Spoštovane tovarišice!
Odbor pri medobčinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije
za Gorenjsko za nabavo rentgenskega aparata
za zgodnje odkrivanje raka na dojki
se pridružuje z iskrenimi čestitkami k vašemu prazniku
8. marcu, dnevu žena.
Zahvaljuje se vam, ker ste se odrekle darilu in tako prispevale k uspehu naše akcije.
Leto XXIX. Številka 18
^stanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Ueakar
Hasilo soci
n e z
neg
Kranj, petek, 5. 3. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjsko
Ob 8. marcu
Kako bomo letos praznovali 8. marec — mednarodni dan žena? Mar bomo dopustili, da na način, ki razvrednoti žensko kot osebnost in z vso malomeščansko navlako, ki se je tako razbohotila v preteklih letih? Menim, da delim mnenje velike večine delovnih ljudi, ko se izrekam proti blagohotni enodnevni pozornosti do žensk, ko se izrekam proti »drobnim darilcem« in dragocenim darilom, proti potovanjem v inozemstvo in letovanju v naših letoviščih in podobnimi razvadami, ki so jih delovne in druge organizacije namenjale zaposlenim ženskam, ponekod pa tudi ženam zaposlenih tovarišev, pač odvisno od količine družbenih sredstev in odvisno od števila zaposlenih žensk.
Proslave naj bodo v duhu revolucionarnih tradicij našega boja za nacionalno in socialno osvoboditev ter boja za samoupravni socializem.
Srečanja ob 8. marcu naj bodo v vseh okoljih delovna, napravimo obračune o doseženih uspehih in dogovorimo se o bodočih nalogah. Predvsem se dogovorimo za nadaljnjo aktivnost vseh družbenih sil na področjih, kjer še nismo
uspeli zagotoviti enakopravnega položaja žensk bodisi zaradi tradicionalnega gledanja ali zaradi ostankov malomeščanske miselnosti. Enakopravnost žensk, ki smo jo pri nas priborili v narodnoosvobodilni vojni, je v prvih povojnih letih bila bolj »oprijemljiva«; ženske so se lotevale najbolj odgovornih pa tudi najtežjih del, sodelovale so pri obnovi domovine, izučile so se poklicev od žerjavovodkinj do inženirk. Z vdorom malomeščanske miselnosti pa se je ustvarjala podoba krhke ženske, ki ni sposobna opravljati enakega dela kot moški in sami smo začeli razmišljati o zaposleni ženi kot »ubogi revi«, ki naj jo čimbolj zaščitimo bodisi tako da ostane doma ter varuje otroke in skrbi za moža oziroma da jo vsaj razrešimo vseh družbenih in samoupravnih funkcij.
Tak način gledanja na ženske je vplival in marsikje še tudi danes vpliva na izbiro poklica in usmerjanje v poklice, na izbor kandidatk na vodilna in vodstvena delovna mesta, na dopolnilno izobraževanje, na odpiranje novih »ženskih« delovnih mest (največkrat v nizkopro-duktivnih panogah).
Taka miselnost se v najnovejšem času pojavlja celo v predlogih učnega načrta za osnovne šole. Predlagajo delitev vzgoje na tehniška in
gospodinjska znanja, kar v končni posledici vodi k tradicionalni delitvi mladine na ženske — gospodinje in na moške - posvečene v tehniške vede.
Čeprav so naša stališča do enakopravnosti žensk in moških jasna, neštetokrat zapisana in uzakonjena, se kar naprej srečujemo z miselnostjo, ki vse to zanika in vedno znova poskuša vnašati nam ti e ideje v vzgojo in izobraževanje, v poklicno usmerjanj« in zaposlovanje pa tudi na druga področja. Proti taki miselnosti in praksi usmerimo naše delovanje, naš vsakodnevni boj, v katerem naj enakopravno sodelujejo moški in ženske, torej vsi delovni ljudje.
Preprečimo vsako delitev na moške in ženske poklice in usmerjajmo mladino v poklice, ki so primerni njihovim telesnim in umskim sposobnostim in ki ustrezajo potrebam naše družbe. Spopadajmo se s tradicionalno miselnostjo in malomeščanstvom in prenehajmo govoriti o »problemu žensk«, kajti velik del teh problemov je povezan z vprašanjem položaja delovnih ljudi in rešitev teh vprašanj je odvisna od uveljavitve ustave na vseh področjih naše družbe.
Dipl. inž. Marija Zupančič- Vičar sekretarka OK ZKS Jesenice
Stane Dolanc in Dolores Ibarruri
Na jugoslovanskem veleposlaništvu v Moskvi sta se sestali delegaciji ZKJ in KP Španije. Delegaciji vodita sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in predsednica španske KP Dolores Ibarruri. Delegaciji sta se pogovarjali o nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja.
Koroška delegacija pri Ribičiču
Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič s sodelavci je sprejel delegacijo avstrijskojugoslovanskega društva iz Celovca. Pogovarjali so se o položaju narodnostnih skupin v Avstriji, odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo ter nekaterih drugih mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanjih.
Seja predsedstva skupščine SRS
Predsedstvo skupščine SRS je na seji, ki jo je vodil predsednik skupščine Marijan Brecelj, ocenilo pretekle seje zborov, še posebej pa razpravo o uveljavljanju delegatskega sistema. Ugotovilo je, da bi morala skupščina s svojimi delovnimi telesi posvečati ne-nenehno pozornost tem vprašanjem tudi v prihodnje, še posebej pa analizirati tista vprašanja delegatskega sistema, ki ovirajo njegov hitrejši razvoj.
Veliko, vendar premalo
Po programu razvoja otroškega varstva v Makedoniji naj bi letos v republiki zgradili 12 novih varstvenih ustanov, opremili več kot 180 vrtcev, ki so jih uredili v obnovljenih stavbah, in uredili tri otroška letovišča. Vendar to še zdaleč ne bo zadostovalo, da bi pokrili potrebe.
Živila po ugodnih cenah
Zvezna direkcija za rezerve živil je sklenila, da bo marca prodajala na produktni borzi v Novem Sadu živila. Gre za živilske izdelke, kijih lahko po ugodni ceni kupijo restavracije družbene prehrane, gostinske in turistične delovne organizacije, dijaški in študentski domovi in sindikalne organizacije. Prodajali bodo svinjsko mast, fižol, govejo pašteto v pločevinkah in krompirjev pire v prahu.
Veliko za uveljavitev žensk
Na sredini seji predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije so poudarili, da je naša družba že veliko naredila, da bi zboljšala družbeni položaj ženske in ji omogočila uveljavljanje na vseh področjih.
Dražje znamke
Skupnost jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona predlaga zvišanje cen dopisnicam in pismom v domačem poštnem prometu. Nova cena dopisnic naj bi bila 1,5 dinarja, pisemskih znamk pa 2 dinarja. S tem naj .bi v neki meri pokrili izgube v poštnem prometu, ki so lani znašale okoli 650 milijonov dinarjev.
Več premoga iz BiH
V 1976. letu bodo združeni premogovniki v BiH nakopali prek 13 milijonov ton premoga, kar bi bilo 4,3 odstotka več kot lani. Januarja so v združenih rudnikih nakopali 1 milijon 50 tisoč ton premoga.
V naši državi se mudi na 14-dnevnem obisku delegacija sindikalnih in gospodarskih vodilnih delavcev Zambije. Zanimajo se predvsem za razvoj in oblike samoupravljanja. V ponedeljek je sedemčlanska delegacija obiskala tudi kranjsko Iskro in se z njenimi predstavniki pogovarjala o samoupravljanju, delu sindikata, nagrajevanju in drugih vprašanjih. — A. Ž. — Foto: F. Per-dan
Jesenice
Člani komisije za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS so na zadnji seji ocenili dosedanji potek evidentiranja jeseniških mladincev za letošnje republiške in zvezne delovne akcije. Kljub temu, da komisija ves čas opozarja vodstva osnovnih organizacij ZSMS, da takoj vrnejo izpolnjene evidenčne liste, se mnoge 00 ZSMS obnašajo zelo neodgovorno, ker še vedno niso izbrale mladincev, ki naj bi letos zastopali jeseniško mladino na delovnih akcijah. S takšnim odnosom predvsem zavirajo delo komisije, ki mora evidentiranje skleniti do 15. marca. J- «•
Kranj
Na sedmi redni seji se je včeraj, 4. marca, ob 13. uri sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani so obravnavali predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti.
Včeraj ob 16. uri pa se je na deveti redni seji sestal tudi medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Razpravljal je o nalogah in akcijski usmeritvi zveze komunistov Gorenjske po peti seji C K ZKS in pregledal delo sekretariata medobčinskega sveta ZK za preteklo obdobje. Na seji so potrdili tudi poslovnik medobčinskega sveta in izvolili komisiji za informiranje in propagando.
Na podlagi novosprejetih pravil bo drevi v Kranju zbor delegatov kranjske ribiške družine. Na zboru bodo pregledali delo družine in njenih organov v preteklem obdobju in izvoli nove organe. A. 2.
Radovljica
V četrtek, 4. marca, ob 16. uri se je na 23. seji sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Na seji je bila najprej podana informacija o zunanjih in notranjepolitičnih dogodkih od zadnje seje naprej, potem pa so razpravljali o pripravah na problemsko konferenco o urbanizaciji ter stanovanjski politiki. Nazadnje so pred republiško konferenco o kulturi ocenili še položaj kulture v občini.
Opoldne danes se bo na 45. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razpravljal bo o vprašanjih s področja urbanizma, gradbeništva in komunalnih zadev ter o premoženjsko pravnih zadevah. Na seji pa bo podano tudi poročilo urbanistične inšpekcije o problematiki črnih gradenj počitniških hišic in predlog sklepov predsedstva občinske konference socialistične zveze o problematiki referendumov v krajevnih skupnostih v občini.
A. 2.
Škofja Loka
Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja komisije za varstvo okolja. Člani komisije bodo na njej razpravljali o odloku o javnem redu in miru, spregovorili bodo o kadrovski okrepitvi službe za varstvo narave, podane pa bodo tudi informacije o objektih in območjih, ki so v škofjeloški občini predvideni za zaščito, o predlogu družbenega dogovora o ukrepih zoper onesnaževanje zraka ter o prizadevanjih za varstvo okolja pri gradnji rudnika urana v Žirovskem vrhu.
V torek, 9. marca, ob 17. uri, bo v Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske zveze društva prijateljev mladine Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: jugoslovanske pionirske igre 1976, priprava skupščine občinske zveze društva prijateljev mladine ter posvet mentorjev pionirskih odredov.
V sredo, 10. marca, ob 8. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki prvi sestanek članov iniciativnega odbora za ustanovitev informativno dokumentacijksega (INDOK) centra. Člani odbora bodo spregovorili o pomenu in vlogi INDOK centra ter o nalogah iniciativnega odbora v zvezi z njegovo ustanovitvijo. -jg
V prihodnjih dneh bodo na področju krajevne skupnosti Škofja Loka zbori volivcev. Sklicujeta jih krajevna skupnost Škofja Loka in krajevna konferenca SZDL. V nedeljo, 7. marca, bosta zbora ob 9. uri v gasilskem domu Gosteče in v gradu Puštal, v torek, 9. marca, ob 18. uri v risalnici osnovne šole Škofja Loka ter v šoli v Podlubnik, v sredo, 10. marca ob 18. uri, pa v osnovni šoli Podlubnik in v osnovni šoli na Trati. Udeleženci zborov bodo poslušali poročilo o delu krajevne skupnosti v lanskem letu ter razpravljali o osnutku srednjeročnega načrta krajevne skupnosti Škofja Loka od leta 1976 do 1980 ter programu del za letošnje leto. -jg
Tržič
V sredo je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v trjiški občini. Predlog dogovora je bil že posredovan zborom občinske skupščine, ki pa ga na zadnji seji niso potrdili. Menili so, da še ni dovolj usklajen z razmerami v tržiški občini ter možnostmi gospodarstva. Skupščinski zbori bodo o predlogu družbenega dogovora ponovno razpravljali na prihodnji seji, vendar je treba do takrat pomanjkljivosti odstraniti. Predsedstvo sindikalnega sveta se je na sredini seji odločilo organizirati ponovno javno razpravo med delovnimi ljudmi. Člani koordinacijskega odbora za pripravo družbenega dogovora o razporejanju dohodka so že začeli obiskovati organizacije združenega dela in temeljne organizacije. Tako so že bili v Peku, Bombažni predilnici in tkalnici, Triu, Združeni lesni industriji in v Tovarni kos in srpov. -jk
Poskusni INDOK center
Škofja Loka - 2e od vsega začetka delovanja delegatskega sistema pri nas je bilo mogoče opaziti, da je bilo med delegacijami in delegati ter sredino, ki jih je izvolila, veliko premalo povezave. Prave povezanosti, pravzaprav, obveščanja, med eno in drugo stranjo ni bilo. Zato je bilo mogoče že dolgo čutiti potrebo po ustanovitvi posebnih »središč«, kjer bi se zbirale infor-'       >■ »vsoti in kiei" bi lahko
občani kot njihovi predstavniki-tle-legati — ter drugi dobili ustrezne informacije. Zato se je rodila ideja o ustanovitvi informativno dokumentacijskih - INDOK - centrov. Le-ti naj bi bili že v kratkem po vseh slovenskih občinah. Poskusni IN-' DOK center naj bi bil v Škofji Loki. Na ponedeljkovi seji občinske konference SZDL je že bil imenovan iniciativni odbor.
-j«
Odločitev, vredna obsodbe
LJUBLJANA, CELOVEC - Pod predsedstvom predsednika slovenske skupščine Sergeja Kraigherja se je sešlo v ponedeljek v Ljubljani predsedstvo SR Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bil« razprava o uresničevanju avstrijske državne pogodbe in odnosih SFRJ in republiko Avstrijo po odločitvi avstrijske vlade o uvedbi novfr ga zakona o ljudskem štetju. Vlada sosednje države namerava predla gati dunajskemu parlamentu dopolnjen zakon o štetju posebne vrste ki med drugim boleče zadeva slovensko (in tudi druge) narodnosti skupnosti na Koroškem. Novela zakona o ljudskem štetju posebn* vrste med drugim namreč tudi predvideva postavitev dvojezičnih napi sov le v primerih, če bo štetje ugotovilo najmanj 25 odstotkov manjšin skega prebivalstva.
Predsedstvo SR Slovenije je na ponedeljekovi seji ugotovilo, da j1 avstrijska državna pogodba mednarodna pravna obveznost Avstrije i" pogoj za obstoj suverene, neodvisne in demokratične države. Odločite^ avstrijske vlade in dogovor treh vodilnih strank, ki so zastopane * zveznem parlamentu, pa sta očiten pristop k reviziji avstrijske državn' pogodbe in varstva narodnih manjšin. To so pred kratkim priznali tud' najodgovornejši avstrijski državniki. Po sodbi slovenskega predsedstvi pomeni takšno ravnanje tudi popuščanje protidemokratskim in neon« cističnim silam. Proti temu ne protestirajo le pripadniki manjšin temveč tudi ljudje, ki se zavedajo posledic takšnega štetja. Strankarst dogovor in predlog vlade za štetje posebne vrste je tudi v nasprotju! sklepno listino helsinške konference o varnosti in sodelovanju Evropi
Obsodbe vredno je ustvarjanje vzdušja in razmer, v katerih se t moč trezno in realistično pogovarjati o položaju manjšin ter uresniČf vanju določil državne pogodbe. Celovito vzeto hromi tako ravnanj* tudi reševanje drugih vprašanj in sodelovanje med Jugoslavijo in re publiko Avstrijo. Takšna politika je koristna za sile, ki jim ni po god" sodelovanje in prijateljstvo med sosednjo Avstrijo in neuvrščeno soci* listično Jugoslavijo.
Slovenska narodnostna skupnost v Avstriji je v tisočletnem biva nju na tem ozemlju preživela veliko težkih udarcev. Tudi nacistični politika genocida je ni mogla uničiti. Žalostno pa je tembolj, da se morata tako slovenska kot hrvatska skupnost dvajset let po podpis1 pogodbe ponovno boriti za obstoj in upirati raznarodovalnim težnjam Postopki avstrijske vlade izzivajo ogorčenje v Sloveniji in drugih jugO' slovanskih republikah ter pokrajinah. Protesti kažejo na spontan* podporo narodnostnim manjšinam v njihovem pravičnem boju.
Avstrijski tisk, radio in televizija posvečajo obsodbi popisa velik* pozornost. V ospredju je še posebej seja slovenskega predsedstva, ( kateri smo pisali uvodoma. »Neue Kronen Zeitung«, ki izhaja na Du naju in ima največjo naklado v sosednji državi, je objavil v sredo k?' mentar z naslovom »Koroška elegija«. Pisec komentarja pravi, da J* sporazum vladajočih avstrijskih strank o štetju dejanje, s katerim jov Avstriji »večina naposled premagala manjšino«. Vodilni dunajski 1$ omenja avstrijskega izvedenca za manjšine profesorja Veiterja, da & posebni popis pomenil »smrt naroda« in uveljavitev določila o 25 od' stotkih manjšinskega prebivalstva »dejansko iztrebitev slovenske n* rodnostne skupnosti na Koroškem«! Izvedenec za manjšinsko pravog cinično in posmehljivo sprašuje in ugotavlja obenem, da nekateri tac^' žele brez dvoma doseči, saj bi bila zadeva preprostejša. Manjšine na«? reč terjajo toleranco, varstvo in izdatke za upravo in zakonodaja Samo nemška Koroška bi bila tudi zaradi tega za marsikoga bolj prak tična! V Avstriji se razburjajo zaradi tragične usode južnoameriški' Indijancev in propadanja kulture v »črni Afriki«. Za usodo svoji' manjšin pa jim ni mar, je zapisano med drugim v komentarju. »Ce n< pokažemo razumevanja za našo majhno manjšino,« pravi komentar n< koncu, »potem si tudi ne moremo obetati razumevanja pri velikih drž* vah za našo majhno državo!«
Pomembno je opozorilo dr. Pavla Apovnika, glavnega kandidat" enotne slovenske liste za volitve v koroški deželni, parlament leta 19$ Po njegovem utegne popis povzročiti kampanjo večine zoper manjšin" Vnela bi se bitka za vsako vas, za vsakega posameznika. To ni posk11* rešitve, to je napoved boja, sodi dr. Pavel Apovnik.
2IVAHNA ZUNANJEPOLITIČNA AKTIVNOST JUGOSLAVI^
BEOGRAD — Na prvo mesto kaže postaviti obisk prvega sekff tarja centralnega komiteja KP Kube in predsednika revolucionar^ vlade te države Fidela C astra v Jugoslaviji. K nam ga je povabil pred sednik CK ZKJ in predsednik republike Josip Broz-Tito. Kubansl*1 predsednik bo pri nas jutri in v nedeljo. Pomembna je tudi dejavno*1 naše delegacije na 25. kongresu K P Sovjetske zveze, ki jo vodi sekretaf izvršnega komiteja Stane Dolanc. Sekretar se je sešel z najvidnejši^1 sovjetskimi voditelji, predstavniki delegacij drugih držav in komi1 nističnih ter delavskih partij, ki se udeležujejo kongresa, in delavk Sovjetske zveze. Pri nas pa so bili ali so še na obisku zunanji minist«; republike Zambije Rupiah Banda, vplivni grški politik in vodja vseg1" škega socialističnega gibanja PASOK Andreas Papandreu, indijsk1 trgovinski minister Prasad Catpopadjaja, portugalski minister za pr° sveto in član sveta revolucije Viktor Alves in delegacija avstrijsko-ji* goslovanskega društva iz Celovca. J. Košnjek
Poudarek izobraževanju in kulturi
111 111
Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti, ki deluje pri OK ZSMS Jesenice, se pogosto srečuje s problemi premajhne aktivnosti, osnovnih organizacij ZSMS v posameznih krajevnih skupnostih v občini. Izvor premajhne aktivnosti je nemalokrat tudi pomanjkljivo znanje članov osnovnih organizacij, ki so nosilci dela na različnih področjih.
Prav iz tega razloga je komisija za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Jesenice pripravila dva pomembna osnutka dokumentov, in sicer predlog   programa družbenopolitičnega
Novi predsednik
Kranj — Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Kranj je na zadnji seji razpravljal o osnutku proračuna, družbenega načrta in delu komisije za zadeve borcev in vojaških vojnih invalidov. Sprejel je tudi nekatere kadrovske spremembe v občinskem odboru.
Zaradi treh umrlih članov so izvolili v odbor tri nove člane. Dolžnosti predsednika občinskega odbora ZZB NOV pa st) zaradi bolezni razrešili tudi dosedanjega predsednika Pavleta Bajžlja. Za novega predsednika občinskega odbora so izvolili Jožeta Marjeka-Jocota, nosilca spomenice 1941. A. Z.
izobraževanja in usposabljanja te program dela na področju kultu?6 Da bi omenjena dokumenta re$ nično postala »akcijska jedra« *l bolj načrtno in poglobljeno delo n* teh področjih, je komisija posla*' osnutka dokumentov vsem O1 ZSMS v krajevnih skupnostih, da ( njih razpravljajo in dajo pripomb Mladinci, ki so odgovorni za idej nopolitično delo in za področje k1-1' ture, bodo pripravili tudi svoje pr". grame, katere bodo oblikovali n podlagi potreb in želja vseh član0] OO ZSMS. Občinska komisija f idejnopolitično delo bo s temi nil* dinci pripravila tudi skupni sest* nek, na katerem se bodo dogovorih konkretnih akcijah. J. R-
Proti popisu
Škofja Loka - Tudi Škofjelo^ ni so ostro obsodili dogovor najmO1; nejših avstrijskih strank v dun^J skem parlamentu o posebnem Pf števanju slovenske in hrvaške n? rodnostne skupnosti v Avstrii Člani občinske konference SZUv Škofja Loka so s seje, ki je bil^j ponedeljek, 1. marca, v Škofji bj>|j vsem ustreznim organom posl* protestno pismo, v katerem izraža ogorčenje in negodovanje nad sed njimi dogajanji v sosednji državi.
Predstavniki občine Tolmin so v torek pod vodstvom predsednika občinske skupščine Antona Labova obiskali kranjsko občino in se s predstavniki kranjske občinske skupščine, Planike in Iskre pogovarjali o možnostih za sodelovanje med podjetji iz obeh občin. Poleg predsednika skupščine so iz tolminske občine sodelovali v pogovorih še predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tolmin Zvone Uršič, sekretar komiteja občinske konference ZK Vlado Uršič, predsednik in sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Tolmin Franc Kravanja in Dušan Jug in načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kos. - Foto: F. Perdan
Delo delegacij in delegatov
Škofja Loka — Člani občinske konference SZDL Škofja Loka so na seji, ki je bila v ponedeljek, 1. marca, v Škofji Loki, izredno kritično ocenili delo delegacij in delegatov od njihove izvolitve pa do konca lanskega leta.
Predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Jože Šubic, ki je Podal uvodno besedo, je še posebej spregovoril o delu delegacij v krajevnih skupnostih za zbor krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Menil je, da tu še vedno marsikje ni čutiti prave povezave med organi krajevnih skupnosti, delegati in občani. Zato bo na tem področju Potrebno Še marsikaj izboljšati.
O delu delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela smo na naša vprašanja dobili le malo odgovorov, je dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar. Kot kaže še vedno ni prave povezave med delovnimi organizacijami in strokovnimi službami. Zato bo stvari treba izboljšati.
Predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka Slobodan Poljanšek je na kritike o nekoliko slabšem obisku delegatov tega zbora na sejah skupščine dejal, da je sicer treba priznati določene napake, da pa je treba pogledati tudi dobre strani dela tega zbora.
Predsednik škofjeloške občinske skupščine dr. Branko Berčič je popolnoma soglašal z ugotovitvami Slobodana Poljanska in menil, da ne Sre ocenjevati dela zborov le po organizacijski, ampak tudi po vsebinski strani. Potrebno je namreč Priznati, da so delegati družbenopo-htičnega zbora kljub nekoliko slabši
udeležbi na sejah največkrat razpravljali, podali pa so tudi največ tehtnih pripomb in predlogov ter delegatskih vprašanj. Treba pa je tudi povedati, da je bila, kadar je zbor zasedal samostojno, skoraj vedno 100-odstotna udeležba.
Eden od članov konference je v nadaljevanju menil, da bi delegati z višjo izobrazbo morali pomagati tistim delegatom, ki se na stvari še ne razumejo dobro. Kajti le tako bo delegatski sistem lahko zaživel.
Začeti se bo treba pogovarjati tudi o sedanji »učinkovitosti« dela občinskih organov, je v nadaljevanju seje dejal predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar. Pri občinski skupščini namreč deluje 11 komisij in svetov. Komisije in sveti so imeli v tem času le 78 sej: komi: sija za vloge in pritožbe, denimo, le eno sejo. Tudi dnevni redi po podatkih niso bili ravno preveč obsežni, čeprav bi najbrž bili lahko. V komisijah in svetih deluje 95 delegatov in občanov.
V prihodnje bo torej potrebno vsekakor še bolj angažirati delo delegacij in delegatov, posebno delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ki doslej še niso zaživele in se ponekod še sploh ne sestajajo, potrebno bo povečati njihovo aktivnost, dosledneje določiti status delegatov, delegacije pa bodo morale dajati tudi več pobud za delo občinske skupščine. Pri tem pa bodo vsi odgovorni morali nuditi pomoč temeljnim organizacijam združenega dela, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in delegacijam. Vse začrtane naloge, ki so bile sprejete na seji, nameravajo Ločani uresničiti še do konca letošnjega leta. J. Govekar
Pretekli teden je bila na seji DS ISKRA Elektromehanika majhna slovesnost. Za zgledno, humano, nesebično pomoč aktivu invalidov ISKRE Elek-tromehanike je bilo delavskemu svetu podeljeno priznanje republiške zveze društev invalidov SRS. Priznanje je prvo takšne vrste v SRS in se podeljuje *o posebne zasluge pri dajanju vsestranske humane pomoči aktivom invalidov v DO. Ob sprejemu priznanja, ki ga je podelil predsednik republiške zJ?e*e društev invalidov Lavrič Stane in ga je sprejel predsednik DS ISKRA ^tektromehanike Zaletel Jože, je bilo izrečeno tudi zagotovilo, da bo to sode lovanje v bodoče še boljše. To zagotovilo pa je tudi spodbudno za nadaljnje <*elo Al ISKRE, ki je v preteklosti rešil že več perečih vprašanj v zvezi z dednimi invalidi. Letos pa se je preusmeril in upa na pomoč vseh činiteljev. V 8voje vrste bo namreč sprejel vse invalide ne glede na status in jim priskočil ^ pomoč kjerkoli jim bo to potrebno.
^go, za kar se zavzema Al ISKRA, je predlog republiškim organom za Peo.lizacijo danega predloga za 100 % bolniški stalež vsem težkim invalidom *r kroničnim bolnikom za prvih 30 dni staleža.
/° vprašanje in njegova uresničitev in še ostale predlagane spremembe pa erJajo bolj sistematsko delo z republiškimi organi oziroma morajo najti j^o/e mesto v republiški zakonodaji, nato pa se po možnosti uresničiti v letu 9?7, potrjeni z zakonom in usklajeni s sindikalno listo prihodnjega leta. > F. Senk
Kako izboljšati delo delegacij?
V klubski dvorani zadružnega doma v Cerkljah bo drevi ob 18. uri pomembna razprava o delovanju delegatskega sistema, ki ga sklicujejo tamkajšnje družbenopolitične organizacije.
Predvideno je, da se bo te javne razprave udeležilo večina članov delegacij krajevnih skupnosti in delegacij samoupravnih interesnih skupnosti vsega cerkljanskega območja. Tokrat so k sodelovanju povabili tudi vse člane odborov krajevnih konferenc socialistične zveze in vse člane svetov krajevnih skupnosti, zato pričakujejo izredno pestro in bogato razpravo. V prvem delu razprave bo sodeloval tudi sekretar občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler.
Pripomniti velja, da delegacije krajevnih skupnosti še dokaj aktivno posegajo v razprave in svoje delo na svojem področju, precej slabše pa je to z delegacijami SIS, ker imajo premalo povezave s sveti krajevnih skupnosti in z organizacijami na terenu. Razen tega pa je za konferenco delegacij, ki deluje za vseh sedem krajevnih skupnosti, in delegacij cerkljanskega območja (na območju kranjske občine pa je vseh 11), premalo časa, da bi se za udeležbo in konstruktivno razpravo na zborih lahko temeljiteje pripravili. Vprašljivo je sklicati seje delegacij SIS po krajevnih skupnostih, ki naj bi najprej obravnavale (nemalokrat strokovno in komplicirano gradivo) na svojih sejah, nato pa še na konferenci delegacij.
Prav gotovo je, da delegacije SIS, zlasti pa konference delegacij, ne bodo zaživele tako kot je bilo zamišljeno vse dotlej, dokler ne bodo formirane skupnosti krajevnih skupnosti. Pri tem gre pripomniti, da je za cerkljansko skupnost krajevnih skupnosti v javni razpravi njen statut že vse od leta 1974 dalje, to je od 25. junija, ko je bil v Cerkljah tudi del zbora dneva samoupravljavcev Jugoslavije, -an
Prireditve za 8. marec
V počastitev zaključka mednarodnega leta žena in 8. marca je krajevna konferenca SZDL Radovljica v petek, 5. marca, ob 16. uri pripravila v avli osnovne šole A. T. Linharta proslavo, na kateri bodo podelili 15 priznanj krajevne konference zaslužnim ženam udeleženkam NOB in družbenopolitičnim delavkam. V programu sodelujejo zbori in recita-torji osnovne šole.
Krajevna konferenca SZDL Bohinjska Bela prireja proslavo v soboto, 6. marca, ob 18. uri v društvenem domu, kjer bodo podelili 14 priznanj zaslužnim ženam. Hkrati bo krajevna konferenca na vasi organizirala akcijo zbiranja denarja za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki.
Proslavo v Mošnjah bodo organizirali v soboto, 6. marca, ob 19. uri v kulturnem domu. Razen recitator-jev in pevcev DPD Svoboda Mošnje bo sodelovala tudi folklorna skupina Veriga Lesce.
V tovarni Almira bo proslava 8. marca ob 13. uri, ko bodo hkrati odprli tudi razstavo ročnih del delavk iz vseh TOZD. V kulturnem programu pa bodo nastopili otroci iz vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica, folklorna skupina osnovne šole A. T. Linhart, otroški zbor Glasbene šole Radovljica s solistko Simono Vodopivec, moški zbor Veriga iz Lesc in recitatorska skupina Almira.
Podobne proslave bodo tudi v drugih krajevnih skupnostih radovljiške občine. JR
Škofja Loka
Tudi v škofjeloški občini bodo po vseh večjih krajih slovesne proslave in prireditve v počastitev dneva žena.
Jutri ob 19. uri bo proslava v kulturnem domu pri Sv. Duhu. Pripravlja jo KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh-Virmaše. V kulturnem programu bodo sodelovali ansambel Milana Žura, učenci OŠ »Cvetko Golar« Trata, cicibani iz vrtca in male šole s Trate, pesnik Lojze Hafner ter reci-tatorji, pevci in igralci domačega KUD.
V nedeljo ob 14. uri se bodo zbrale žene v dvorani kulturnega doma v Poljanah. V kulturnem programu bodo prisluhnile petju Gorenjeva-škega okteta ter recitacijam učencev.
V nedeljo, 7. marca, ob 15. uri bo proslava v dvorani TVI) Partizan v Gorenji vasi. Pripravlja jo KO SZDL. V pestrem kulturnem programu se bodo predstavili dramski igralec Jože Zupan, Gorenjevaški oktet, otroci iz vrtca, učenci OŠ »Ivan Tavčar«, citraš Alojz Fortuna irt ansambel Čadež.
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Škofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. gradbenega in urbanističnega inšpektorja
Pogoj: visoka izobrazba gradbene ali arhitektske smeri in tri leta delovnih izkušenj;
2. pravnega referenta
v sekretariatu občinske skupščine Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj (ponovni razpis);
3. cestnega in prometnega inšpektoria
Pogoj: višja izobrazba prometne, komunalne ali gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj (ponovni razpis);
4. referenta za potne liste in tujce
Pogoj: srednja izobrazba splošne smeri, znanje strojepisja, tujega je
zika in dve leti delovnih izkušenj. Za vsa delovna mesta so potrebne delovne izkušenje na enakil ali podobnih delovnih mestih. Kandidati morajo biti moralne politično neoporečni.
Prijave, kolkovane z 2 din, naj kandidati pošljejo z dokazilom o stro kovnosti, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj raz pisni komisiji sveta delovne skupnosti upravnih organov skupščin« občine Škofja Loka.
Razpis velja 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe prostil delovnih mest.
Iskra
Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska cesta 3, n.sub.o.
tovarna industrijske opreme TIO Lesce, Alpska cesta 98, n.sub.o.,
Odbor za medsebojna razmerja, objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. strugarja VK / 1
2. strojnega ključavničarja KV/3
3. ključavničarja — monterja VK/1
4. samostojnega knjigovodje
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visokokvalificirani strugar z enoletnimi delovnimi izkušnjami, pod 2.: kvalificirani strojni ključavničar s triletnimi delovnimi izkušnjami,
pod 3.: visokokvalificirani ključavničar — monter z enoletnimi delovnimi izkušnjami,
pod 4.: ekonomski tehnik z dveletnimi delovnimi izkušnjami v računovodstvu.
Osebni dohodki so določeni v samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Iskra — Tovarna industrijsk  opreme TIO Lesce, Alpska cesta 98.
Odbor za kadre
GP Gorenjski tisk Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. samostojnega operaterja na laserju
2. obračun proizvodnje in osnovnih sredstev — blagajnik
3. evidentičarja v računovodstvu
Pogoji:
pod 1.: da ima srednjo šolo strojne ali elektro smeri pod 2.: da ima srednjo (ekonomsko) šolo in nad 4 leta prakse pod 3.: da ima nepopolno srednjo šolo (administrativno) in 1 leto prakse
Delo na vseh delovnih mestih je za nedoločen čas. Prednost pri sprejemu imajo vojaščine prosti delavci.
Ponudbe pošljite v tajništvo GP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1, v 15 dneh po objavi.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. TOZD Mlekarna Kranj, Kranj z n. sol. o.
bo prodala na javni dražbi najboljšemu ponudniku:
1. kamion TAM 4500 s 85 KS in nosilnostjo 4 5 f leto izdelave 1958. Vozilo je v nevoznem stanju in registrirano do 31. decembra 1976. Izklicna cena je 20.000 din. Prometni davek plača kupec.
2. osebni avtomobil AMI 8, z 32 KS in petsedežen, leto izdelave 1971.
Vozilo je v voznem stanju in registrirano do 27. avgusta 1976.
Izklicna cena je 3500 din. Prometni davek plača kupec.
Kupec mora plačati vso kupnino v celoti pred prevzemom vozila. Javna dražba bo 15. marca 1976. ob 8. uri na dvorišču TOZr Mlekarna Kranj, Kranj - z n. sol. o. v Kranju, Smledniška c. 1
PRIZNANJA OB 30-LETNIC I PROJEKTA - V torek smo poročali, da je Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj s slavnostno sejo centralnega delavskega sveta v petek, 27. februarja, proslavilo 30-letnico ustanovitve podjetja. Na svečanosti so podelili tudi priznanja ustanoviteljem in dolgoletnim članom podjetja. Priznanja so dobili Marjan Brilly, eden od ustanoviteljev in prvi direktor podjetja, Janez Marenčič, dolgoletni sodelavec in prav tako eden od ustanoviteljev podjetja, Danilo Fiirst, ki je bil prav tako med ustanovitelji podjetja, Mitja Valenčič, Milan Koprivec, dolgoletni direktor SGP Projekt, Anton Žitnik, prvi predsednik delavskega sveta v podjetju, in Marjan Triler za 30-letno delo v Projektu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Ob sobotah do 13. ure
trgovine » prenramoenim Uiagom lahko sporazumejo, da ob sobotah ne bodo več odprte do 19., ampak le do 13. ure. Ob podpisu takšnega samoupravnega sporazuma pa se morajo dogovoriti, da bo v večjih krajih v občini (Radovljica, Bled, Lesce, Gorje in Bohinj) izmenično ena trgovina ob sobotah dežurna oziroma odprta tudi do 19. ure. Odlok tudi določa, da postopek za sklenitev takšnega samoupravnega sporazuma začne občinski svet zveze sindikatov. A. Ž.
Radovljica — Delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine so na zadnji seji v sredo, 25. februarja, sprejeli spremenjeni odlok j poslovnem času trgovskih poslovalnic, gostinskih obratov, gostišč in obrtnih delavnic. Novi odlok določa, da traja letna sezona od 1. maja do 30. oktobra (kar je mesec dlje kot prej) in zimska sezona od 1. novembra do 30. aprila.
Novost v odloku je tudi, da se trgovine    oziroma samopostrežne
Preložena otvoritev šole
Begunje — Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini so se odločili, da bo otvoritev nove osnovne šole v Begunjah 4. maja letos. Šola je sicer že gotova in bi sredi tega meseca po izjavi predstavnikov občine v njej že lahko začeli s poukom (vrtec pa bi bil zaradi kadrovskih težav lahko odprt v začetku aprila). Vendar so se v krajevni, skupnosti odločili, da bi pred otvoritvijo uredili tudi okolico šole. A. Ž.
13 milijonov dinarjev prihranka
JESENICE - Skupina elektro-vzdrževalcev z Bele pri Jesenicah se je lotila zahtevnega dela ureditve pravilne regulacije pogona glavnega motorja v Železarni.
Trije elektro vzdrževalci so skupaj z obratovodjem valjarne Bela izvedli in prijavili v oceno tehnično izboljšavo, ki je izrednega pomena za uspešno in nemoteno obratovanje. Že v poskusnem obratovanju so bili doseženi zadovoljivi rezultati, saj so elektro vzdrževalci spremenili hitrost glavnega motorja in s tem dosegli koristi ne le za sedanje obratovanje, temveč tudi za poznejše, ko bo na Beli začela obratovati nova hladna valjar-na.
V vsakem pogledu skupina strokovnjakov zasluži vse priznanje, saj so izračunani prihranki izredno veliki — okoli 13 milijonov dinarjev. U. 2.
Če delavci vzamejo stvari v svoje roke...
Da notranje poslovanje in samoupravljanje ni v redu, so delavci kranjskega Engineeringa že precej časa vedeli in občutili. Najbolj resno pa je postalo lani, ko so sprejemali zaključni račun za leto 1974. Čeprav so imeli ob koncu devetih mesecev več milijonov izgube, je zaključni račun prikazal le malenkosten primanjkljaj. Takrat je poslovanje omenjene delovne organizacije pregledala tudi kontrola SDK in inšpekcija dela. Ugotovitve obeh so bile posredovane vodstvu podjetja, delavci pa so o njih zelo malo zvedeli. Pač toliko, kot se je vodstvu podjetja zdelo potrebno.
Kljub temu pa so delavci na zborih glasno zahtevali, da se poslovanje uredi. Zadeve je skušala razčistiti tudi delavska kontrola, vendar zaradi nasprotovanja vodilnih ni prodrla in je celoten odbor odstopil. Novi odbor delavske kontrole se je v delo bolj zagrizel. Na zborih delavcev pa so sprejemali povsem konkretne sklepe za ureditev razmer v podjetju, določevali roke za njihovo izvedbo, jih podaljševali in na novo sprejemali, uresničeni pa niso bili. Vse to pa je iz dneva v dan bolj ostrilo odnose v kolektivu. Svoj vrh je napetost dosegla v začetku novembra lanskega leta.
Takrat so se na posebni seji zbrali predstavniki osnovne organizacije sindikata, poslovni odbor, odbor delavske kontrole ter predsednik zbora delavcev. Na podlagi poročila odbora samoupravne delavske kontrole, ki je bilo zelo konkretno, so izčrpno analizirali razmere v podjetju. Sklenili so, da je treba razmere korenito spremeniti in da bo sklepe* moralo upoštevati tudi vodstvo podjetja. Sklenili so tudi, da čez dva dni skličejo novo sejo, na katero bodo povabili vodstvo podjetja in ga seznanili z ugotovitvami in sklepi ter da bodo od vodilnih jasno in glasno zahtevali, da se sklepi to pot uresničijo. Kdor bo predlogom za ureditev notranje organizacije dela in poslovanja in samoupravljanja nasprotoval, nima mesta v kolektivu.
Tako ostri sklepi seveda niso ostali brez odmeva. Že naslednji dan se je sestal kolegij in direktor
je predlagal, da bi vsi njegovi člani odstopili in tako pustili »naj delavci sami furajo podjetje, kakor vedo in znajo.« Seveda v prepričanju, da odstop ne bo sprejet.
Ta sklep so dan kasneje posredovali prej omenjenemu sestavu delavcev direktor, njegov namestnik in v. d. vodje inženirskega biroja. Drugi člani kolegija pa ostavke niso ponudili. Delavci, ki so bili na sestanku, so se z njihovim odstopom strinjali, potrdil pa ga je tudi zbor delavcev.
Razdrobljena proizvodnja
Engineering je majhna delovna organizacija in ima nekaj več kot 60 zaposlenih. Letos bo praznovala desetletnico obstoja. Ukvarja se s projektiranjem in izdelavo naprav za varstvo okolja in s površinsko zaščito. Skratka, podjetje, ki ima v današnjih razmerah velike možnosti razvoja. Seveda z urejenim poslovanjem, dobro organizacijo dela in z dobrim planiranjem.
Prav tega pa ni bilo, je ugotovila delavska kontrola. Proizvodnja je bila razdrobljena na več sektorjev, ki so imeli veliko samostojnost. Sami so planirali, kaj bodo delali, sklepali pogodbe in organizirali delo. Različen je bil tudi njihov komercialni uspeh. Takšno stanje pa je izredno slabo vplivalo na odnose med delavci. Kolektivne zavesti skoraj ni bilo. Obstajala je le znotraj sektorja. Vse to se je seveda pokazalo tudi na dohodku.
Brez samoupravnih aktov
Druga stvar, na katero je samoupravna delavska kontrola opozorila, je bila skrajno pomanjkljiva samoupravna organiziranost. Podjetje je imelo le nekaj osnovnih samoupravnih aktov — toliko, da so bili lahko registrirani kot podjetje. Statut ni bil v skladu z novo ustavo, samoupravni organi pa zaradi razdrobljenosti proizvodnje niso mogli v redu opravljati svojih nalog.
Potem so delavci vzeli stvari v svoje roke
Pa se povrnimo k uvodu. Po odstopu vodilnih, so delavci takoj imenovali vršilce dolžnosti na posameznih vodilnih delovnih mestih. Potem so se lotili statuta, ga sprejeli in sedaj že pripravljajo druge samoupravne akte. Pripravljajo se tudi na volitve novih samoupravnih organov — delavskega sveta, poslovnega odbora,
odbora samoupravne delavske kontrole in odbora za medsebojna delovna razmerja.
Popolnoma so preuredili tudi organizacijo dela in proizvodnje. Razformirali so sektorje in vso proizvodnjo naprav za varstvo okolja in površinsko zaščito združili v eno enoto. Drugo delovno enoto pa predstavlja enota projektantov. S tem so ustvarili pogoje za ustanovitev dveh samostojnih temeljnih organizacij združenega dela, ki naj bi že letos zaživeli. Poleg teh dveh temeljnih organizacij bo delovala tudi skupnost skupnih služb, v okviru katere bo združeno deloval komercialno-finančni sektor, marketing in splošni sektor. Kot smo prej omenili je za te posle doslej skrbel vsak sektor za sebe.
Na podlagi teh sprememb v organizaciji dela in proizvodnje so izdelali tudi letošnji program dela delovne organizacije. Upravičeno so predvideli precejšen porast prometa. Lani je vrednost proizvodnje dosegla 27 milijonov dinarjev, za letos pa so predvideli njeno vrednost v višini 35 milijonov.
Proizvodni program podjetja so poenotili in ga skrčili predvsem na izdelavo tistih izdelkov, s katerimi so doslej imeli na trgu največ uspeha. Postavili so enotna merila za poslovanje in poslovno politiko, ki veljajo za celoten kolektiv. Poslovno politiko pa so prilagodili pogojem na tržišču. Enotno nastopanje na trgu je že pokazalo prve rezultate. Podjetje je že podpisalo prve pogodbe za gradnjo kompletnih objektov in ne bo več delalo le posameznih delov. Ob novem načinu dela bo podjetje tudi bolj konkurenčno, njegova dela bodo izvedena bolj kvalitetno in bolj solidno.
Seveda pa bodo za izvajanje takšnega programa potrebovali sposobne delavce. Za kadrovanje bo skrbela kadrovska služba, ki jo nameravajo ustanoviti in bo vodila enotno kadrovsko politiko za celotno delovno organizacijo. Do sedaj je za pridobivanje novih sodelavcev skrbel vsak sektor posebej.
Poskrbeti pa so že morali za kadre za vodilna delovna mesta. Pred koncem preteklega meseca je zbor delavcev potrdil za novega direktorja dipl. oec. Franca Lavriča, ki bo delo nastopil še ta mesec. Tudi za druga vodilna mesta že imajo kandidate.
Pičla dva meseca je bilo potrebno, da so delavci Engineeringa, potem ko so usodo delovne organizacije vzeli v svoje roke, na novo postavili temelje razvoja. In če bodo tako nadaljevali, bodo tudi uspeli. L. Bogataj
OBVESTILO
Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju skupščine občine Škofja Loka, Tržič in Kranj, da bodo zbori kmetov po naslednjem razporedu:
Q
OBMOČJE OBĆINE ŠKOFJA LOKA
Sorica
Davča
Zali log
Dražgoše
Martinj vrh
Cešnjica
Selca
Bukovščica Luša
Škofja Loka
Zminec
Log
Poljane Lučine Hotavlje Sovodenj
v četrtek v petek v torek v ponedeljek v torek v petek v petek v petek v ponedeljek v četrtek v petek v četrtek v nedeljo v soboto , v petek v torek
11. marca ob
12. marca ob 16. marca ob
15. marca ob
16. marca ob 19. marca ob 19. marca ob 19. marca ob 22. marca ob
18. marca ob
19. marca ob
18. marca ob 21. marca ob
20. marca ob
19. marca ob 16. marca ob
9. uri zadružni dom Sorica
9. uri pri Jemcu
10. uri pri Slavcu v Zalem logu
19. uri pri Urbanu
9. uri v osnovni šoli
8 uri zadružni dom
7.30 zadružna dvorana
17. uri osnovna šola Bukovščica
15. uri pri Starmanu, Sp. Luša 7.30 Gozdarstvo Šk. Loka
10.30 zadružni dom Zminec
16. uri zadružni dom Log
8. uri kulturni dom Poljane
17. uri osnovna šola 8.30 zadružni dom
9. uri zadružni dom
OBMOČJE OBĆINE TRŽlC
Lom v petek    19. marca ob 9. uri dom družbenih organiz.
Podljubelj    v četrtek 25. marca ob 9. uri dom družbenih organiz.
Tržič v nedeljo 21. marca ob 9. uri velika sejna dvorana SO Tržič
Po sestanku bo razgrnjen tudi ureditveni načrt enote Tržič. OBMOČJE OBĆINE KRANJ
Jezersko
Preddvor
Naklo
Podbrezje
Gorice
Podblica
Zg. Besnica
Žabnica
Mavčiče
v četrtek v petek v petek v petek v petek v petek v petek v četrtek v četrtek
18. marca ob 19. uri pisarna proizvodnega okoliša
19. marca ob 8. uri gostilna »Majč« 19. marca ob 10. uri zadružni dom 19. marca ob 15. uri kulturni dom
19. marca ob 18. uri kulturno-prosvetni dom 19. marca ob 8. uri gostilna Vidic 19. marca ob 11. uri zadružni dom 25. marca ob 11. uri zadružni dom 25. marca ob 8. uri zadružni dom 19. marca ob 7.30 gostilna Grilc 19. marca ob 10. uri področna pisarna Dolenc 25. marca ob 11. uri zadružni dom
Šenturška gora v petek Šenčur v petek
Cerklje v četrtek
Dnevni red zborov:
1. Poročilo o poslovanju v letu 1975
2. Investicijski program in program ostalih del za leto 1976
3. Spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju in sprejem statuta SOZD - GLG na Bledu
4. Razno
Zaradi pomembnosti vseh točk dnevnega reda vabimo lastnike
gozdov k čim več j i udeležbi!
Gozdno gospodarstvo Kranj Obrat za kooperacijo gozdarstva
Sestavljena delovna organizacija
SLOVENIJALES ALPLES ŽELEZNIKI
objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma prosti delovni mesti
1. knjigovodje OD
2. evidentičarja materiala
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Na objavljeni delovni mesti se lahko prijavijo tudi absolventke ekonomske srednje šole.
Pismene prijave je potrebno poslati na naslov Kadrovski oddelek Slovenijales Alples 64228 Železniki v 7 dneh po objavi delovnih mest. Zaželeno je tudi, da se osebno zglasite v kadrovskem oddelku, kjer boste dobili obširnejše informacije.
Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
1. saldakontista
2. elektrikarja — varnostnega referenta
Za delovno mesto pod tč. 1. se zahteva ekonomska srednja šola, delovne izkušnje zaželene.
Za delovno mesto pod tč. 2. se zahteva delovodska šola elektro stroke s prakso in opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu po 18. čl. pravilnika (Ur. 1. SRS 15/75). Će kandidat tega izpita nima, ga mora opraviti najkasneje v 3 mesecih po nastopu dela. Poskusno delo je 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili sprejema tajništvo Bolnice do vključno 15. marca 1976.
Gorenjska predilnica
Škofja Loka, Kidričeva cesta 75 p.o.
prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva:
92 elektromotorjev moči 0,8 KW do 12 KW Izklicna cena: 70 din za KW.
1 mešalec 200 1, tip FMPG-3 z vgrajenim elektromotorjem Izklicna cena 10.000 din.
2 pisalna stroja »Diplomat« in »Continental« Izklicna cena: 150 din za 1 stroj.
2 računska stroja »Continental« in »Supermetal«
Izklicna cena: 50 din za stroj.
1 stenska ura »Iskra«
Izklicna cena: 100 din.
1 mikroskop »Reichert«
Izklicna cena: 50 din.
Licitacija bo v sredo, 10. marca, ob 9. uri za družbeni sektor, ot> 11. uri za privatni sektor v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Ki* dričeva cesta 75.
Če si v »samotni« kot doma
Pričakovali bi, da bodo delavke šamotarne v jeseniški Železarni tarnale in se pritoževale zaradi težkega fizičnega dela, pa pravijo, da prihajajo v »samotno« kot domov . ....
Delo poleg fizičnega napora zahteva tudi natančnost, precej pa je odvisno od samega materiala. Včasih gre lahko hitro, včasih se zatika, vendar sva dela navajeni, prav tako kolektiva, sodelavk in sodelavcev. V šainotarno po toliko letih dela v njej prihajaš tako kot bi šel domov, samoumevno se ti zdi, da delaš tako in zato nam prav gotovo ni vseeno, če bodo obrat ukinili. Ja, res, prav radi bi prav iz šamotarne odšli v pokoj.«
Tudi Malči Božič, ki je čistilka kanalov, je v samotami kar 28 let: »Mladi se menjajo, starejši pa ostajamo na svojih delovnih mestih. Delovni odnosi v našem kolektivu so zares izredno dobri, razumemo se in vsi radi delamo.«
Mladi nimajo radi šamotarne takšne kot je zdaj. Žele si manj fizičnega napora, žele si modernejše proizvodnje, zato se menjavajo. Vendar pa le tisti, ki so v njej le nekaj časa, ne pa tisti, ki so v njej delali po nekaj let. Le-ti se radi vračajo na svoja delovna mesta ali na sodelavčeva — povsod pa so potrebne roke, povsod je potrebno nekaj časa, da se utrdiš, da fizično z m oreš.
OBRATOVODJA KOT NOVATOR LETA
Obratovodja šamotarne je Franc Potokar, znan kot lanski dobitnik najvišjega priznanja za novatorstvo v jeseniški Železarni — Novator leta. Franc Potokar je lani kolektivu največ prihranil, kar je izreden dosežek enega samega novatorja, še posebno v Železarni, kjer je inovacijska dejavnost zelo razvita.
Franc Potokar je prihranil več kot 60 milijonov starih dinarjev s tem, da je spremenil obliko opeki, ki so jo moški prej delali tako, da so »štam-fali«, vse skupaj pa z železno ploščo vzdigovali in vzdignili, kar je zahtevalo dovolj moči, spretnosti. Ko so delavci odšli, se ni mogel nihče na to težavno delo dobro pripraviti, ker so bile zanj potrebne tudi dolgoletne izkušnje. Prihajalo je do tega, da je bilo včasih tudi od 50 do 90 odstotkov izmečka in Franc Potokar je našel način, da so začeli izdelovati opeko drugih oblik, ki se da tudi strojno oblikovati. S tem je bil občuten prihranek predvsem v obratu martinarne, saj je zdaj izmečka le od enega do dveh odstotkov.
Franc Potokar je v jeseniški Železarni že 16 let, od tega štiri leta
Franc Potokar je obratovodja jeseniške šamotarne. Lani je v svojem obratu predlagal tehnično izboljšavo in s tem ustvaril največ prihranka
Obrat šamotarne je začel obratovati leta 1937 po ukinitvi elektrodne tovarne na Dobravi, °d tam so prišli tudi nekateri stroji. V obrat šamotarne vsa ta leta niso toliko vlagali kot v vse ostale obrate v jeseniški Žele-2arni, zato je ostalo precej težkega fizičnega dela tako za moške kot tudi za ženske. Le delna Modernizacija je sicer odpravila nekaj hrupa in prahu, ni pa odpravila, recimo, ročne obli-kovalnice, ni odpravila napornega prelaganja opeke in vseh drugih del, pri katerih moraš hiti močne in trdne telesne zmogljivosti.
V obrat niso vlagali zato, ker je že nekaj časa predviden za ukinitev. Ukinili naj bi ga letos ob koncu leta, delavci, ki zdaj delajo v samotami, pa naj bi se zaposlili po drugih obratih. Tudi 32 žensk, ki so zaposlene zdaj v treh oddelkih šamotarne, kjer je potrebno veliko pazljivosti, kjer 8e zahteva »norma«, kjer je Poleti neznosno vroče.
NAVEZANOST NA KOLEKTIV
. Posebno v ročni oblikovalnici, kjer Je delo za ženske izredno težko in naporno, bi pričakovali hudo fluktuacijo, zapuščanje delovnega me-sta, prav tako bi bili prepričani, da ni tako lahko vzdržati na tistem delovnem mestu, kjer moraš v osmih u»"ah preložiti 15 ton opeke. Vendar Y jeseniški samotami prav tu vztrajajo, vztrajajo delavke, ki opravljajo svoje delo že dvajset in trideset let. fn prav nič si ne žele oditi, ne mika Jih
manj naporno delovno mesto, tako zelo so navezane na svoj kolektiv, na svoje »cegle«, da jim je očitno žal, če bi obrat ukinili.
Marija Pretnar in Irena Urbas sta najbolj vztrajni delavki v ročni °blikovalnici: »26 oziroma 10 let sva že v samotami, kjer ročno oblikujeva opeko različnih vrst in modelov.
Malči Božič je v samotami zaposlena 28 let, dela kot čistilka kanalov. Tudi Malči se je navezala na sodelavce in na šamotarno ...
obratovodja šamotarne. Tako njemu kot tudi vsem ostalim delavkam in delavcem ni vseeno, da se samotama ukinja. Navezali so se nanjo, ne pomeni jim le zaslužek, pomeni jim vsekakor nekaj več. Razmišljajo o ukinitvi, čeprav neradi o tem slišijo, razmišljajo o tem, če bo jeseniška Železarna potem res lahko vedno redno dobivala material, ki je zdaj s »samotno« vedno pri roki.
Samotama velja za obrat, kamor modernizacija ni povsem posegla, velja za obrat naporov, fizične izčrpanosti, truda, še posebno za žensko delovno silo. Vendar pa, ko stopiš v ta obrat, pričakujoč zdolgočasene, zgurane in trudne obraze in se naposled soočiš z delavkami, ki prihajajo v »samotno« kot domov, ki ne tarnajo in se sploh ne pritožujejo, začutiš nekaj povsem drugega, te vsepovsod skupaj z dolgoletnimi delavci spremlja v vsaki besedi in misli prisotna slutnja tesne povezanosti tega delovnega kolektiva.
Spoznaš, da je včasih prijateljstvo, čustvena navezanost, razumevanje, medsebojna pomoč in sodelovanje lahko močnejše in bolj pomembno od težkega prevažanja, vzdigovanja, ročnega oblikovanja, od naporov, ki terjajo hude telesne zmogljivosti. Spoznaš, da osemurni delavnik ob najhujšem telesnem naporu lahko mineva ob dobri volji, zadovoljstvu in medsebojnem razumevanju. D. Sedej
ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ
vabi k sodelovanju za čas sezone letovanj od 1. 6. do 20. 9. v letovišču Novigrad in Stenj ak
upravnika
blagajnika
skladiščnika
glavno
kuharico
pomočnika
glavne
kuharice
kuhinjske
pomočnice
snažilke
^a ta Jela naj se interesenti Prijavijo na naš zavod. Rok 2a prijavo je 15 dni od dneva objave oz. zasedbe delovnih Mest.
dednost pri zaposlitvi imajo °sebe, ki niso v delovnem razmerju.
Konfekcija Mladi rod Kranj
Čestitamo vsem delovnim ženam ob njihovem prazniku in jim želimo še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva
Med oddelki, kjer zahteva fizično delo veliko moči in spretnosti, je tudi oddelek ročnega oblikovanja ...
		TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
	m.	
	t r i g 1 a v	Za 8. marec najlepše darilo
		naši vezeni robci
Samoprispevek je edina rešitev
V krajevni skupnosti Škofja Loka so se odločili za razpis referenduma za uvedbo samoprispevka — Televizijski pretvornik na Lubniku, nova tržnica, nov kulturni dom, športno-rekreacijski park, družbeni center in vrtec v Škofji Loki, športni center na Trati ter urejena cesta Puštal—Sora
V samotami jeseniške Železarne po planu proizvedejo okoli 17.000 ton opeke letno
Škofja Loka — Krajevna skupnost Škofja Loka je med enaindvajsetimi krajevnimi skupnostmi v Škofjeloški občini največja. V štiriindvajsetih naseljih živi prek 11.000 prebivalcev, ali več kot tretjina prebivalstva celotne občine. Okrog trideset odstotkov občanov je zaposlenih v industriji, po Številu zaposlenih pa industriji sledijo obrt, trgovina, gostinstvo... Sedanji podatki kažejo, da le 51 odstotkov prebivalcev že stalno živi na področju krajevne skupnosti, ostali pa so se priselili od drugod. Se posebno hitro je bilo doseljevanje v letih 1953 do 1965. Tako hiter porast prebivalstva, tako hiter razvoj industrije, vse to pa je povzročilo mnoge težave. Krajevna skupnost se je le s težavo spopadla z njimi in jih kolikor toliko sproti odpravljala. O delu krajevne skupnosti Škofja Loka, sedanji dejavnosti ter načrtih za bodoče, še posebno za prihodnje petletno obdobje, sem se pred dnevi pogovarjal s predsednikom skupščine delegatov krajevne skupnosti inž. Jožetom Hauptmanom ter tajnikom sveta KS Petrom Panjanom.
Katere probleme v krajevni skupnosti ste za zdaj zadovoljivo ali vsaj kolikor toliko zadovoljivo resili? sem povprašal inž. Jožeta HaUDtmana.
»Menim, da smo v prvi vrsti uspešno reSili vprašanja komunale. Preskrba z vodo je dobra, prav tako je urejena tudi kanalizacija. Kar 85 odstotkov voda je čiščenih, ko pa bo urejeno še črpališče na Novem svetu se bo ta številka dvignila na 95 odstotkov. Zadovoljivo je rešena tudi preskrba /. električno energijo, imamo dokaj razvejano telefonsko omrežje in tudi stanovanjsko problematiko ter preskbo prebivalcev smo uspeli dobro rešiti. Zgrajena je bila ena nova šola, en prizidek pri že obstoječi šoli ter tri-lvzgojno varstvene ustanove. Zmogljivost teh treh vrtcev je 380 otrok, v njih pa se zdaj .stiska' 482 malčkov. Sto prošenj je Se vedno ostalo nerešenih! Torej je vprašanje šolstva kolikor toliko urejeno, ni pa še zadovoljive stanje v vrtcih. Mislim, da je bil tudi na področju gostinstva in turi/ma storjen dokaj velik korak naprej. Veliko vprašanj smo s pospešenim delom rešili ob praznovanju 1000-letnice mesta.«
Katere najpomembnejše naloge pa čakajo krajevno skupnost v prihodnjem obdobju?
»Moram povedati, da smo v preteklosti pustili močno na strani kulturo, telesno kulturo, delovnega človeka in skrb za njegovo udejstvovanje na teh področjih. Srednjeročni načrt razvoja krajevne skupnosti za prihodnje petletno obdobje predvideva, da se tudi tu v • tem času obetajo opazni premiki na bolje. Poleg tega je v načrtu, ki je v javni razpravi od sredine decembra lani, veliko besed namenjenih vprašanjem izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, ljudske obrambe, civilne zaščite in družbene samozaščite. Prav na vseh teh področjih nas v prihodnje čaka veliko dela.«
KakSni so torej vasi načrti v prihodnjih petih letih? Za rešitev sedaj najbolj »bolečih« problemov bo potrebnega veliko denarja! Kako boste rešili ta vprašanja?
»V prihodnjih petih letih nameravamo rešiti osem najbolj ,črnih' točk na našem področju. Kaj moramo torej storiti, da jih bomo odpravili? Odločili smo se, da je potrebno zgraditi televizijski pretvornik na Lubniku, novo tržnico, nov kulturni dom, Sportno-rekreacijski park, družbeni center in vrtec v Škofji Loki, športni center na Trati ter urediti cesto Puštal-Sora. Prednostni red omenjenih objektov še ni določen. O njem bodo odločali občani sami. Predračunska vrednost vseh naštetih pridobitev do leta 1981 znaša 40 milijonov din. Res, kje dobiti denar? Sama krajevna skupnost ne more sprejeti na svoja ramena tolikšnega bremena. Edina možnost, ki jo v tem primeru vidimo, je ta, da na področju naše krajevne skupnosti razpišemo referendum za uvedbo samoprispevka. Občani naj bi ga plačevali od 1. julija letos
do M n 1081       toroi pni let   ČV hi ?.»»....-!. ::!
upokojenci z nad 1500 din pokojnine prispevali po 2 odstotka od svojih osebnih dohodkov na mesec, kmetje in obrtniki pa po 8 odstotkih "(I
katastrskega oziroma čistega dohodka, bi bilo v tem obdobju mogoče zbrati 33 milijonov din ali 82 odstotkov od v celoti predvidenih investicij. Občani bodo svoje mnenje o zamišljenih načrtih in referendumu povedali že v prihodnjih dneh na zborih volivcev. Referendum naj bi bil predvidoma konec maja.«
Lahko nekoliko obširneje spregovorite o zastavljenih načrtih?
»Naj začnem s T V pretvornikom na Lubniku! Povedati moram, da na mnogih področjih naše KS ni mogoče sprejemati signala za drugi program, ponekod pa je celo sprejem prvega programa izredno slab. Meritve so pokazale, da je najbolj primerno mesto za postavitev TV pretvornika na Lubniku. Nekatera gradbena pripravljalna dela so že opravljena in pričakujemo, da bodo tehniki RTV že v kratkem namestili tudi aparature. Skofjeločani in okoličani bodo potem lahko gledali kar štiri programe: Ljubljana I in II, Koper ter Zagreb.
Sedanja tržnica je skrajno neustrezna. Ni jo bilo mogoče širiti, bila je na neustreznem kraju, premajhna in močno oddaljena od mestnega središča. Lokacija za novo tržnico je odprta v novem mestnem središču na desni strani Šolske ulice. Njena površina bo znašala 1000 kvadratnih metrov. Šolska ulica bo potem za promet zaprta, poleg tržnice pa bo urejen parkirni prostor za 60 avtomobilov. Potrošniki pa se bodo na tržnici lahko oskrbeli s kmetijskimi pridelki, ribami, mesom itd., pokrita bo, poleg tega pa bodo urejena tudi skladišča.
Ker so v Škofji Loki izredno slabe možnosti za kulturno udejstvovanje, smo že dolgo razmišljali o gradnji nekakšnega .kulturnega središča'. Kulturna skupnost zdaj že ima izdelan glavni projekt za preureditev kulturnega doma na Spodnjem trgu. Dvorana bo imela okrog 250 sedežev z vsemi pripadajočimi prostori za gledalce in nastopajoče. Ta objekt je pravzaprav širšega pomena, saj bodo lahko obiskovali zanimive prireditve prebivalci iz vseh krajev občine.
Športno rekreacijski center naj bi zrasel na področju Podna, Novega sveta in Podlubnika. Vanj bi že bili vključeni športni objekti pri šoli v Podlubniku ter Krevsov otok, zaradi pomanjkanja prostora pa bo teniška igrišča in naravno drsališče najbrž potrebno prenesti v Vincarje. TKS Škofja Loka je že predložila predlog projekta. V prvi fazi naj bi bila zgrajena športna dvorana za različne športne igre, namizni tenis, gimnastiko itd, na njenih tribunah pa bo predvidoma prostora za najmanj 1500 gledalcev. Vnjej bi bilo mogoče prirejati tudi različne prireditve in manifestacije.
Tudi Trata, kjer se v industrijskem predelu naseljujejo predvsem mladi ljudje, bo po načrtih dobila svoj športni center. To naj bi bil stadion za nogomet in atletiko z vsemi ustreznimi napravami. Športni center bo zgrajen zahodno od šolskega centra, med Kidričevo in Ljubljansko cesto.
Družbeni center, ki bo urejen v sedanjih prostorih TVD Partizan na Mestnem trgu, bo namenjen družbenopolitičnemu delu in družabnemu življenju. V njem se bodo sestajale družbenopolitične organizacije, občinska skupščina, društva, klubi, samoupravni organi itd. Po preureditvi sedanjih prostorov bodo v domu v pritličju štiri dvorane, ki bodo med seboj funkcionalno povezane (vmes bodo premične stene), poleg tega pa bo v njem še več sejnih sob, klub skih in drugih potrebnih prostorov.
Kot rečen«) je v vrtcih še vedno prostorska stiska. Zato načrtujemo gradnjo nove vzgojno-varstvene ustanove v naselju Podlubnik. V njej bo prostora za 160 malčkov.
No, in v program, ki ga nameravamo financirati z denarjem iz samoprispevka smo uvrstili tudi ureditev ceste Puštal-Sora. Prometna žila je v izredno slabem stanju, za njeno vzdrževanje pa kljub pomembnosti, saj zaradi popravil glavnih cest večkrat služi za obvoznico, ne skrbi nihče.«
Krajevno skupnost Škofja Loka torej v prihodnjih letih čaka veliko dela. Uresničiti ga bo mogoče le z razumevanjem in izdatno pomočjo vseh občanov.' j Govekar
V petek, 27. februarja, so v kleti Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Rekviem za hišo. Fotografije je pripravil Marko Aljančič, pesmi pa Bojan Pisk. Fotografska in pesniška interpretacija iste teme je zanimiva novost, poskus neke sinteze, ki jo vnašamo r galerijsko življenje Kranja.
Propad arhitekturno bogate kmečke hiše v Blagovici sta vsak po svoje doživela fotograf in pesnik. Fotografa je pritegnil motiv tragičnega uničenja nekdanjih vrednot in je brez olepšaianja, na stvaren način posnel razpadajočo arhitekturo. Prav ta brezkompromisni, naturalistični pristop k objektu zapušča v nas močno sled. ki vodi v črnogledost ali pa kot pesnika na pot drugačnega razmišljanja. Tragičen vtis se v svoji ekspresivni odmevnosti pri pesniku ne sprevrača v brezizhodnost, temveč se vključuje v tok naravnega pojmovanja življenja in smrti. ta
r
Stane Vidmar — novi operni pevec
Kadrovska kriza v ljubljanski Operi ni nobena novost. O njej beremo v časopisih in poslušamo komentarje na TV. Pomembno je, da vsi odgovorni v ljubljanski operni hiši niso ostali le pri ugotavljanju krize, ampak so tudi poiskali možno rešitev.
Zato so 22. 2. organizirali pevsko tekmovanje za vse pevce med 18. in 30. letom starosti z upanjem, da bodo odkrili nove talente.
Znano je, da je tekmovalo le 14 pevcev in še med temi, žal, ni bilo nobenega zrelega pevca. Zato,tudi ni bila podeljena nobena prva nagrada; samo ena druga in dve tretji.
Drugo nagrado je dobil učenec Glasbene šole iz Kranja Stane Vidmar, po poklicu tehnolog v Velopnevmatiki v tovarni Sava. Kot pevec seveda v svoji okolici ni neznan. Pel je v zborih in skupinah, med drugim je član Savskega okteta.
Nagrada mu je prinesla štipendijo; torej nanj kot na bodočega opernega pevca povsem resno mislijo. Sama nagrada pa pomeni priznanje njegovi profesorici Sabiri Hajdarevid in njemu samemu, da sta na pravi poti.
M. Grčman Hude
Svet brez mož in žena
DPD Svoboda Šenčur se je odločilo, da bo letošnjo sezono kot drugo dramsko delo občinstvu predstavilo komedijo Svet brez mož in žena, ki sta jo napisala Engel in Julij Horst. Premiera bo v soboto, 6. marca, v dvorani doma kulture Šenčur. Ponovili pa jo bodo v nedeljo popoldne, 7. marca.
Komedijo Svet brez mož in žena bo režirala domačinka Kati Kolar, sodelovali pa bodo predvsem mladi igralci: Slavi Celjer, Irena Šimnovec, Leonida Karner, Vinko Peternel, Ljubo Pegan, Roman Peternel, Bogdan Sušnik, Vili Kavčnik, Tadeja Prestor, Mojca Bučan, Miro Peternel, Peter Jovanovič, Borut Prestor in Kati Kolar.
F. Erzin
Gostovanje primorskih gledališčnikov
Bled, Kropa - V radovljiški občini so letos povabili k sodelovanju v kulturni akciji za delovne kolektive tudi Primorsko gledališče iz Nove gorice. To je bilo že četrto poklicno gledališče, ki je prišlo v goste delovnim kolektivom radovljiške občine. Doslej so namreč gostovali Mestno gledališče in Drama SNGiz Ljubljane ter SNG iz Celja.
Novogoriški umetniki so se v sredo, 3. marca, predstavili v festivalni dvorani na Bledu z dramo Iva Brnčiča Med štirimi stenami. Re-žiral jo je nekdanji kranjski dramaturg Janez Povše. Včeraj zvečer pa so v sindikalnem domu v Kropi gostovali s francosko komedijo Flo-rentinski slamnik, avtorja Eugena Labicha v režiji Andreja Stojana.
Člani tega gledališča bodo tudi v prihodnje prihajali večkrat na gostovanje v radovljiško občino. JR
Dramski prireditvi tudi v Bohinjski Češnjici in na Ljubnem
V vrsti gledaliških predstav bo marca gostovalo tudi gledališče Tone Cufar z Jesenic s komedijo Mira Štefanac »Večna lovišča«. V nedeljo, 7. marca, bodo Jeseničani nastopili v dvorani v Bohinjski Češnjici. Istega večera ho dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega uprizorila v dvorani TVD Partizan na Ljubnem komedijo »Trije zanikrneži«. Prireditvi sodit« v okvir kulturne akcije.
J K
Brez dela ni jela
Člani odra mladih delavsko prosvetnega društva Svoboda Medvode se bodo drevi, ob 19. uri na domačem odru predstavili z delom Dragutina Dobričanina Brez dela ti i jela pod vodstvom režiserja Petra Militarova. -ff
Ribnani za 8. marec
Prizadevno delavsko prosvetno društvo »Rudi Jedretič« oziroma poseben koordinacijski 15-članski odbor, v katerem so zastopani mladinci družbenopolitičnih organizacij in društev, je pripravilo kot, vsako leto tudi za letošnji 8. marec zanimiv in pester program.
V programu, ki ima dva dela in bo predvajan v dveh dneh, so v prvem delu predvideli več zbornih recitacij, ki jih bodo izvajali učenci osnovne šole iz Ribnega in posebna recita-torska skupina društva. Ženski kvartet pa bo pel domače narodne pesmi. Na prvi dan proslavljanja 8. marca so povabili predvsem vse žene stare nad 60 let.
V drugem delu pa bo dramska sknnin'«   rini"«' t!",rjla enodc
janko Mileta Klopčiča »Mati«, ki jo je pripravil društveni režiser Vili Brand.
Pričakujejo, da se bo dvodnevnih proslav in zabavnega dela proslavljanja, ki ho v zadružnem domu v Ribnem, udeležilo nad 200 ljudi iz Ribnega, Koritnega, Sela in Hodešč.
Del čistega dobička, ki ga bodo imeli od predvidenega vesel ičnega dela proslave, bodo namenili Skladu za gradnjo Onkološkega inštituta. (Jesta je vredna pohvale in posnemanja. Sicer pa gre priznanje vsem tridesetim mladini članom društva za vsestransko aktivno kulturno prosvetno delo, ki ga že Več let uspešno izvajajo pod vodstvom prizadevnega predsednika Radota Mu-žana. J. Pogačar
V tržiškem paviljonu razstava
krajin Marijana Belca
Pred praznikom dneva žena bodo v Tržiču odprli razstavo oljnih slik kranjskega slikarja Marijana Belca, ki tokrat razstavlja svoje krajine.
Belcev način likovnega izražanja je bil v preteklosti modernističen in šele zadnja tri leta se je obrnil nazaj k naravi, ko je začel v 1. 1973 slikati krajino docela realistično.
Na Belčevih slikah gorenjske pokrajine ni samo upodobljena lepota, ki jo srečujemo v naravi, marveč želi avtor s svojimi pejsaži izraziti svoja razpoloženja, svoje misli in čustva, ki jih je doživljal, ko je hodil po slovenski zendji in »pil nje prelesti«.
Pri tem se na svojih samotnih potih ni ustavljal samo ob že pogosto opaženih motivih, marveč je poiskal tudi odmaknjeno, na prvi pogled skromno lepoto počivajočih njiv, samotnih dolin, živahnih potokov in starih kmečih domov. Zazrl se je v mogočno slikovitost naših gora, ki jih je verno upodobil in izrazito obarval, opazil je pa tudi mehkobo in poezijo našega ravninskega sveta, ki ga upodablja s prav tolikšno ljubeznijo kot pogosto opevane gorske vršace.
Belec živi v Kranju in tako je postal predvsem poet gorenjske pokrajine, saj največkrat slika svet pod Storžičem, Joštom in Grintavci, pa Kranjsko in Sorsko polje.
Razstava bo na ogled od 5. do 29. marca. Odprli jo bodo drevi ob 18. uri s koncertom moškega pevskega zbora tovarne Iskra, ki bo pod vodstvom dirigenta Janeza Močnika pel slovenske narodne in umetne pesmi. S. R.
Cankarjeva proslava
Glasbeno šolo Frana Koruna-Ko-željskega in Glasbeno šolo Kranj vežejo že nekaj let prijateljski stiki, ki se izražajo v vsakoletnem medsebojnem koncertnem obisku obeh šol.
Tako je bilo tudi letos. 27. februarja so Kranjčani v prostoru velenjske Knjižnice priredili literarno glasbeni večer, posvečen 100-letnici Cankarjevega rojstva.
V literarnem delu so sodelovali učenci in učenke Osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja, katerih mentor je njihov učitelj slovenščine Matko Oman. Z veliko zavzetostjo in spoštovanjem do umetnikove besede so se naučili odlomke iz njegovih del (Kako sem postal socialist, Na klancu, Bela krizantema, V bogatih kočijah se vozijo, Sreča, Ottakring, Pismo dr. Alojzu Krai-gerju, Hlapci, Kralj na Betajnovi, Martin KaČur in Kurent).
V glasbenem delu so nastopili učenci Glasbene šole Kranj iz oddelkov za klavir, flavto, klarinet, pozavno, harmoniko ter harmoni-karski orkester. Skladbe in odlomki iz Cankarjevih del so bili izbrani tako, da so se primerno dopolnjevali in tako je cel večer izzvenel v zaokroženo celoto, to pa je bil tudi glavni namen sodelovanja obeh šol.
M. Grčman Hude
Svet delovne skupnosti Osnovne Sole
Matija Valjavec Preddvor
razpisuje delovno mesto
učitelja
likovnega pouka — zgodovine
Delovno mesto je razpisano za določen čas od 15. aprila 1976 dalje. Pogoj: PIJ ali P.
Šopek rož za 8. marec
Jesenice — V soboto, 6. mana, bodo v tnali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli razstavo slik vezanih na tkanino. Razstavo je pripravil pod naslovom šopek rož za osmi marci- odsek za ženska ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čutar Jesenice. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela TOZD vzdrževanje, energija in transport v jeseniški Železarni. Na razstavi, ki bo odprta do 17. mana, razstavlja 24 žensk svoja ročna dela. I). S.
/±\
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v Samoupravni delovni skupnosti skupnih služb
Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o.
objavlja prosto delovno mesto
saldakontista
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled nje posebne pogoje:
— ekonomski ali finančni tehnik in
— dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih Poskusno delo za to delovno mesto je 60 dni.
Pismene prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi in kratkim opi som dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6.
Na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Klinični center v Ljubljani
TOZD inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik
Delavski svet TOZD Inštitut razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
A. VODILNO DELOVNO MESTO
1. šefa računovodsko knjigovodskega oddelka
B. VODSTVENA DELOVNA MESTA, KI SPADAJO POD REELEKCIJO
1. šefa oddelka za intenzivno nego in terapijo
2. šefa pnevmološkega oddelka 200
3. šefa splošnega internističnega oddelka 400
4. šefa biokemičnega laboratorija
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, organizacijskih in vodstvenih sposobnosti, pedagoških lastnosti, moralnopolitič-nih lastnosti in družbeno politične aktivnosti ter znanja vsaj enega svetovnega jezika, morajo kandidati za razpisana prosta delovna mesta izpolnjevati še naslednjepogoje: pod A%l,i da ima dokončano ekonomsko fakulteto in 5 let delovnih
izkušenj na področju računovodsko-knjigovodskih poslov; pod B/l.: da ima dokončano medicinsko fakulteto, specialistični iZ' pit izpnevmo-ftiziologije ali interne medicine z 2-semestraInim podiplomskim študijem iz pnevmologije ter 3 leta specialistične prakse;
pod B/2.: da ima dokončano medicinsko fakulteto, specialistični izpit iz pnevmo-ftiziologije ali interne medicine z 2-semestralnim podiplomskim študijem iz pnevmologije ter 3 leta specialistične prakse;
pod B /3.: da ima dokončano medicinsko fakulteto, specialistični izpit iz interne medicine ter.3 leta specialistične prakse;
pod B/4.: da je specialist ali magister ustrezne stroke ter da ima 3 leta prakse.
Ponudbam je treba priložiti: življenjepis, bibliografijo, pomembnejše podatke o dosedanjem strokovnem delu in ostala dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Ponudbe bo sprejemala kadrovska služba Inštituta 15 dni po objavi razpisa.
i-
n
Elektro Gorenjska, Kranj, n.sol.o.
Odbor za medsebojna razmerja združenem delu skupnih služb objavlja prosto delovno mesto
delavcev v
vodje projektivnega biroja
Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji:
dipl. elektroinženir s 4-letno prakso in pooblastilom za projektiranje elektroenergetskih naprav ali
elektro inženir s 7-letno prakso in pooblastilom za projektiranje elektroenergetskih naprav.
Poskusno delo 2 meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prednost imajo kandidati z vozniškim izpitom B kategorije.
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave v časopisu na naslov: Elektro Gorenjska Kranj, n.sol.o. skupne službe, Cesta JLA 6/III, 64001 Kranj.
Vse potrebne informacije lahko dobite v splošni službi.
Odbor za medsebojna razmerja pri
Zavarovalnici Sava, PE Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. administratorja
s polnim delovnim časom za nedoločen čas
2. zavarovalnega zastopnika
v zastopstvu št. 3-185 Kranj — Planina za premoženjsko zavarovanje s polovičnim delovnim časom
Posebni pogoji
oni pogoji:
pod št. 1. se zahteva srednja ekonomska šola ali štiriletna upravnoadministrativna šola in dve leti delovnih izkušenj,
pod št. 2. se zahteva končana osnovna šola, starost najmanj 1$ let in posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi, ponudbe sprejema sploš' ni sektor Zavarovalnice PE Kranj, Oldhamska c. 2.
r
Kramljanje z Vladko Jan, sekretarko republiške konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije
Ženska se osvobaja zgodovinskih spon
Ban žena prerašča v dan, ko naj bi povsod, od organizacij združenega dela do krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ocenili uresničevanje nalog pri osvobajanju ženske
Lani je republiški odbor za mednarodno leto žensk sprejel obsežen program dela, ki zajema vsa področja in probleme družbenega položaja ženske, pripoveduje Vladka Jan, se kretarka republiške konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije. Lotili smo se idejnega pristopa k tako imenovanemu »ženskemu vprašanju«, ocene družbenopolitičnega uveljavljanja ženske, njene vloge v delegatskem sistemu in političnem življenju,    vprašanj zaposlovanja,
Enakopravne pri delu, enakopravne pri odločanju
Pred dnevom žena smo se oglasili v kranjski tovarni Planika. Tega kolektiva nismo izbrali naključno, temveč zato, ker je pretežno ženski, čeprav je še pred desetletji veljalo čevljarstvo in izdelovanje obutve za izrazito moški poklic. Pogovarjali srno se z delavkami, ki delajo na različnih delovnih mestih: prešival-ko Darinko Rode (23 let) s Kokrice Pri Kranju, prešivalko Marijo Jeršin (34 let) iz Zg. Bitnja, delavko Marijo Rozman (38 let) s Kokrice pri Kranju, referentko za kadre Ivanko Pavlic (26 let) iz Kranja, tehnolo-gnjo Silvo Rozman (38 let) iz Kranja, vodjo kadrovskega oddelka Cilko Močnik (31 let) iz Zaloga pri Cerkljah, vodjo finančne kontrole trgovske mreže Ljubico Vukašino-y»č (48 let) iz Kranja in vodjo prodaje Sašo Burja (29 let) prav tako iz Kranja.
Ženske povsod enakopravno zastopane
Ze nekakšna ustaljena praksa, da ženske kolektive vodijo moški, za Planiko ne velja. Planika sicer ni tako čisti ženski kolektiv, kot so to Primeri v tekstilni industriji, vendar je delavk več kot polovico. Od 1326 zaposlenih je 785 žensk. Tudi po izobrazbi ne zaostajajo veliko za loškimi delovnimi tovariši. Od 8 članov kolektiva z visokošolsko izobrazbo so tri ženske, višjo izobrazbo 'fna 21 delavcev od tega 4 ženske, srednjo izobrazbo ima 121 članov kolektiva od tega 52 žensk, kvalificiranih je 418 delavcev, od tega 215 Žensk in nekvalificiranih je 758 delavcev Planike, od tega je 511 žensk.
Popolnoma enakopravno so si z Roškimi sodelavci razdelile tudi 1'jnkcije v družbenopolitičnih orga-nizacijah in v samoupravnih organih. Predsedn ica mladine je ženska, Prav tako je vodstvo sindikata zaupano ženski pa tudi v sekretariatu ZK je več kot polovico žensk. Podobno je tudi v samoupravnih °rganih. V obratih, kjer imajo ženske večino, eden takšnih je ši-valnica, so samoupravni organi popolnoma ženski. V obratih, kjer lmajo večino moški, pa je obratno.
.Tudi vodilna mesta niso več rezer-v}rana za moške. V šivalnici in dru-8ih obratih, kjer delajo ženske, so
ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ
vabi k sodelovanju za delo v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak
zdravnike
medicinske
sestre
pedagoške
vodje
vzgojitelje
Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oz. do Zasedbe delovnih mest.
^formacije lahko dobite ludi telefonično na številko 220-52!
Darina Rode        Marija Jeršin        Marija Rozman      Ivanka Pavlic
Lani so zahtevale, da se v tovarni uredi zobna ambulanta, sedaj pa pravijo, da bi poleg zobozdravnice zaposlili tudi zobnega tehnika. Nadalje so lani predlagale in zahtevale, da se tovarniška menza preseli v ustreznejše prostore. Letos že gradijo nove prostore za tovarniško vzdrževanje, v prostore, preurejene seveda, kjer je sedaj vzdrževanje, pa bodo preselili menzo.
Letos pa pravijo, bodo skušale urediti tudi to, da bo v tovarni začela delati ginekološka ambulanta. Zaradi izrednega navala na ginekološke ambulante v zdravstvenem domu je potrebna tudi trimesečna Čakalna doba in potem je treba še skoraj en dan čakati v vrsti. Praktično mora ženska, ki se odloči za ginekološki pregled, vzeti dan dopusta.
Nadalje so povedale, da v njihovi delovni organizaciji vlada izredno visoka delovna zavest, ki se čuti na vseh zborih delavcev in pri vsakdanjem delu na delovnem mestu. Vsi zaposleni se namreč zavedajo, da so odvisni samo od rezultatov svojega dela in da se vsaka napaka in nedelavnost pozna pri dohodku podjetja in osebnem dohodku. Lani so se delavci odločili za varčevanje, in sicer, da bodo znižali materialne stroške, zmanjšali zaloge gotovih izdelkov, zaloge surovin, izboljšali kvalitet0 dela in delovno disciplino. Letos se Že kaŽCJO PSRJJ^ti zalog gotovih izdelkov skoraj nimajo, kvaliteta izdelkov je veliko boljša, izmeta skoraj ni. Enkrat mesečno na zboru delavcev samoupravne enote pregledajo delo enote in vsakega posameznika.
tudi vodstvena in vodilna mesta zasedle ženske. Nimajo več moških mojstrov in brigadirjev. Pred dvajsetimi leti je bila v vsej Planiki le ena mojstrica, sedaj pa je v šivalnici, ki ima več kot 300 zaposlenih, le en mojster. Poleg teh je vodja kadrovskega oddelka ženska, pa vodja laboratorija, vodja prodaje, vodja finančne kontrole, vodje finančnih obračunov in posameznih temeljnih organizacij združenega dela so ženske in še bi lahko naštevali.
Ovire za še večjo aktivnost
Da se znajo vključiti v samoupravno življenje in delo v tovarni, so planiške ženske dokazale. Pa so lahko tudi tako aktivne kot moški? Zatrdile so, da prav nič ne zaostajajo, čeprav se pri tem srečujejo z vrsto težav. V njihovem kolektivu so se namreč dogovorili, da bodo imeli vse sestanke in seje zunaj delovnega časa, to je največkrat popoldne. Ženske, ki imajo otroke v vrtcih, morajo zato pogosto predčasno s seje, da vzamejo otroka iz vrtca. Vrtci z izjemo enega, delajo vsi le do pol štirih. Do takrat pa seje skoraj nikoli niso končane. Zato planiške žene predlagajo, da bi vsak vrtec imel tudi dežurni Oudcifk, yg> bi otroci lahko ostali do pete ali šeste ure.
Druga stvar, na katero so opozorile, je izobraževanje. Nobena šola ali izobraževalna ustanova ni prilagodila svojega delovnega časa dvo-izmenskemu delu v tovarnah. Zato je delavcem, ki delajo v turnusih, praktično onemogočeno izobraževanje.
Tretja stvar, ki bremeni in ovira njihovo aktivnost, je oddaljenost od tovarne. Več kot polovica članov kolektiva se namreč na delo vozi iz okoliških krajev. In pa gotovo tudi gospodinjska dela. Tega, da bi zaradi sestanka v podjetju možje zgrabili za kuhalnice, pravijo. Še niso dosegle.
Nova menza, zobna ambulanta ...
Potem so pripovedovale, katere pobude za akcije v delovni organizaciji so prišle prav iz njihovih vrst.
Rekreacija in kultura
Športna sekcija pri sindikalni organizaciji je ustanovila vrsto sekcij, ki je zajela velik del članov kolektiva. Imajo sekcijo za plavanje, balinanje, odbojko, kegljanje, smučanje, planinsko sekcijo in poleti tudi kolesarsko sekcijo. Ženske pa imajo enkrat tedensko dve uri parterne telovadbe v telovadnici osnovne šole Simona Jenka.
Ne samo za šport, tudi za kulturne prireditve vlada v Planiki izredno zanimanje. V Prešernovem gledališču imajo redni abonma. Posebno zanimanje pa je vsako leto za predstave v okviru tedna slovenske drame. L. Bogataj
izobraževanja in poklicnega usmerjanja, varstva pri delu, zaščite materinstva, razvoja otroškega varstva, uveljavljanja celodnevne šole in še kopice drugih vprašan).
»Zlasti smo izpostavljali vprašanja,« nadaljuje Vladka Jan, » ki ženski kljub politični enakopravnosti onemogočajo polno in ustvarjalno vključevanje v družbeno proizvodnjo. Ovir ni malo. Najosnovnejše so v zastarelih pogledih na vlogo ženske v družbi in patriarhalnem gledanju na vlogo družine, v malomeščanskih pačenjih, ki žensko ponižujejo itd.«
V ponedeljek, 8. marca, na pia/ nični  dan,  se  bo  sesla   na tretje zasedanje republiška konferenca m ocenila družbenoekonomski in politični položaj žensk v Sloveniji.
»Dan žena prerašča vse bolj v dan, ko naj bi na vseh ravneh, od organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti do družbenopolitičnih organizacij ocenili, kako uresničujemo naloge pri osvobajanju žensk,« pravi ob pripravah na konferenco Vladka Jan. »Republiška konferenca bo tudi pregledala uveljavljanje stališč V. zasedanja zvezne konference SZDL, ki je obravnavala enako vprašanje. Moram povedati, da smo stališča uresničevali v izredno razgibanem družbenopolitičnem obdobju, ko smo sprejeli novo ustavo in pripravljali partijske, mladinske in sindikalne kongrese. V njihovih temeljnih dokumentih je govora tudi o položaju ženske v družbi. Ob skupščinskih volitvah smo se ženske dobro uveljavile. Sicer pa je naša udeležba v samoupravnem delegatskem sistemu nujna. Krilatica: družba naj ali družba mora zagotoviti, nima več veljave. Ženske se zavedamo, da bomo s svojim vključevanjem v politično odločanje pospeševale hitrejše reševanje nerešenih problemov!«
Vladko Janovo smo nato vprašali po novostih v zakonodaji, ki utegne biti posebej za ženske zelo zanimiva.
»V preteklosti je po moji sodbi požel največ odobravanja podaljšan porodniški dopust! Njegovo snovanje je zorelo več let — in doseglo nepričako^ ine rezultate. Leta 1975 se je rodilo 3000 otrok več kot leta 1974. V Sloveniji smo demografsko rečeno prekoračili ,magično mejo'. Lani se je rodilo toliko otrok, kot že dvajset let nazaj ne. Skupaj 30.331. Ob tem so osupli nasprotniki ustavnega načela, da starši lahko svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok. Hkrati pa svobodno odločanje omogoča ženskam tudi prostovoljno izbiro sredstev proti nezaželeni nosečnosti. Sprejeli bomo tudi zakon o zdravstvenih vidikih uresničevanja pravice do svobodnega odiočaT.ja 0 H.jStV« otrok. Stari predpisi so določali le pugCj" 7" dovolitev splava. V novem zakonu pa bo to le del širše vsebine. Zakon bo namreč govoril tudi o zdravstveni pomoči ljudem z zmanjšano plodnostjo, obveznem pouku o metodah in sredstvih za uravnavanje rodnosti in drugem.«
Sekretarka republiške konference za družbeno aktivnost žensk je nato govorila o novem zakonu o družinskih razmerjih in povedala, da živahna javna razprava kaže o težkem pričakovanju novega zakona. Pri njegovem snovanju je sodeloval tudi marksistični center pri C K ZKS.
»Predlog zakona o zakonski zvezi   in   družinskih razmerjih
temelji na ustavnih pravicah in družbenem položaju človeka ter sodobneje ureja vprašanja, o katerih sedaj govore štirje zvezni in republiški zakoni,« pojasnjuje Vladka Jan. »Bistvene novosti so predlagane. Popolna posvojitev je postavljena pred nepopolno. Urejena bo sporazumna razveza, če zakonca prej soglašata o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok. Razvezo lahko zahteva vsak zakonec. Novost bo odločba o izvenzakonski skupnosti moškega in ženske. Zakon bo v kratkem sprejet in je posledica revolucionarnih družinskih sprememb.«
Visoka stopnja zaposlenosti žensk priča o uspehih družbenega uveljavljanja žensk. Zaposlenost ni le temelj njihove eksistence, temveč" osnova njihovega družbenoekonomskega položaja in vir osebnega zadovoljstva. Seveda se pri zaposlovanju žena pojavljajo novi, sodobnejši problemi.
»V Sloveniji je med zaposlenimi 43 odstotkov žensk, na Gorenjskem pa že 46 odstotkov. Se vedno je prepogosto slišati misel o delitvi poklicev na .ženske' in ,moške'. Zal se poklicne želje deklet izredno počasi spreminjajo. Od predvojnih časov skorajda nismo napredovali. Problemska konferenca o zaposlenosti in zaposlovanju žensk v Kranju je še posebej opozorila na razliko med visoko stopnjo zaposlenosti in nizko izobrazbeno ravnijo žensk,« razmišlja Vladka Jan. »Stopnje zaposlenosti bistveno več ne bomo mogli dvigovati,« ugotavlja sogovornica in meni, da bo nujen premik v kvaliteti zaposlenosti, saj so ženske v združenem delu slabše usposobljene od moških.
»Nizka usposobljenost žensk vpliva na nižje osebne dohodke. Ženske na manj strokovnih in zahtevnih delovnih mestih, vendar fizično težjih. Izobrazbeno sestavo žensk bo nujno potrebno dvigniti. Tega v javni razpravi o usmerjenem izobraževanju ne bi * smeli zanemariti!«
Vladka Jan je nato ocenila problemsko konferenco o položaju kmetijske proizvajalke, ki je bila 27. februarja v Ljubljani.
»40 govornikov JS iiu uC-P5a" tom izredno prizadeto spregovorilo o položaju in vlogi naših kmetic. Opozarjali so, da postaja kmetica posebno na delavsko-kmečkih gospodarstvih odgovorna za proizvodnjo. Znati mora tudi najtežja in najzahtevnejša opravila. Kmečke ženske želijo strokovno izobrazbo in ne pozabljajo na vključevanje v samoupravne organe kmetijskih zadrug, koordinacijskih obratov in krajevnih skupnosti. Skratka, tja, kjer bodo lahko enakopravno odločale o delovnih pogojih, delitvi dohodka in urejanju razmer v okolju, kjer žive.«
J. Košnjek
Silva Rozman        Cilka Močnik       Ljubica Vukašinovič Saša Burja
Možje
ne pozabite, da v hotelu Koiup
smo pripravili za 8. marec as Bled
večerjo s PLESOM
dhe 8. marca od 19. ure dalje.
Sprejemamo tudi večje družbe za kosila v hotelu Bled in izletniškem domu RIBNO.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Slovenska beseda je najlepša na svetu
»Avtor Štefan Remic je s svojim proznim in pesniškim prispevkom pokazal obvladanje umetniškega izraza, izvirno izbiro tem tako pri svojem proznem in pesniškem prispevku, obvladanje književnega jezika in sveže prijeme pri podajanju snovi. Njegove pesmi so pisane v dognani pesniški formi in kažejo na avtorjevo poznavanje pesniškega izraza.«
Tako je strokovna komisija 4. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču ocenila mladega gorenjskega avtorja Štefana Ke-miea, ki je prejel največje priznanje — zlato anteno. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Kvgen Jurič, Tone Kuritner in -Janez Švajncer, je najprej menila, da so Kemičevi prispevki (oliko boljši ocl drugih, da l>i moral dohiti vse možne nagrade. Ker pa hi bil to festival Štefana Remica, so se odločili, da mu podelijo le zlato anteno.
Štefan Remic je do nedavnega še študiral, sedaj pa je dva meseca že zaposlen. Stanuje pri svojih starših v Šenčurju, na Stražnik ovi poti 11, vendar ga je zelo težko dohiti doma, ker zelo rad potuje po naši lepi slovenski zemlji.
»Zdaj ko si dal že toliko izjav za televizijo, radio in razne slovenske časopise, boš pa še /.a Glas kaj povedal, »sem mu rekel, ko sva se skup>| piljila iz pnjitne hnbovsk« vasice Gradišče v vinorodnih Slovenskih goricah.
— Kaj ti pomeni priznanje — zlata antena, ki si ga letos prejel v Gradišču za najboljše literarno delo?
»Kdor sodeluje v Gradišču, je soočen s splošno veljavno presojo strokovne komisije. Kriterij za izbilo poslanih prispevkov ni pod splošno veljavnimi normami, ker bi razpis ne dosegel svojega namena. Strokovna komisija je upoštevala estetsko in sociološko vrednost, izvirnost in družbeno angažiranost, domiselnost, osnovno vodilo pa je bil smisel za lep materinski jezik. Razumljivo je torej, da sem prvega mesta vesel.«
— Bi lahko kaj ve* povedal o-svojih nagrajenih prispevkih?
»Nagrajen je bil prozni tekst, črtica z naslovom Okno in poezija Nisem odšel. V obeh primerih gre za podeželski primer odhajanja mladih s kmetij. V grobem sem nakazal kontrast med mestom in hribovsko vasjo, seveda v Zgodbi, tako da na koncu budi vero v obstoj.«
— Srečanje so organizatorji priredili že četrtič. Kolikokrat si sodeloval in s kakšnimi prispevki?
»Prvič /.a razpis nisem vedel. Na drugem srečanju sem za ciklus pesmi z naslovom Jesen na kolovozu dobil srebrno anteno, na tretjem pa za ciklus poezije Napajališča in V blaženem zrklu jeseni priznanje za sodelovanje in za uvrstitev med najboljše.«
— Lahko poveš kaj več o srečanju?
»Vsakoletno srečanje pesnikov in.pisateljev začetnikov je eno izmed redkih organiziranih srečanj, ki daje mladim in starejšim možnost večje uveljavitve. Takih možnosti pa pri nas ni veliko. Organizatorje je treba zato pohvaliti. Morda še največ pomeni, da se tukaj dobimo taki s podobnimi cilji, se o pisanju pomenimo, izmenjamo izkušnje in navežemo trajnejša poznanstva.«
— Kako svoja dela ustvarjaš in kje jih objavljaš?
»Vživeti se je treba v kalup časa. Nočem biti
destruktiven, čeprav menim, da poe/ija ne snubiti beg pred soočenjem, intenzivnim soočenjem z znanim in neznanim svetom. Heležini impresivne stvari iz mene in iz prostora mojega bivanja. Uporabim obliko, ki najbolj karakterizira vsebino sporočila, Ustvarjalnost mora v življinjf. Moj i je subjektivna v kateri je m«:< najti splošnost. Izraz je svoboden in pošten.
Najprej sem objavljal v lokalnih revijah pa tudi v priznanih literarnih glasilih (Snovanja, Dialogi itd...). Prispevke iz Gradišča objavljajo Mladina. Antena, Kmečki Glas, menda tudi Delavska enotnost in še kdo. Sodeloval sem tudi na nekaj literarnih večerih.«
— Kaj meniš o angažiranosti, o kateri je zadnje čase veliko govora?
»Vsaka dobra literatura je angažirana.«
— V Gradišču so ti postavili kup vprašanj, med njimi tudi: zakaj pišeš?
»Tokrat bom rekel samo nekaj: slovenska zemlja je najlepša na svetu in slovenska beseda je najlepša na svetu.«
— Danes se je težko znajti v poplavi najbolj sodobne poezije in ugotoviti, kaj je dobro in kaj ni. Kaj ti misliš?
»Mislim, da je za zdaj merilo, ali je nekaj dobro ali ne, kolikšen je stik med ustvarjalno energijo pisca in bralca. Seveda eksperiment i-ramo, kar je odsev trenutne volje. -Jaz veliko najdem tudi v tem. Gas bo dobro ohranil in slabo raz jedel.«
— Ukvarjaš se tudi s slikarstvom!
»Zdaj malo. naredim le kakšen portret. Zaposlen sem in s šolo imam veliko opraviti. Vendar me zanima vsaka umetnost. Redno si ogledam različne razstave: od baroka do umetniške fotografije ali najmodernejše grafike. Tudi kiparske; prednost dajem ilovici in lesu.«
— Slišal sem, da pišeš tudi satiro. Le-ta pri Slovencih ni preveč pogosta.
»Karikiranje mnogokdaj dosti več pove kot še ne vem kako obsežen literarni opis.«
— In s čim se poleg vsega še ukvarjaš?
»Z druščino sem obledel tudi bolj skrite kotičke naše ožje domovine. Pokrajina, motivi in oblike se mi zdijo zanimive. Marsikaj zabeležim tudi z diapozitivi. Sploh pa je cel kup stvari, ki se mi zdijo vredne, da bi jih na kakšen način ohranil. Da bi same govorile.«
— Kateri od umetnikov ti je še posebno blizu?
»Danes Kosovel, njegovi Integrali in konstruktivizam. .Jutri bo to morda Šalamun ali Garda Lorca. Rad berem Kuntneija in Maka-rovičevo.«
— In na koncu: tvoji načrti?
»Cas je plahutav. Kdo ve, kam bo kljunil'.1«
F. Krzin
Okno
(Setev je slast)
Menil sem, da bom po treh dneh elektrotehniko že kar obvladal. Toda prostor ima razsežna svetla okna in skoznje prodira omamni vonj marčevske pomladi. V dijaškem domu so okna majhna in neprozorno obarvana, vrhu tega pa odpirajo pogled na razpotegnjeno skupino stanovanjskih blokov iz prašno sivega betona in na del jeklene konstrukcije sicer velikega, napol zgrajenega kompleksa tovarniških objektov. Prav zaradi tega in ker težko vzdržim sredi tako oblikovanega prostora — utesnjenega in robatega — prihajam sem. Vsa jutra in večkrat kar celo dopoldne slonim na mizi, tako da si z roko podpirani d»v/> ^ jank()
ZZjdtiiem z očmi skoraj tri četrtine okna z vso pokrajino za njim. Pokrajina je pravzaprav čudovit pejsaž kanjona reke Kokre z na gosto posejanim rastlinjem, ki prav v tem času (še dva dni, pa bo <=april) odganja nešteto zelenih poganjkov. Opojni se mi zde, kadar se skozi režo oblakov sonce ujame vanje. Drevesa vidim celo na rjavozeleni površini reke. Nerodna in silna se mi zdi: nerodna zato, ker si utira pot po ovinkih mimo ogromnih skal, poraslih /. mahom, silna pa, ker buči daleč na dnu in prinaša drevje s hribov.
S hribov . . . pomislim še enkrat. Pravzaprav se nazadnje, ko potujem z reko proti njenemu izviru, vedno zarišejo moji hribi tam za oknom in v misel se in i prikrade naša domačija. Precej samotna stoji, a na prelepem kraju (vsaj meni se zdi neomajno lep), lesen svinjak in drvarnico ima. Hlev je sezidan iz napol klesanih kamnov, pa je kljub temu znotraj neznansko topel. Stara mati so vedno kaj brkljali tam notri, in večkrat se mi je zdelo, kot da se nekako prijetno počutijo med živalmi, »ki tako na glas sopejo in nič hudega ne narede«.
Lansko leto jih je neurje ujelo, ko so hiteli s polja. September je
bil, ajdo so v kozolec devali, pa je treščilo po tistem in so za zmeraj ostali tam. Tako radi so imeli ta svet, hribovski in sončen, pa delali so radi. Oče je drugačen; neprestano kaj godrnja in pravi, da ga bo revščina ubila »in ta prekleta peščena zemlja, ki da komaj toliko, da fant lahko študira«. Materi moja šola ni bila po volji, ker je slutila, da očeta načenja bolezen, ker kar naprej kašlja in stoka. Pa pijači se ne more odreči. »Delovne roke bomo rabili, zdaj, ko je še Milena odšla,« je večkrat očitala. Vedel sem, da jo grabi žalost, ker sva se otroka kar tako raztepla od doma.
Res sem se šolal le po očetovi volji. Sam sem vedno, tako kot stara mati, ljubil mir na planini in bleščečo spokojnost vsena-okrog. Kad sem dela!, %\\}\[) {'lit
sem. ti! iUiVaj in da sem lahko prisluškoval zemlji, kako diha in kako rojeva. Vedel sem, da so kraji povsod po Sloveniji lepi, ker rad hodim okrog, toda tako zelo sem se navezal na gorenjski kot pod kamniškimi hribi, da bi drugje težko dolgo zdržal. Pri študiju sem se neprestano vračal domov.
Volje do učenja nisem imel, trudil sem se le zato, da hi ne razočaral očeta, ki je tolikokrat dejal: »Na, vzemi, v mestu rabiš denar. Saj boš potem bolje živel.«
Mesto me je ogoljufalo. Izgubil sem se v tem hrupnem vrtiljaku in bolj sam sem bil kot kdajknli. Na vzel sem se enoličnega utripa v osjem gnezdu, na vzel sem se krikov z velikega cestišča in na smrt utrujajočega betona. Sredi ljudi sem postajal vse bolj robat v sebi. zdelo se mi je, da me polni hlad kovin, asfalta, pločevine . . . Vedel sem, da moram proč, da moram nekje zajeti vonj podeželskega /taka, vonj domačega dvorišča in t ravnika za njim.
Petek je danes, dan, ko navadno zapustim mesto in se za konec tedna preselim v moj kot. /a oknom knjižnice na robu mestnega živžava je jutranji dež zakril pokrajino, ki mi sicer budi misli na dom. ("e se dovolj nagnem, se mi odkrije tudi zadnja četrtina okna in lahko vidim, kako delavci kljub slabemu vremenu sestavljajo ro-
bustno dvigalo. Kovinski zvoki se širijo prav do mojega nadstropja. Gradili bodo . . . Kdove kaj. Vem samo, da bodo zakrili moje okno in z njim čudoviti pejsaž kanjona z reko in drevje v marčevski pomladi.
Odidem. Vse stvari sabo.
pobašem s
Po dobri uri vožnje izstopim in po nekaj kilometrih makadama zakoračim na vzpenjajočo se stezo, ki seje zgodaj obrasla. Hladno je še, a vse bolj me preveva toplo spoznanje, da prihaja čas setve. Vrhovi Storžiča, Grintavca in drugih gora v kamniški skupini so še beli. Kar čez pot pritekajo studenci in rišejo brazde križem po pobočju. Ko dosežem kužno znamenje na ^rpVOu, ze vem, da bom videl hišo. Vidim, kako se nedaleč stran kadi njiva. Opazim mater, kako vodi konja. Crn predpasnik ima in blatne škornje. Zravnana je in z voljo se prestopa, čeprav se prst vse bolj lepi na škornje in je zlahka videti, kako težki sdi Pusti, da vrane čisto blizu sedajo na brazde, in če le katera preveč brska ali odnaša semena, zamahne proti njej. Potem se pokaže oče ki lovi plug in kar naprej vihti leskovko nad živaljo. Grabi se za prsi in duši kašelj. Zdi se. kot da kar naprej preklinja.
Čutim, kako mlad sem, kako burno mi valovi kri po žilah. Čutim, kako me preplavlja volja, da bi zgrabil plug, namignil materi: »Pojdiva« in se zagnal po strmini. Rekel bi v eni sapi očetu: »Hoš videl, kaj lahko da ta naša zemlja, čeprav je visoka in peščena, boš videl, kako rad jo imam, kako težko čakam, da se spopri-inem z njo!«
In vsrkaval bi vase vonj njenih sadov in miru na planini. Odločen sem, ko se jima bližam. Ves sem v ogli ju, ko jima kličem:
»()st al bom, ost al . . .!«
(P. S.: Zgodba izraža optimi stično prepričanje, da mladi, ki so pripravljeni živeti na kmetijah, so in bodo. dokler bomo živeli v tako lepi deželi, kakor je slovenska.)
Ženska, ki jo najbolj občudujem
Veliko jih je. Desanka Maksimovič, Valentina Terješkova, dr. Franja, Indira Gandhi, Dubravka Tomšič-Srebotnjakov a, Duša Počkajeva, Svetlana Makarovič, Hellen Keller, soseda, profesorica v šoli. . .
Toda nobene ne občudujem tudi ženska iz malega sveta je tako kot svojo MAMO - ker velika. Mojo mamo in še osem jo ljubim zaradi njene vzdržlji-   otrok je vzredila tista, ki nima
lastnega otroka. Postavljam jo ob stran vseh velikih in znanih žensk.
vosti, skromnosti, delavnosti. Ne nosi človeške maske današnjega življenja kakor večina ljudi. Samo 4 razrede osnovne šole je imela. Nikoli ni veliko zaslužila. Midva — otroka — pa imava kape in puloverje, ki jih plete, ko sladko sanjava. Pred seboj pa ima še kp.jige: v šoli za odrasle je že končala osemletko z odličnim uspehom. To je moja mati.
V času odraščanja ni bilo več mame iz sanj — dobre vile — ki me ne bi nikoli kaznovala. Včasih izbruhne. Jaz pa jo tako občudujem. Potopiti se hočem v njeno globoko in dobro srce.
Moja mati mi je vzor odnosa do dela, do sočloveka. Ona riše obraz družine in življenja brez nje si ne znam predstavljati. Mama zna najlepše zbuditi. Na njej sloni večina vsakdanjega dela. Ob pogledu nanjo si zaželim, da bi bil vsaj danes boljši kot sem bil včeraj. Svoja najlepša leta daruje otrokom in dolga leta vzgoje ji zarišejo obraz. Kadar je v šoli narobe, mati za hip omahne. Jaz pa čutim njeno bolečino in vem, da je moj dom topel.
Njeno ime še nikoli ni bilo natisnjeno v časopisu. Le ozek krog ljudi jo pozna. Toda zanje je sonce, od katerega živijo. Bleda je in nekoliko sključena. Trudi se cele dni. Srečna je naša družina! Dobila sem drugo mamo. Prišla je k nam s težko nalogo, k dvema že skoraj odraslima otrokoma. Vesela sem, da se lahko zatečem k njej, kadar zabredem v kolesnice neljube usode. Poskuša me razumeti. Ve, da mislim na nekaj svetega — mrtvo mater. Tedaj občutim težo njene naloge in vedno znova jo občudujem.
Poslovni uspeh in politična kariera mi ne pomenita mnogo. V sleherni ženi pa iščem milino, nežnost, dobroto in skrb. Vse to je v materi. Ko se sama sebi smilim, pomiri viharje razdvojenosti. Muči se z napakami otrok, rada bi dobre in poštene. Ne sla-bičev, ne omahljivcev, ne grabežljivih volkov ... Dobrohotni opomini pa večkrat naletijo na odpor.
Ti si dobrota, utelešena v ženski podobi. Ti si hrabrost. Skozi grmenje topov si še otrok prenašala partizansko pošto v podlogi kučme in srečna si bila, ko si vrtoglavico premagala z nagrado — KRUH.
V osemnajstih letih sreče in razočaranj ni izgubila svoje energije. Skupaj z mano, najstarejšo hčerko, prvič razočarano »■ l:,u-
n~™.'., deli ooup in me tolaži. S sinom se loteva zapletenih matematičnih problemov, a najmlajši pomaga graditi hišico iz kock. Njene želje pa so se umaknile . ..
Gledam jo, s košem na hrbtu in s palico. V hlev gre k živini. Moja stara mati. »Skrivala sem partizane. V dveh dobro skritih bunkerjih so bili varni in nikoli jih niso dobili, kljub številnim preiskavam. Toda bila sva izdana, odpeljali so naju v Begunje. . . Ata šo pretepali, pa ni ničesar povedal . . .« Zapisuje svoje spomine. Kmetica. Igralka. Finžgar — njen bratranec — ji je posojal knjige. Svoje. Pa druge. Razvalina življenja. Miklova Zala. Čudovito smo igrali!
Poznam umetnice, aktivne družbenopolitične  delavke, toda
Občudujem svojo staro mamo, ki živi na osamljeni kmetiji na Štajerskem. Nikoli ni imela dohodka po številu delovnih ur in tudi danes njena kmetija ne zmore stroja. Pa vendar je srečna. Kmečki človek ne more od zemlje, ki jo je prepojil s svojim znojem. Se vedno te ljubijo, zemlja!
Občudujem žensko, ki je spravila h kruhu dvanajst otrok, čeprav je zemlja rodila premalo. Lepoto je videla samo v svojih otrocih in zadovoljstvo v trdem delu. To je Marija Plevel.
Soseda je ena neopaženih tistih delavk. Ima deklico, ki je prizadeta. Posveča ji vse svoje življenje. Z njo riše domači vrt in jo vodi v šolo. Tudi spanja nima mirnega, ker se boji, da bi deklica vstala in kam šla. Moža tudi ima. Toda njegovi so »opravki« in bolnega otroka tepe. Kaj si želi ta žena? Čudež! Da bi se njena hčerka igrala kot drugi otroci na dvorišču ... Premalo jo občudujemo!
Modrooka dr. Franja Bidov-čeva je iz ljubezni do človeka pokazala največji pogum. Ko sem poslušala njeno pripovedovanje po televiziji, sem pozabila vse svoje prejšnje ideale. Spoznala sem, kakšen mora biti ĆLOVEK. Ni zdravila samo z injekcijsko iglo in s kirurškim nožem, ampak z lepo in dobro besedo. Po vojni je ni prevzel napuh, češ, zdaj delajte drugi. Ni odložila bele halje — in jaz bi rada bila podobna njej.
Tista, ki jo najbolj občudujem, preživi svoje delovne dni na šoli dr. France Prešeren kot profesor matematike. Niso je oteževale druge dolžnosti, zato se je vsa posvetila nam in je z mirnostjo in gotovostjo premostila vse naše in svoje težave. Ni ji bilo vseeno, kako obvaladamo matematiko, ki jo bomo potrebovali povsod in vselej. Čudovita je bila, ker je znala odpuščati in pravično kaznovati. Imela je le en cilj: popeljati nas na pravo pot življenja. Uspela je.
Zdravnico s Kosova, pesnico in novinarko Floro, prosvetljevalko, ki ruši stoletno zaostalost...
Zeno, ki je rojena v Skopju in živi v Indiji med ubogimi. Mati Terezija, ki je šla v Indijo na ulic.e, da pobira podhranjene, trpeče in umirajoče: V!i
pre-
je, ua je se nekaj človeške dobrote na svetu. Okrog sebe je zbrala Žene, ki mislijo enako. V svoje sarije zavijajo otroke z napetimi trebuščki. Njej Nobelovo nagrado za mir? Za uboge bi bil ta denar. — Moj ideal ima ljubeče oči in dobrohotne poteze te MATKRK.
Posamezne odlomke so napisali dijaki gimnazije Kranj: Csipo Judita, Grims Marta, Koder trma, Ferjan Zdenka, Kern Brigita, Merlak Staša, Metlikovič Peter, Mermolja Drago, Panič Nada, Sajovic Adrijana, Štrukelj Kristina, Varat ha Vlasta, Sifrer Franc, Rotar Marjeta, Rakovec Go-razd, Zlebir Danica, Korbar Janez. Izbrala: prof. Mira Avsec
Vsem ženam za 8. marec iskreno čestitamo
murka
LESCE
VSAK
PFTFK
I    In m iml m
NA 4 STRANEH
Rešeni iz snežnega objema
Obilnih snežnih padavin v febru-^rju so se najbolj razveselili otroci. P° večletnem pričakovanju so dočakali pravo zimo s snegom. Seveda so "rti snega še posebej veseli učenci Petih, razredov, saj jim je omogočil solo v naravi, to pa pomeni' teden VnL*muke na belih poljanah v enem 1Zrrt|d turističnih središč.
V torek, 10. februarja, se je 43 pe-tošolcev iz osnovne šole Franc Mam 12 Vodic v spremstvu petih pedago-gov-smučarskih učiteljev in medijske sestre odpravilo na Komno, Ner so v lepem sončnem vremenu brezskrbno smučali vse do petka, 13. februarja, ko je pričelo močno sne-Zl^i, In snega je padlo toliko, da sPloh niso mogli več misliti na vrnitev, Telefonska zveza z dolino je bila Prekinjena, zmanjkalo je elektrike. *udi hrane niso imeli več veliko, yendar spremljevalci niso izgubili 8'ave. Otrokom niso pripovedovali o Preteči nevarnosti, temveč so raje Pripravili več predavanj o nevarnostih v gorah, prvi pomoči, organizirali razne družabne igre, obenem pa so že prek žičničarja dobili sporočilo, naj se ne vračajo v dolino.
Obilne snežne padavine pa so skoraj več skrbi povzročile ljudem v do-M&K Ravnatelj osnovne šole »Franc Mam« iz Vodic Ivan Sivec je že v Ponedeljek, 16. februarja, po telefonu zaprosil komandirja enote milice bohinjska Bistrica Miladina Rističa, i^cer gorskega reševalca, za pomoč, ^osrečilo se mu je poslati na Komno sporočilo, naj se skupina ne vrača. S tem pa je tudi stekla akcija reševanja.
r u?-^a S°rskih reševalcev Miro <-ehhn se je v torek, 17. februarja, ob
11. uri odpravil na pot z osmimi reševalci in dvema lavinskima psoma, za njimi pa še sedemnajst vojakov-planincev pod vodstvom starejšega vodnika Mira Bulatoviča. V Bohinju pa se je zbralo več kot 150 pripadnikov krajevne organizacije civilne zaščite, ki so takoj pričeli gaziti pot do Savice. Reševalci so se uspeli v šestih urah prebiti skozi visoki sneg do Komne, za njimi pa so pot shodili vojaki.
Otroci so rešitelje sprejeli z nepopisnim veseljem. Čeprav ni bilo elektrike, so ob svečah pripravili veseli večer, večer prijateljstva in pesem je donela pozno v noč.
Toda, pred njimi je bil še težaven spust v dolino. V sredo, 18. februarja, zjutraj ob pol osmih je Alojz Pogačnik, komandir milice Radovljica, ki je po radijski zvezi vodil sestop, dal znamenje za odhod. Zaradi nevarnosti plazov so gorski reševalci šli naprej, učenci s spremljevavci in vojaki pa v koloni po eden za njimi, na koncu pa lavinska psa. V dobrih štirih urah hoje so prišli do Zlatoroga, utrujeni, vendar veseli, da je šlo vse po sreči. Tu jih je že čakala topla malica, utrujene, mokre in prezeble učence pa je tudi že čakal avtobus, ki jih je odpeljal v Vodice, kjer so jih že težko čakali starši.
Otroci so bili končno na varnem. Vsi, ki so sodelovali v akciji, so si oddahnili. Za njimi je bila torej še ena uspela akcija. Nekdo je pripomnil, da je tako reševanje tako rekoč vaja, saj so vedeli, da ni žrtev. Pokazalo se je, da je uspeh možen le z usklajenim delom, sodelovanjem in spoznanjem, da v nesreči nismo sami ter da lahko pričakujemo pomoč soljudi.
-fr
ojevna organizacija Zveze borcev Stražišče je organizirala v torek, 2. mar-.a ob pol osmih zvečer v dvorani Iskre na Laborah koncert ansambla Bratov Vsenj/j. Dvorana je bila nabito polna in navdušena nad predstavitvijo Avse-lkovih muzikantov in pevcev. Za koncert je prejelo precej članov Zveze °°rcev brezplačne vstopnice, (jk) - Foto: F. Perdan
kjerkoli nastopa Slavko Avsenik s svojim ansamblom in pevci, povsod so '/Qni ansambla nagrajeni z aplavzom. Tako je bilo tudi v torek zvečer na ^ab°rah. - Foto: F. Perdan
Sodnik prireditvenega odbora pri krajevni organizaciji Zveze borcev ^an če Tine Zaletel izroča Slavku Avseniku posebno zahvalo za »odelo-hii^e. n« koncertu. Stražiška borčevska organizacija bo del izkupička name-<>bf lz^radnji spomenika v Dražgošah, del pa za pomoč ostarelim in bolnim an°m ter članom Zveze borcev, (jk) - Foto: F. Perdan
Teoretični vidiki napadalnosti v športu
Tekmovalni šport privlačen gledalcem in njim namenjen, se večkrat sprevrže v brezobzirno rivaliteto, v brezkompromisen boj, ko postaja pravilo čiste in častne igre le simbolično priznanje ali tolažba za slabša moštva.
Ni naključje, da napadalno vedenje v športu postaja področje teoretičnega preučevanja. Na zahodu je celo veda, ki razčlenjuje razvojno, osebnostno in družbeno poreklo napadalnosti in nasilja. Vsekakor nam je nekaj bojevito* sti zapustila pradavnina. Posebno v oviralnih okoliščinah v stiku z ljudmi ali predmeti se radi oglašajo zdavnaj prirojeni instinkti, tedaj odpove tisto, kar je privzgojeno, zmagujejo čustva nad razumom, srditost nad razsodnostjo in veliki možgani prepuščajo oblast podmožganskim središčem. Bojevita plast osebnosti dobiva moč nad našim ravnanjem.
Zahodni teoretiki precenjujejo pojav napadalnosti in govore, da je človek v bistvu nasilen, da so njegove temeljne potrebe zadovoljene v boju za obstanek, da se pri tem kažejo različne oblike napadalnosti in da je ideja o svetu, v katerem ne bo napadalnosti, bolj utopična. Športno tekmovanje pa razglašajo za socializi-rano obliko napadalnosti. Napadalnost pa je večkrat izliv napetosti, da bi le-ta usahnila. Navzlic večji prosvetljenosti množic bodo agresivni športi denarno bolj donosni, na zahodu so že danes bolj očitne nove oblike gladiatorstva.
Agresivnosti v športu ne smemo pripisovati popolne veljave, a ne gre je podcenjevati, kajti vsaka enostranska ocena zapletenega športnega tekmovanja bi bila tvegana. So panoge z drugo potrjevalno vlogo, ki razvijajo tudi humane človeške prvine.
V čem je bistvo športnega tekmovanja? Ali so agresivnost, spori, volja do moči in stremljenje po večvrednosti njegove dejanske sestavine?
Prav gotovo se te sestavine prežemajo v zahodnem poklicnem športu, v katerem veljajo neizprosni zakoni tržišča s športniki. Naša družba zagovarja zdravo tekmovanje in prikaz kakovosti, ki naj bi bila v ponos posamezniku in športnemu moštvu. V igri se kaže proces socializacije, ko gre za prilagajanje, uglajeva-nje medsebojnih odnosov in ustvarjalni razvoj osebnosti. Nravstvene in kulturne vrednote pa naj bodo glavno vodilo tekmovanja. Njegovi elementi so družbeno cenjeni, povzročajo simpatije in občudovanje vseh ljubiteljev športa.
Največ sporov je v športnih igrah. Že beseda igra, igralec po svoji vsebini poudarja zelo pestre oblike vedenja, med katere sodi tudi napadalno vedenje. Gre za dejansko napadalnost, za besedno, prikrito, odkrito, nekonstruktivno, pa tudi za konstruktivno napadalnost. S tem pa ni mišljeno, da je napadalnost v vseh inačicah in odtenkih del igre ali njene taktike. Nič manj pomembne sestavine igre so tovarištvo, medsebojna pomoč, solidarnost in sodelovanje.
Kako ublažiti napadalnost na naših igriščih? Trenerji bi morali ob pomoči sodnikov usmerjati in kontrolirati vedenje športnikov. Biti bi morali uravnovešene osebnosti, čustveno zreli in dovolj stabilni, strpni, sugestivni, a dovolj močni, da bi lahko preprečili, ublažili ali pogasili nastale spore.
V bodočnosti bi morali vzgoji športnikov posvečati prav toliko pozornosti kot tehniki, taktiki ali dvigu njihove kakovosti. Prav v vzgoji in v vseh oblikah družbenega učinkovanja na športnike in gledalce je ključ k bolj plemeniti igri. Tako bo šport bolj čista in ne groba ali celo umazana igra. Zal porabniški svet takemu prizadevanju ni preveč naklonjen. Sport bo zmeraj odsev družbe, v kateri se razvija, in kakršna je družba — tak je šport!
•lože Ažman
kino
Kranj CKNTKH
•">. marca amer. barv. (S krilil. VAKIZA oh Mi. in 20. im. domači film POVKST O
DOMKIH  I.-H DIHI  i.l,  I K.  no /.-, Filmsko
gledališče
• i.  mana amer.  I.ai \.  < S klim VAKCZA
oh Mi.. 18. in 20. uri, prei.....rn amer. barv kinu
M KATI V MKTKOJl' ..I.22. uri
7. mana Sv««'!, barv. risani Ml ( ko (IKOM <>l> Iti. uri, »mer. bitrv. krtin VAKIZA <>l, i.",. 17. in IH. mi. premiera it al-ham ban AMAZONKI-: <.l» 21. uri
8. marca amer. barv   krilil. PIKATI V M K TKO.Jl ob Mi.. IN. m l'0 un
Kranj STOKZlC
7. marca nem. barv. erol. komeil. KAKO TO MOV K DATI SVOJI IIOKKKI ob Mi. in |M. mi. premiera nem. barv. glasb. MOJ I 'K IJ A TKI.J HKINTJK ob 20. un
M mana nem. barv. glasb. MOJ KKIJATKI.J HKINTJK uli Mi. in 20. mi. amci. barv, kril«. VAKIZA ob Is. uri
Tržič
">. marca il al.-amer. barv. klim. DOI.OA BOKA MAKIJK ob IH. in 20. uri
(i. mana it al.-amer. barv. krun DOLGA BOKA MAKIJK OM I H. in 20. uri
7. marca amer. ban. pust. I'OSKIDONOVA A VANTl KA ob I5„ 17. in |}l. uri
S. mana amer. barv. pust. I'O.S'KI I IONOV \ A VANTl J KA ob I H. uri
Kamnik DOM
■"). mana amer. barv. pust. KN VI,AK ZA DVA K I.ATKZA ob I M. in 20. uri
(>. marca amer. barv. pust. KN VLAK ZA DVA K I.ATKZA ob Mi. in 20. uri. nem. barv erot. komet!. KAKO TO POVKDATI SVOJI IICKKKI uli is uri
9. marca amci. barv. vestern Zl .OM I. I KN A IM.SOICA nb I"), in |!». uri. amer. barv. pust A \ 'TOMOM! I. SM K TI ob 17. uri
h. mana nem. barv. erot. kometi, KAKO To MOVKDATI SVOJI HC'KKKI ob IS. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
7. mana it Al. barv. krmi. 1'AJKOVO OKO ob I ti. uri
Škofja Loka SOKA
■">. marca liane. barv. krim. I" 'VA SPOKOJNA NOCob I H. in 20. uri
(i. marca amer. barv. krim. l'MOKI V II.101 MOKOIK ob IS. in 20. uri
7. mana amer. barv. krim. l'MOKI V 1'I.ICI MORCrUK oh I H. in 20. uri
Železniki OMZOIMK
•">. marca amer. barv. krim. l'MOKI V II.K I MOKOl'K oh 20. uri
(>. mana tram. barv. drama NI DIMA MKKZ OGNJA ob 20. uri
7. mana Iran«, bari krim. PKVA SPOKOJNA NOC ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
"). mana ital. barv. drama K K VA VI' MKAT-JK ob 17. in 1!>. uri
<>. marca amer. barv. risani MAGIČNA PA I ('EVINA ob 15. uri, nem.-jug. barv. (S vestern VVINKTOl' - I. del ob 17. in 1)1. uri
7. marca nem.-jug. barv. OS vestern \VINK-TOl' - I. (i.J ob i7. in l!i. uri
S. marca amer. barv. krim. NOt'NA GI MANJA ob 17. in I«), uri
.Jesenice PLAVŽ
5. marca ital. barv. vestern DANKS MENI MIKI TEBI ob is. in 20. uri
<i. mana amer. barv. krim. NOČNA (II MANJA ob 18. in 20. uri
7. mana amer. barv. risani MAOK'NA PAJ-CKVINA ob 10. uri. amer. barv. krim. NOČNA (i I MANJA ob I M. in 20. uri
8. mana nem-jug. barv. OS vestern H INK lou - I. del ob IH. in 20. uri
Dov je-.Mojstra na
o\ umiva liane. barv. krim. VLOMILEC ob IH. in 20. uri
7. marca amer. barv. pust. STKZA SI <>NO\ ob IH. m 20 ui i
Kranjska gora
(i. marca amer. barv pusi S l'K/.A S!.ONO\ ob IH. in 20. m i
7. mana ital. barv di.ima lvli\ \\l Mlv \ I JK ob IH. in l'0. un
Radovljica
5. marca japon barv. risani OMl'TI MACKK ob 20. uri
t>. marca amer. barv. vojni ZLOM I.J h! NA K KILA ob I H. in 20. uri
7. mana japon barv. risani OMl'TI MACKK ob   10.  uri.  amer.   Htm   KKANK KNSTKIN MLAJŠI ob Ki  uri. amer  barv  vojni ZI.OM •   I..IKNA KKII.A ob 18 uri. amer pust TAK ZAN IN AMAZONKI'! ob 20 uri
8 marca amer. bat v. vestern l'j.U'A MKKZ ZAKONA ob 20. uri
Bled
f). marca angl. barv. ODKUPNINA ob 20. uri h. marca japon. barv. risani OBUTI MACKK ob IS. uri, amer. pust. TARZAN IN AMAZONKU ob 20. uri
7. marca japon. barv. risani OBUTI MAĆKK ob M. uri, angl. barv. ODKUPNINA ob 1«. uri, amer. barv. pust. TARZAN IN AMAZONKK ob 18. uri, amer. barv. SKRIF IZ DRZAVK TKNNKSSKKol.20. uri
8. marca amer. barv. SKRIF IZ DRZAVK TKN NKSSKK ob 20. uri
Prava kmečka ohcet v Bohinju
Prireditveni odbor pri turističnem društvu Bohinj-Jezero je sklenil, da bodo letos s Bohinju pripravili pravo kmečko obcet. Za to so se odločili, da bi bila prireditev bolj zanimiva za domačine in goste, ki bodo takrat v Bohinju, S prireditvijo nameravajo ohraniti izvirnost nekdanjih narodnih noš in nekdanji običaj. Zalo bo tudi besedilo v ceremonialu takšno kot je bilo nekako pred dve sto leti V Bohinju ob takšnem svečanem trenutku. Prireditelj t udi upa. da se bodo za pravo kmečko obcet prijavili tudi pravi kmečki pari in da bo to prava poroka, ki bo potekala po starem običaju. Upajo, da bo dovolj prijav, da bodo lahko izžrebali kmečki par. Poskrbeli pa bodo tudi za darila oziroma za balo kot je bila nekdaj. (\- pa z zamislijo ne bodo uspeli oziroma če ne bo prijav, bodo pripravili običajno prireditev s folklornimi skupinami 25. julija.
Sicer pa bodo na prenovljenem prireditvenem prostoru Pod skale«) v letošnji turistični sezoni tudi druge prireditve. Tako nameravajo poleg tradicionalnega vasovanja in kravjega bala v l'kancu pripraviti še revije folklornih skupin, kresno noč. lovsko srečanje in gasilske veselite domačih društev. V programu prireditev pa je nekaj sobot še prostih za gostovanja drugih skupin. M.
Krvodajalska akcija se nadaljuje
. Kranj — Občinski odbor Rdečega križa je tudi letos pripravil krvodajalsko akcijo. Začela se je 2. marca in bo trajala skoraj ves mesec. Avtobusi bodo vozili občane na odvzem krvi v Ljubljano tudi danes, 5. marca, in 9., 10., 11., 12., 15., 16., 17. ter 22. marca.
Naslednja krvodajalska akcija bo julija.
0
presernovo gledališče
r
PKTKK. r», marca, ob m.io /a red PETEK -( ankar: Hls \ MAKIJI-; 1'OMOCNICK; SOBOTA, <i. mana. ob I!).:i0 /a ml SOBOTA - I  Cankar: HIŠA MAKIJK POMOČNICK.
Nenavadna tatvina
refc.: Claude Goretta
gl. vlogi: Marlene Jobert in Gerardi De-pardieu
Na vitle/ dolgočasno, nedinamifno riclo. kitkor so Nenavadne tatvine, francoski kriminalni film. ima vendar dovolj vrednot, in ga lahko prištevamo med boljše, kompleksno /.asnovanc filme.
Vsekakor si a igralski interpretaciji pivu. nad čemer gledalec osupne, tako neposredni sta. asketsko zastavljeni, umirjeni, pripovedni i minimalno »zunanjo igro« — govori predvsem mimika — pa vendar pričarata v/duš je oto/nosti, nemoči, izgubljenosti v širokostib življenjskih izkustev.
Nenavadne tatvine so sicer kriminalka, tatvine so kriminal, pa četudi so nenavadne, iu je vseeno, kaj jih pogojuje, nenavadni tat odide v /apor: pravici in filmski zvrsti je zadoščeno. In vendar film ves čas in v vse.i pripovedi skuša zasejati dvom v črno-belo okarakterizacijo: kriminalec. Lastnik malega obrtnega podjetja, ki je spoznal, da plastični iztlelki izpodrivajo njegove lesene, si i/inišlja naročila, izdelke v tem ali drugem kraju uniči ter izropa banko, poŠto ali kar pač v tistem kraju je. Da lahko plačuje delavce, skrbi za družino, predvsem pa, tla kaze svetu sliko oziroma videz, uspešnega človeka. Ko »potna, po poskusu ropa, poštno uslužbenko — film sicer pripoveduje <> klasičnem trikotniku, ki se zdi, da po Sreči, ne more povedati več ničesar novega — ga niti ne odvrača z nenavadnih tatvin, toda »junak« spozna, da je s tem, ko je hotel lako nenavadno reševati probleme poti pretvezo, tla jih mora pač reševati sam in kakor jih pač zna, uničil družinsko življenje ter se izločil iz občestva družbe, ki ji je pri padal, in je bila vzrok njegovih dejanj.
Natlih grenkobe, ki film preveva, je mor da tudi vzrok širšega nezanimanja.
J. Pošt rak
Fižol z vinom
Potrebujemo: 40 dkg fižola, pol litra rdečega vina, strok česna, 25 dkg mesnate slanine, lovorov list, 4 klinčke, timijan, 2 čebuli, žličko surovega masla ali margarine, sol, poper, 1/8 sladke smetane.
Fižol čez noč namočimo, nato pa ga drugi dan kuhamo v vodi, v kateri se je namakal. Fižolu dolijemo vino, dodamo zdrobljen česen, slanino v kosu, lovorov list, klinčke in timijan. Počasi kuhamo poldrugo uro ali dve. Slanino nato vzamemo iz lonca in jo narežemo na kocke. Čebulo sesekljam^. Maslo ali margarino segrejemo in opražimo na maščobi čebulo, dodamo še slanino in pražimo kakih 15 minut. Vse skupaj dodamo k fižolu, solimo, popramo in zamešamo še smetano. Jed naj ne bo pregosta.
Petek —  5. marca 197S
Zamrznjena živila
marta odgovarja
Darja   iz   Kranja   — Iz
blaga, ki ga v pismu prilagam, bi rada imela lahek pomladanski plašč. Všeč so mi nagubani in spodaj širši udobni modeli, niso pa. mi všeč modeli s spuščenimi rameni. — Stara sem 27 let, visoka sem 167 cm, tehtam pa 57 kg.
Od vse zimske zelenjave je verjetno kislo zelje najbolj pogosta jed v zimskih mesecih. Zelje sicer ni posebno kalorično, vendar pa mora biti na mizi predvsem zaradi dragocenih vitaminov in drugih snovi, ki jih vsebuje kot so kalij, fosfor, kalcij, magnezij in železo. Telo seveda dobi več teh potrebnih snovi, če zelje uživamo sveže in nekuhano, saj se s pripravljanjem na vročini marsikaj izgubi. Zato vedno primešajmo kuhani jedi še približno tretjino svežega kislega zelja in tako nadomestimo snovi, ki so se zaradi toplote izgubile. Od vitaminov pa omenimo A, Bi. B> in C vitamin, pa tudi nekaj D in E
Kislo zelje
vitamina vsebuje.
Mlečna kislina, ki jo kislo zelje vsebuje, preprečuje gnitje v črevesju in odstranjuje strupe iz telesa ter s tem razbremenjuje jetra in ledvice. Učinek kislega zelja na prebavo je znan. Histamin in acetiloholin skupaj z mehaničnim draženjem želodčne sluznice, ki ga povzročajo celulozna vlakna, pospešujeta izločanje želodčnega soka. Z rednim uživanjem kislega zelja je mogoče odpraviti kronične zapeke. Priporočajo ga tudi sladkornim bolnikom. Za vse, ki se bore z odvečnimi kilogrami, pa še tole: 10 dkg kislega zelja ima le 24 kalorij.
Marta — Plašč za vas ima normalno široka ramena, pod njimi je na sedlu rahlo naguban, zapenja pa se enoredno z gumbi; krojen je široko, dolžina pa sega čez kolena. Pas'je iz istega blaga. Ovratnik je manjši, žepa sta všita, na rokavih pa je pašček s sponko.
Moda že dolgo ni uporab-bljala črk za označevanje svojih linij, zdaj pa spet enkrat začenja z abecedo: pomladni pulover v svetli barvi je v značilni T-liniji, ki poudarja ramena in sploh zgornji del telesa. Temno pletena črta preko rokavov in prsi se zaključuje z robom, prav taka črta pa poteka tudi ob spodnjem robu puloverja.
Kadar ni pri roki svežih živil, kot je razna zelenjava ali meso, posežemo tudi po zamrznjenih živilih. Uporaba zamrznjenih živil se je pri nas z nakupom zamrzovalnih skrinj že zelo razširila, tako da gospodinje niso več tako nezaupljive tudi do živil, ki jih najdejo v hladilnih vitrinah samopostrežnih trgovin. Izbira zamrznjenih živil, surovih ali že pripravljenih je iz leta v leto večja.
Okrepimo lase
Ni dovolj, če lase enkrat na teden umijemo in si uredimo pričesko: nepravilna prehrana, slabo zdravje, bivanje v toplih prostorih, stalno pokrita kapa, vse to utruja lase in zato se spreminjajo. Radi se cepijo na konicah, nimajo več lepega leska, pre-suhi so ali premastni. Skratka, so popoln odsev našega zdravja in razpoloženja. Ce pa lase tudi barvamo in zelo pogosto navijamo, se lahko lasje spremenijo še toliko prej. In če pozabljamo, zakaj imamo krtače za lase in da naj se las dotika res le popolnoma čist glavnik, potem naši lasje kar vpijejo po boljši negi.
Rekli smo že, da umivanje las ni dovolj. Z uživanjem pestre hrane skrbimo za prehrano las od znotraj, zdravljenje pa lahko pospešimo tudi od zunaj. Poskusimo z jajčnim šamponom, ki ga za spremembo uporabimo namesto kupljenega šampona. Iz dveh beljakov stepemo sneg, posebej pa stepemo tudi dva rumenja^ ka. Obe masi potem zmešamo in šampon je pripravljen. Jajčni šampon moramo z las še posebej skrbno umiti, ker se lahko na ostankih razmnožujejo bakterije.
Zdravilno oblogo za lase, ki si jo • pripravimo enkrat ali dvakrat na mesec, pa zamešamo takole: sok polovice limone umešamo z beljakom, dodamo 10 g ricinusovega olja ter žlico subrine ali kakega drugega re-generatorja las. Sestavine umešamo v gosto tekočo maso in jo s čopičem ali vato razmažemo po laseh podobno kot bi lase barvali. Za lasiščem namažemo tudi konice las. Da bo obloga učinkovitejša, pokrijemo lase s plastično kapo in vključimo sušilec za lase. Oblogo pustimo delovati kakih 20 minut. Nato lase operemo kot običajno.
s šolskih klopi
Pust, oj, ti čas presneti
Čas teče in med nas je prišel pust. Pust preganja zimo in naznanja pomlad. Sneg hitro izginja. Svetle krogljice se hitro tope. Kurent podi zimo z zvonci, ostali pa z maskami. GotOVO se zima boji mask in zvoncev.
Ljudje se namaskirajo in praznujejo tudi pozno v noč. Posebno še otroci se radi namaskiramo in hodimo po hišah ter nabiramo krofe. V prenekaterih ustih se slastno topi sladki krof. Posebno radi pa tekmujemo, kdo bo lepše našemljen.
Letos je bilo veliko sem tudi na smučiščih. Ravno ko poganjaš s palicami, se mučiš, pa ti privrši mimo kaka larfa, da ti kar srce neha biti. Traki vihrajo po zraku za njo in širijo se nori veseli glasovi. Tu pa tam je kaka kraljica v središču direndaja, saj ima povsod prednost in je najlepša. In tam je še strašna
čarovnica z metlo. Tokrat se raje umakni!
Za pusta se torej zbere ves prismuknjeni svet, saj je pust samo enkrat v letu in na ta dan se veseliš, oblečeš in namažeš kot si želiš.
Vesna Pušavec, 6. a r. osn. šole Kokrškega odreda, Kranj
Zažgali smo pusta
Vsako leto smo se za pusta oblekli v stare cunje in dali na obraz maske, eni take, drugi spet drugačne. Tudi v šoli je bilo tekmovanje za najboljšo masko. Ker sem se prepozno odločil, kakšno masko bi naredil, nisem nikamor šel.
Toda v torek je bilo drugače. Naredili smo pusta in ga proti večeru zažgali. Prej smo ga bičali in mu potisnili v žep petardo, da ga je razneslo z obleko vred. Zdaj se je začele/rajanje. Sli smo se mazat s pepelom. Bil sem hitro namazan in oblečen v klovna. Toda mazali smo tudi druge otroke. Sosedje so se jezili na nas, ker smo jim namazali sinčke in hčerkice s pepelom. Doživel sem lep pustni dan.
Aleš Pangeršič, 6. a r. osn. šole Kokrškega odreda. Križe
Razmišljam o dnevu žena in o svoji materi delavki
Osmi marec je mednarodni praznik žena. Praznovati so ga začele napredne žene, ki so se borile za enakopravnost. To je bilo na prelomu tega stoletja. Se danes se dogaja, da so ženske za enako delo slabše plačane kakor moški.  Posebno v zaostalih de-
V nedeljo je bilo v Križah pustno rajanje. Popoldne je bila najprej zabava za cicibane, kasneje pa so zarajali tudi učenci višjih razredov. Najboljše maske so bile nagrajene. Da pa je bilo pustno razpoloženje prijetnejše, so poskrbeli tudi za ureditev prostora.
Cesta in jaz
Lepo nedeljsko popoldne me je zvabilo ven. S sestrico sva se odločili, da greva na sprehod. Počasi sva hodili po ozki ulici in kmalu sva prišli do ceste, ki vodi na letališče Brnik. Na križišču sva morali nekaj časa čakati, kajti avtomobili so mimo naju drug za drugim drveli, kot bi gorelo za njimi. Sestrica mi je v tem času zastavljala vprašanja, na katera sem ji seveda morala odgovarjati. Ko se je promet pomiril, sva prečkali cesto in šli v bližnji gozd. Med sprehodom sem premišljevala, čemu toliko avtomobilov in kam vse hite ti jekleni konjički
Promet v naši državi se je v zadnjih letih močno povečal. To pa zahteva od voznikov vse večjo pazljivost. Vsaka neprevidnost voznika ali koga drugega se lahko konča z nesrečo. Teh je na naših cestah preveč, saj smo po številu nesreč pri vrhu evropske lestvice. Veliko je meri nami voznikov, ki jim je cesta
postala dirkališče in nekaterim celo grob. Mnogi hočejo prav na cesti pokazati vso svojo drznost. Z nepremišljenimi dejanji pa spravljajo v nesrečo sebe in druge.
Da bi se nesreč čimbolj obvarovali, moramo dobro poznati predpise in se seveda po njih tudi ravnati. Mnogo je ljudi, ki cestnih pravil sploh ne poznajo in se drzno vozijo ali pa brezglavo hodijo pO cestah. Cv se bomo ravnali po prometnih predpisih, bomo na cestah vsi bolj varni. Za belimi zidovi bolnišnic bodo ostali le tisti, ki so zaradi bolezni potrebni zdravniške nege, in ne tisti, ki so zaradi nesreče prišli van jo.
»Nesreča nikoli ne počiva, nesreča nikoli ne počiva.« mi govori notranji glas. Tedaj pa moje razmišljanje prekine sestricu /. novimi vprašanji.
Marijana Kehornik,
H. b r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
želah je to še zelo res. Ženske se osveščajo predvsem z izobraževanjem, pa tudi moški jim vedno bolj priznavajo, < da so jim enakovredne predvsem v umskih sposobnostih.
Sedaj bom nekaj napisal o ženah, ki sem jih imel do sedaj priliko pobliže spoznati. Prav gotovo je bila najprej moja mamica. Ko sem bil še čisto majhen, me je negovala in hranila. Poleg tega pa je hodila še v službo. Poučevala je glasbo v glasbeni šoli v Tržiču. Kadar ni bilo mamice doma, me je pazila neka starejša žena, ki sem jo imel zelo rad. Najbolj pa sem se navezal na staro mamo v Ljubljani, pri kateri sem živel sedem let. Kljub temu, da je bila stara in bolna, se je veliko žrtvovala zame. Še sedaj jo zelo rad obiščem. Večkrat mi je pripovedovala, koliko krivic je pretrpela v življenju in dejala, da imajo žene sedaj veliko več pravic, kot so jih imele včasih.
Za to, so zaslužne žene same, ki so se v minuli Vojni borile z moškimi z ramo ob rami za osvoboditev svoje domovine pa tudi za svoje pravice.
Boštjan Martinčič, 6. b r. OŠ heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
Kadar nakupujemo taka živila* moramo paziti na nekaj malenkosti« da ne bi kupili slabo ali povsem ne-uporabno živilo. Vedno poglejmo« kakšna je vitrina, kjer so živila: v plitvih vitrinah, ki so do vrha nalo' žene z zamrznjenimi živili, bom" bolj slabo kupili. Vedno raje izbira]' mo iz velikih in globokih vitrin, v katerih toplomer stalno kaže tempe raturo minus 18 stopinj. Ce je emba laža poškodovana, tako da se vsefr na že razsipa, raje ne kupujmo, P1 čeprav smo se trdno odločili, da ho čem o prav to živilo. Bolj skrben ptf gled zamrznjenega živila nikoli n< škodi. Oe opazimo, da se je živil' pred časom že tajalo, kar se vidi P' izcejenem in zamrznjenem soku, s* za nakup ne odločajmo. Vedno vze mimo najniže ležeči zavitek in fl> prvega z vrha kupa v vitrini: vrhnj zavitki namreč niso izpostavljen tako hladni temperaturi, kot bi mo rali in je verjetnost, da se živila Ž' tajajo. Zamrznjeno živilo kupujm' nazadnje, ko se že odpravljamo do mov. V toplem avtomobilu, če ivn> mo daljšo pot, zavarujemo zamrl njeno živilo z več plastmi časopisih ga papirja. Industrijsko pripravljen' živila zdrže dva dni v navadnem hU dilniku, v zamrzovalniku z dvetf' zvezdicama pa jih lahko hranim' 1 mesec. Odtajano živilo moram' porabiti, nikakor pa ga ne smem' ponovno zamrzniti.
Če so škarje začele slabo re^ ti, brusača pa nikjer, jim bpK rezilne sposobnosti poddlj?^, če z njimi zarežemo nekaj*K v steklen papir, ki se uporom za brušenje lesa.
Učenci   osnovne šole
Kokrškd odreda se že pridno pripravljajo praznovanje Gregorjevega dn[ Veliko imajo že hišic, ki jih bo*1 v soboto spustili po Bistrici in simbolično pokazali, da se zima * že umika pomladi.
Kdo je to napisal'
Spet smo dobili kar lepo števi'1 pravilnih rešitev literarne uganke,!4 se glasi: Ivan Tavčar — VisoS* kronika. Zreb je prisodil nagrad1 Tatjani Rovtar iz Tržiča, Kovor 1"J ki obiskuje 7. razred osnovne ŠOJ heroja Bračiča v Tržiču. OBCI^. SKI SINDIKALNI SVET KRAN; ji podarja knjigo SLOVENCI KOROŠKEM.
Sedaj pa k novi uganki. Odlom*; je iz znane črtice velikega slovenske ga pisatelja. Povejte naslov črtice '] ime pisca. Pravilne odgovore pošlji'' do torka, 16. marca, na naslov: 0 Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 Ne pozabite pripisati vašega našlo*1 razreda iti šole, ki jo obiskujete.
Nekoč sem si zaželel crne kave. Ne vt1* kako mi je prišlo na misel; zaželel sefl*! je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek j v sami ra/.mišljenosti hudoben in neu«"'' ljen. Mati me je pogledala /. veliki? plahim pogledom in ni odgovorila. Pust 1 /.lovoljen, brez besede in pozdrava sem * vrnil pod streho, da bi pisal... .
Začul sem tihe korake na stopnic*' Prišla je mati; stopala je počasi in var" v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se »r, minjam. da nikoli ni bila tako lepa kak' v tistem trenutku. Sko/.i vrata je sijal r ševen pramen opoldanskega sonca, & ravnost materi v oči; večje so bile in_* stejše, vsa nebeška luč je odsevala iz nj' vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnic« se smehljale kakor otroku, ki prinaša vC* dar.
.Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlob"1 glasom: .
»Pustite me na miru!... Ne mar* zdaj!« j(
Ni še bila na vrhu stopnic; videl setn ' samo do pasu. Ko je slišala moje besede,' ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, je tresla. Cledala me je prestrašena, •* v očeh je umirala. ji
Od sramu mi je stopila kri v lica, stop sem ji nasproti s hitrim korakom.
»Dajte mati!« _ ,
Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njcp oči, smehljaja ne več na njene ustnice.
Popil sem kavo, pa sem se tolažil:       . (,
»Zvečer ji porečem tisto besedo, ti" , ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njcn ljubezen . . .« ^
Nisem ji rekel ne zvečer ne drugi da" tudi n«'ob slovesu .. .
Tri ali štiri let a kasneje mi je v tujini fL ženska prinesla kavo v izbo. Takrat m1'^, spreletelo, zaskelelo me je v srcu fLj močno, da bi vzkliknil od bolečine. srce je pravičen sodnik in ne pozna m«' kosti .. .
Petek —  5. marca 1976
nagradna križanka   od vsepovsod   za smeh
Glas — JI. stran
NA SORSKEM POLJU
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	
14								15						16
17			■	18			19				_	■20		
21			22	■	23			■	24			25		
	26			27					■	29	30			
		31					■	32	33	■	f			
35	36			■			■	38		39				
40				41	■		43						44	
45		■		46			48			■	49			50
51		m				53					■	55		
56		57						58			59			
	60							&						
Rešitev nagradne križanke z dne 27. februarja: 1. Cankar, 7. Agripa, 13. iskalec, 15. vtikala, 17. at, 18. luneta, 20. Arran, 21. Noni.  23.  apeli,  25.   Etna, 26.
28. nj, 30. hip,' 31. žirant, 32. A len a, 34. Komna, 36. Apatin, 35). ilo, 40. Ni, 42. Tanatos, 44. mu/a, 46. vsota, 18. Enos, 50. opera, .r>2. trener, 54. Ne, .r).r). neredko, 57, ramazan, fif-). kosica, 60. satira
Izžrebani reševalci: prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marija Kro-mar, 64290 Tržič, C. JLA 28; 2. nagrado (40 din) Maja Prosen, 61000 Ljubljana, Neubergerjeva 4; 3. nagrado (30 din) Malči Taler, 64000 Kranj, Titov trg 5/1. Nagrade bomo poslali po pošti.
*8p
Rešitev marca, Kranj, oznako Nagrade: 3.: 30 din
pišljite  do  torka, 9. na  naslov:  ĆP Glas, Moše   Pijadeja   1, z Nagradna križanka. 1.: 50 din, 2.: 40 din,
Če veste, da so všeč ženi lepe vaze, poglejte v GLOBUS na oddelek spominkov, kjer imajo nekaj čudovitih izdelkov kitajskih mojstrov.
Cena: 55,90 do 250,20
Mogoče jo ravno za 8. marec hočete presenetiti z lepim pletenim kompletom. Tegale in podobne unikate so spletli pri ALMIRI in se dobe v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici in v vseh večjih prodajalnah trikotaže po Gorenjskem.
V TEKSTILINDUSOVI prodajalni v hotelu CREINA so za 8. marec pripravila dekleta darilne zavitke s kosi blaga za obleke, bluze in podobno.
V Murkinem BLGU so se dekleta še posebej pripravile za dan žena. Pripravile so že vrsto daril in jih lepo aranžirala, seveda vam bodo pa zavile tudi po želji. Mogoče boste ženi namenili kaj od keramike. Tale komplet skodel se dobi v temno rjavi in rdeči barvi.
Cena: 161,90 din
Vodoravno: 1. star, doslužen vojak, zlasti vojni borec, 8. najuspešnejši slovenski atlet, tekač čez ovire, Stanko, 14. Aravalske gore v indijski državi Radžastan, 15. prebivalec afriške države Etiopije, 17. tračnica, železniška proga, 18. kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju, 20. oziralni zaimek, kateri, 21. denar v Vzhodni Indiji, 23. dolgorepa pisana papiga, 24. avtomobislka oznaka za Šabac, 25. tuje žensko ime, Otilija, 26. hitra afriška žival z velikimi rogovi, 29. napetost, napor, 31. krajše ime za terilen, sintetično vlakno iz poliestra, 32. kratica za Ljudska obramba, 34. pisalna potrebščina, 35. ime nizozemskega pomorščaka Tasmana, 37. ljudska pritrdilnica, 38. asirsko ime boginje Astarte, palestinske boginje plodnosti in vojne, 40. francoski gledališki igralec, režiser in organizator, Jean, 42. prebivalec Komende, 45. nekdanja portugalska posest na zahodni obali Dekana v Indiji, Gova, 46. učenje, 48. urin, 49. hitro hlapljiva tekočina, uporablja se za narkozo, 61. Ugo To-gnazzi, 52. ime italijanskega pesnika in pisatelja »Dekamerona«, Boccaccia, 55. vrba žalujka, 56. risani film, zvezek za risanje, 58. prebivalec ob reki Timavi, 60. stopniščni presledek, navadno na zavoju; podnožje, 61. način japonskega aranžiranja cvetja.
Navpično: 1. sanitetna potrebščina iz očiščenih in obeljenih vlaken bombaža, 2. za Sapfo najznamenitejša grška pesnica, 3. zelo živahen južnoitalijan-ski ples, imenovan po mestu Taranto, 4. kratica za eventualno, mdgoče, 5. staroegiptovski bog sonca, daljša oblika, 6. lužnina, spojina alkaličnih kovin, pepel pepelike, 7. nitrocelulozni lak, 8. »kralj« živali, 9. tolmun, 10. luka v Boki Kotorski, zdraviliško mesto, 11. pripadnik Gotov, glavnega ljudstva vzhodnih Germanov, 12. pripovedna pesnitev, epos, 13. predstojnik na vseučiliščih in drugih visokih šolah, 16. italijanski fašistični politik, Mussolinijev zet, Galeazzo, 19. Ignjatjevič Anatolij Paskov, 22. spominski steber ali plošča z napisom, reliefom, 25. izvršni organ ali oblast, 27. znak za kemično prvino iridij, 28. stroški za vzdrževanje, preživnina, zlasti za nezakonske otroke, 30. kraj na Apaškem polju blizu Radgone, 33. prečni tram v ostrešju, 35. napovedovalec usode iz ptičjega leta, starorimski vedež, 36. v bibliji skupina organizmov z isto ali podobno dedno zasnovo; genotip, 39. Tomislav Neralič, 41. razvaline, podrtije, 43. čebeli podobna nadležna žuželka, 44. trajnica, polgrmič iz družine košaric, raste na suhih, kamnitih kraških tleh, 47. vrsta kuriva za visoke peči, ostanek suhe destilacije premoga, 50. obvodna pernata žival, 52. strupena kača z verigi podobnimi lisami na hrbtu, 53. električna merska enota, 54. naziv, 57. avtomobilska oznaka za Sombor, 59. začetek abecede.
Nevarna lovčeva diagonala
Lovec igra diagonalno, njegov domet pa je odvisen od odprtosti pozicije. Čim bolj zaprta, blokirana je pozicija, tem težje uveljavlja lovec svoje sposobnosti. Zato mora igralec z lovcema v svojih borbenih vrstah pozicijo odpreti.
V partiji Donner — Keres (Ziirich 1959) je' nastala po 22. potezi belega pozicija, ki jo prikazujemo. Pozicija je dvorezna, saj beli odločno pritiska po d-liniji na polje d6, črni pa je neugoden po g-Iiniji.
zaide v še večjo nevarnost. Še najbolje bi bilo 3.  Dd3-f3, nakar bi lahko sledilo
3.....d6-d5 4. Le4-d3 Dd8-ft> in na
5. DfJ x h5 Tc8 -c3! s pretnjo Tc3 x a3, z žrtvijo trdnjave za Ld3 in osvojitvijo skakača na polju f5.
3..... Le6 X f5!
Beli se je vdal, kajti sprevidel je, da nima rešitve. Lahko bi še sledilo:
4. Le4 x ffi
5. K x g3
Tg8 xg3 +!! d4 - d3 +
Lovčeva diagonala se odpre s šahom, oh hkratnem napadu kmetica na damo: šah in šeh! Primer baterije lovca in kmeta.
La7 x (2 + Tc8x c2 Tc2 x f2 Dd8 - K +
6. De2-f2
7. Tfl x fi
8. LR x d3
9. Kgl x f2
in črna dama vdere kmetje so ji lahek plen.
beli tabor; beli Bavdek
I.
Sc6 -d4
Večstranska poteza: skakač zapira nasprotniku linijo d, napada točke c2, e2 in Ki ter odpira linijo c svoji trdnjavi. Preti Le« -t-4.
2. Sc2 X «14
3. I)d3-e2??
X d4
Crni umika damo in se tako varuje pred 3____TcH-cS in 3.....Lefi-c4. Pri tem pa
Toda gospod doktor, vam je lahko reči, da naj mu dam vse, kar si želi, ko nimate niti pojma, kaj sije pravkar zaželel!
(Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
Domačija dr. Tomaža Dolin a rja v Dorfarjih št. 16 (9. zapis)
Zaradi novih in zanimivih — pa docela presenetljivih — dognanj o veljavnem Zabničanu Josipu Antonu Sehiffrerju (plem. Schiffer-steinu) bo o njem še morala steči beseda v teh zapjsih. Tudi zato, ker bom mogel prikazati še njegovo podobo (oljni portret hranijo v Mengšu) in njegov plemiški grb. Pa še točen datum o rojstvu znamenitega moža bom lahko prvič objavil.
DORFARJE - ONSTRAN MEJE...
I 1 podobno pravico, kakršno so
'<>!i4 si vzeli sodobni Žabničani, ^—" da so svoj zadružni in kulturni dom postavili na dorfar-skem svetu — to se pravi že v sosedni občini Škofji Loki — vpletam tudi sam v ta zapis Dorfarje. Saj sta vasi komaj nekaj metrov narazen ... Pa tudi zato, da bom mogel spregovoriti o velikem Dor-farčanu doktorju Tomažu Dolinarju (1760-1839).
Dorfarje so zadnja vas loške občine v smeri proti Kranju. Ker pa življenje največkrat meja ne priznava, je zdaj kraj gospodarsko, družabno in kulturno tesno povezan s sosednjo Žabnico. Tu pa se meja res ne čuti! Tako malo, da sem prišel kar v zadrego, ko sem v neki hiši pohvalil lepo urejeno notranjščino, češ, preklicujem, kar sem rekel o Zabničanih, da bolj skrbe za hleve svoje živine kot za svoje domove — pa sem brž dobil pojasnilo: saj tu so že Dorfarji!
No, pa naj bo tako! Dorfarji se tudi sicer zlijejo v pojem o Zabnici: tu je več (štiri ali pet) sadnih drevesnic — vsi pravimo, da gremo po »pevcarje« v Zabnico, ne v Dorfarje! Sicer pa so Dorfarji prav mala vas, okrog 200 domačinov prebiva v njej. Dosti od njih se vozi na delo v Kranj, nekaj pa tudi v Loko.
Kot že krajevno ime pove, so tu živeli nemški naselniki freisinških škofov. Naselje je spadalo pod »bavarsko županijo« (kot Zabnica in Bitnje). — Po ustnem izročilu je stal naStrancarjevemsvetu grad. A je bil že v začetku 19. stoletja v razvalinah. — Sicer pa so Dorfarji domači kraj kar treh velikih slovenskih mož: poleg že omenjenega pravnika dr. Tomaža Dolinarja, sta bila tod doma tudi entomolog (žužkoslovec, poznavalec žuželk) Mate Hafner (1865-1946) in Vinko Cof (roj. 1896), društveni organizator med ameriškimi Slovenci.
DR. TOMAŽ DOLINAR
e stopaš od Zabnice proti Loki, ti bo prva večja hiša za ovinkom zbudila pozornost. Saj to je pravi kmečki dvor, skoraj bolj grajska pristava! Na prostorni, eno« nadstropni hiši — obdani od velikih gospodarskih poslopij — malo odmaknjeni od prometne ceste, kar v nekakem   zatišju   —  zagledaš nad
vhodnim portalom vzidano spominsko ploščo z napisom:
V tej hiši se je porodil dne 12. 12. 1760 dr. Tomaž Dolinar, slovenski pravnik, profesor na vseučilišču dunajskem, dvorni svetnik, član češke družbe znanosti in umetnosti. Umrl na Dunaju dne 15. 2. 1839.
Hiša, ki nosi tablico Dorfarje št. 16, ima zdaj za lastnike Zakotnike. Vendar pa se Dolinarjev rod v njem nadaljuje po ženski liniji.
Dr. Tomaž Dolinar se je hotel sprva posvetiti študiju matematike in astronomije, a si je kmalu nato izbral pravoslavje za svoj življenjski poklic. Leta 1786 je bil na Dunaju promoviran. Tu je ostal potem vse življenje, do smrti. Kot nenadomestljivega strokovnjaka za naravno zasebno in splošno državljansko pravo so ga sprva privabili na akademije, pozneje pa na vseučilišče. Dolinar je svoje zanimanje razširil še na fevdno in cerkveno pravo. Predaval je na dunajski univerzi od 1. 1805 dalje cerkveno pravo, od leta 1810 pa še rimsko pravo. Strokovnjaka, kakršen je naš Dolinar bil, so sprva odlikovali z naslovom vladnega, pozneje pa še z naslovom dvornega svetnika.
Do smrti se je Dolinar zanimal za splošna zgodovinska vprašanja, tudi za slovansko zgodovino. V teh zadevah je bil svetovalec in prijatelj Cehu Dobrovskemu ter našemu Jakobu Zupanu in zlasti Jerneju Kopitarju.
Dr. Janko Pelec' pravi o našem velikem rojaku:
»Bil je pravnik mnogostlanskega zanimanja in udejstvovanja; o državnem, mednarodnem, državljanskem, rimskem pravu in pravni zgodovini je — izvrsten učitelj — predaval in pisal, bil suurednik pravnega časopisa, recenzent, udejstvo-val se je v zakonodaji — Dolinarjev pomen za pravoznanstvo je še danes veljaven. V učnem svetu ima ime našega rojaka neminljivo ceno.«
C. z.
Spominska plošča nad vhodnimi veznimi vrati
DNI PO SVETU
Čudna metoda
Sama Wheelerja iz Austina v ameriškem Teksasu so postavili pred sodišče zaradi čudnega načina zdravljenja. Vsakega pacienta je namreč ugriznil v trebuh. Po mnenju sodnikov to ni sprejemljiva metoda zdravljenja, čeprav se je obtoženec branil, da so takoj po ugrizu vsem bolnikom prenehale bolečine.
Žena v garaži
Italijan Marcello Montesi je imel ženo 300 dni zazidano v garaži. Jesti ji je dajal le toliko, da ni shirala. Ko je za primer zvedela policija, se je mož zagovarjal, da jo je le na ta način lahko rešil pred nesramnimi pogledi sosedov.
Jugoslovani na olimpiadah
Od prvih v Chamonixu leta 1924 do letošnjih je na olimpijskih igrah sodelovalo 153 Jugoslovanov, od tega 100 smučarjev in 53 hokejistov. Najboljše rezultate 80 naši tekmovalci dosegli 1928. leta na igrah v St. Moritzu. Kolajne z zimskih iger pa še nimamo.
Če prihrumi neurje
Največje neurje, kije v zadnjih nekaj deset letih zajelo Alpe je bilo v začetku novembra 1966. leta. Ujma je povzročila pravo katastrofo v italijanskem mestu Firence. Reka Arno je narasla čez šest metrov in preplavila z blatom številne znamenite palače, knjižnice in muzeje. Marsikaj so potem, ko se je voda umaknila, strokovnjaki rešili, veliko umetnin pa je bilo za vedno izgubljenih.
Od kod kipi?
Velikanski kipi na Velikonočnih otokih so še vedno velika skrivnost. Učenjaki domnevajo, da so jih izklesali pripadniki plemena, kije prijadralo iz Južne Amerike, 2000 milj daleč. Tisti, ki jim je bolj pri srcu fantastika, pa trdijo, da so jih izklesala bitja z drugih planetov.
Enostaven mikroskop
I*rve zametke kasnejših mikroskopov najdemo že v starem Rimu. Rimljani so ugotovili, da je predmet videti veliko večji, če ga pogledajo skozi prozorno posodo z vodo.
radio
4.30 8. 10 9.05
9.35
10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10
15.30 1 5.45 I «.45 17.20 18.05 18.15
19.40
19.50 20.00 21.15
21.30
23.05
Drugi
9.00 1.1.(HI
1,1.33
14.(K)
14.20
14.33 15.40
16.00 16.15 1«.4()
18.(K) 18.40
sobota
Dobro jutro Glasbena tnal ineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam. kako in po čem
Sedem dni na radiu Godala v ritimi Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak
S knjižnega t rga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Sobotni glasbeni omnibus
Minute /. ansamblom Jožeta Kampira Lahko noč, ot roti Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence
S pesmijo in plesom v novi teden
program
Sobota na valu 202 Vedri rit mi Vodomet melodij Odrasli tako. kako pa mi
Glasbeni drobi2 od tu in tam Od ena do pet Portret orkestra Chris Harber Naš podlistek Zvočni kaleidoskop S popevkami po •Jugoslaviji Svet. in mi Deset minut z. ansamblom Francija Puharja Vročih sto kilovatov Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske t radici je Brahmsove variacije za klavir z Karenboimom Iz oper in glasbenih dram
I)ese(a muza Sobotni   nočni koncert
23.55 lz slovenske poezije
19.25
20.00
21.40 22.00
nedelja
• i.(K) Dobro jutro 8.42 Radijska igra za otroke — B. .Jurca: Mižek — frizer
8.42 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 9.55 Glasbena medigra 10.05 Koncert iz naših krajev
11.10 Nedeljska reportaža 11.30 Naši poslušalci
cest it ajo in
po/drav I jajo 1 1.05 Nedeljsko popoldne . 1 7.50 Radijska igra -
Iv Rudolf: Pol/ lože 19.10 Glasbene razglednice 19.50 I iuhko uoč. oi roti
•J0.0O V nedeljo /večer 22.2(1 Skupni program -I Iv* T
— studio Ljubljana 23.05 Literarni nokturno
- Nada Tiitman: Ona
23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
S.03 Zvoki /a nedeljsko
jut ro 9.15 |'et petli l>cdil(U>5 S Plesnim 1(1.(15 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana
v okalnimi solist t 10.35 Naši kraji iti ljudje 10.50 tocktail melodij I I.33  Melodije po pošt i 13. IS Film. operet a.
niusii al I 1.00 Pet minut humorja I 1.05 Glasba ne pozna
meja
15.00 Nedelja na v alu 202
Tretji program
19 05 (ilasov i časa 19.15 Igramo, kar ste
izbrali 20.35 Knjižni klub 23.(Ml I/ opusov naših
mladih skladatcljcv 23.55 I/ slovenske poezije
ponedeljek
1.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in /godb 9.20 Pel minut za novo
pesmico in pozdrav i
/a mlade risarje 9.10 Slovenske ljudske
v priredbah Ki 15 Kdaj. kam. kako in
po čem
I 1.03 Za vsakogar nekaj 12 10 Vtliki revijski
orkestri
II 10 kiii( t ljski n-isv iti I 2.10 Pihalne godbe na
koncert nem odru 13.30 Priporočajo vam 14.10 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci
čest it ajo in
po/drav I jajci 15.30 Glasbeni intermezzo 15.15 Vrtiljak 18.43 Interna 4«9 1 7.20 Koncert po željah
poslušalcev
18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom
IN.20 /v očni signali
19.10 Minute / Alpskim k v inlel um
19.50 Lahko noč. ol roci
20.00 Ti in opera 22.20 Popevke i/
|iigt»slo\ anskih si udijev 23.05 I .it erarni nokturno
23.1 > Za ljubil el je ja//a
Drugi program
900 Ponedeljek
lia valu 202 13.00 M. Krišelj: Ko v
ranem jut ru pt ički so
/apeli 13.33 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 11.00 Ponedeljkov
križemkraž. I 1.20 dodala v ritmu I 1.33 Pop integral 15.10 Obisk    pri orkestru
švicarskega radia
1 (i.(Ki Kulturni mozaik Hi05 Panorama
slovenskih popevk Hi.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi
instrumentov 18.00 Glasbeni co< klail 18.40 Jazz na II. programu 19.05 Sprehodi po tuji
zborovski literat uri 19.30 Za   zgodnje večerne
ure
19.50 Literarni večer —
srečanje z M Me. de Stael
20.35 Pri glasbenih umet mcah
2 1.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih
skladateljih: Danilo
Kvara in Vilko
Ukmar 23.00 Sezimo v našo
diskot eko 23.55 Iz slovenske poezije
torek
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kani. kako in
po čem 1 1.03 Promenadni koncert 12.10 Popevke brez besed 12.30 Kmetijski nasveti 12.10 Po domače
13.30 Priporočajo vam
14.10 Skladbe /a mladino 14.40 Na pot i s kitaro 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak Hi. 15 Svet tehnike 17.20 Obiski naših solistov I s.05 V torek na svidenje 19.40 Minute   z. Ljubljanskim jaz/ ansamblom
19.50 Lahko noč. tU roci 20.00 Slovenska zemlja v
pesmi in besedi 20.30 Uadijska igra   - D.
Flere: l 'pnrnc
Slovenke 21.20 Zvočno kaskade 22.20 Glasba 0 Faust u 23.05 Literarni nokl urno 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na v alu 202 13.(M) Ssolisti in ansambli J RT
13.33 Lahka glasba na
našem valu U.ihi Glasbena ustvarjalnost jugoslovanskih
narodov in
narodnost i 14.20 Zabaval vas bo
ansambel Jožeta
Kampiča 14.33 Znana imena, znane
melodije 15.40 Tipke in godalu Hi.oo Pet minut humorja Hi.05 Plesni orkester
RTV Ljubljana
lija /a ples Hi.40 Zvočni portreti 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevko Tal iano
G ros
18.00 Parada orkest rov 18.40 Popev ke slovenskih avtorjev
Tretji program
Mejniki v zgodovini Ob 100-letnici Bavreut ha o Richardu VVagnei ju 20.35 Baden-Radenski glasbeni večeri Glasba za godala Pet simfoničnih fantazij
Iz. slovenske poezije
19.0 19.1
22.00 22.40
23.5ri
	
10	sreda
4.30	Dobro jutro
8.10	Glasbena mat ineja
9.05	Za mlade
	radovedneže
9.25	Zapojmo pesem
9.40	Samouprav 1 janje
	s temelji marksizma
10.15	Kdaj. kam. kako
	in po čem
1 1.03	l'tednikov dnevnik
12.10	Opoldanski koncert
	lahki' glasbe
12.30	Kmet ijski nasvet i
12.40	Od v asi do vasi
13.30	IViporočajo vam
14.10	Ob izvirih ljudske
	glasbene umet nosi i
	— Vietnam
14.30	Naši poslušalci
	čest it ajo in
	pozdrav 1 ja jo
15.30	(llasbeni intei me//o
15.45	Karavana melodij
10.45	Naš podlistek
17.20	1/ repertoarja
Drugi
9.00 13.00 13.33
14.00
14.25 14.33 15.40 Ki.(M)
10.441 17.40 17.50
18.00 18. |n
Tretj
19.05
19.30 19.45
20.35
21.00
21.20
22.15 23.25 23.55
11
4.30 8.10 9.05
Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja (lisi rumeni i v ril mu Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč. oi roci Koncert i/ našega studia
S lest iv alov jaz/a Literarni nokl urno Revija
jugoslov unskih pev cev zabav ne glasbe
program
Sreda na v alu 202 I )anes smo izbrali
V rit mu Lat inske Amerike Radijska šola za srednjo stopnjo Glasbena medigra Ročk jaz/. Srečanja melodij Popevke t ako ali drugače
Moderni odmev i Svetovna reportaža
V rit mu slovv ročka
z orkestrom Reed Les
Progresivna glasba Z jugoslovanskimi pev vi zabav ne glasbe
i program
Predklasična zborovska kult ura Znanost in družba Za ljubitelje stare glasbe
Chopin. Rossini in Respiglu Sodobni lit erarni pori rei : Maigit Figtili
Si rgej Prokof n-v odlomki iz opere Vojna in mir Ra/gledi po sodobni glasbi
I )v;i očaka nov e glasbe
I/, slovenske poe/.ije
četrtek
11.03
12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.15
1 )ohro jut ro Glasbena mat ineja Radijska šola za v išjo stopn jo Slovenska zborovska glasba pretekle in polpret ekle dobe Kdaj. kam. kako in po čem
l ganite, pa vam zaigramo po želji IVcdstav I jamo v am Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo v am Kaj radi poslušajo Mehurčki
Glasbeni inlerine//o Vrtiljak
Hi. 15 Jezikov m pogov ori 17.2(1 Zvezde velikega
gledališča IH.05 Naš gost 18.20 Iz kasetne
produkci je
RTV Ljubljana I H.35 Vedre melodije 19.40 Minule z ansamblom
Mojinira Šepeta 19.50 Lahko noč. otroci 20.00 (etri kov večer
domačih pesmi in
napevov 21.00 Literarni večer: Iz
sodobne mongolske
poezije 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska poezija
v pesmih za glas in
spremljavo 23.05 Literarni nokl urno
— A. Gradnik: Pesmi 23.15 Paleta popevk in
plesnih rit mov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do
melodije 13.33 Zvoki orkestra Radia
Hannover 14.00 Samouprav I janje
s temelji marksizma 14.20 Ot roci med seboj in
med nami 14.33 Mozaik glasov in
instrumentov 1 5.40 Radi jih poslušate Hi.00 Okno v svet 1.6.10 V svetu operete Hi.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim
orkestrom RTV
Ljubljana 18.00 S pevci ja/.za: Novi
Singers 18.40 Non-stop ples z
orkest rom in
zborom Jo Meut
Tretj
19.05
19.10 19.50 20.05
20.35
20 45
21 50
12.00 .'3.00
program
Vprašanja telesne kult ure
Večerni concertitio Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok
Mednarodna radijska univ el za Sal/burške slavnostne igre 1975 An angelo ('orelli: Sonata /a violino in generalni bas v e-molu. op. 5. št. 8 Tonski odmevi evropskega vzhoda I )ve apoteozi Francoisn  ('ouperina — »Velikega« Iz. slovenske poezije
9.30	Jugoslov Bliska
	narodna glasba
10.05	Po poteh odločanja
10.15	Kdaj. kam. kako in
	po čem
1 LIM	Po Tanjinih poteh
12.10	Revija orkestrov in
	solistov
12.30	Kmet i jski nasvet i
12.40	Šopek novih
	domačih melodij
13.30	Priporočajo vam
14.10	Mladina poje
14.30	Naši poslušalci
	čest it ajo in
	pozdravljajo
15.30	Napol ki za t ui ist e
15.35	Glasbeni intermezzo
15.45	Vrt il jak
16.45	(ilasbelia medigra
16.511	Človek in zdravje
17.20	Iz. koncertov in
	simfonij
18.05	Ogledalo našega časa
18.15	Ob lahki glasbi
19.10	Minute z ansamblom
	Henčka Burka t a
19.50	Lahko noč. otroci
20.00	Stop-pops 20
21.15	OHdaja o morju in
	pomorščakih
22.20	Besede in zvoki iz
	logov domačih
23.05	Literarni nokt urno
23.15	Jazz. pred polnočjo
12
petek
4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska stila za nižjo stopnjo
Drugi program
'».00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in
glasbenih revij 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi
orkest ri 1640 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke
glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra -
I. Andrič - B.
Baranovič:
Gospodična 20.05 Klavirske miniature
W. A. Mozarta 20.15 Z jugoslovanskih
koncert nih odrov 22.(M) V nočnih urah 23.30 Iz oper Danila Svare 23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 19 do 21 din. špinača 30 din, cvetača 15 do 18 din. korenček 7 do 24 din. česen 21.40 din. čebula 10.20 din. fižol 14.75 do 20.50 din. pesa 8,40 din. kumare 27 din. paradižnik 40 din. paprika 52 din, slive 21 din. jabolka 9,90 do 10.90 din. hruške 14 din. pomaranče 8,«0 din. limone 12,60 do 13.10 din, ajdova moka 18.80 din. koruzna moka 4.63 din. surovo maslo 58 do «1.70 din. smetana 27.85 din. skuta 18.10 din. sladko zelje « do «,30 din. kislo zelje 6,60 din. kisla repa (i din. orehi 90 din, jajčka 1,67 do 1,87 din. krompir «.15 din
KRANJ
Solata 20 din. špinača 28 din. cvetača 15 din. korenček 20 din, česen 30 din. čebula 10 do 15 din. fižol 16 din. pesa 8 din, slive 20 din. jabolka « do 8 din. hruške 16 din. grozdje 18 din. med 50 din. suho meso 70 din. radič 56 din. žganje 40 do 50 din, kokoši 40 din. kokoši 40 din. pomaranče 9.20 din. limone 12 din. ajdova moka Hi din. koruzna moka 8 din. kaša 15 din. surovo maslo 5« din. smetana 25 din. skuta 18 din. sladko zelje 8 din. kislo zelje 12 din. kisla repa 10 din. klobase 22 din. orehi 80 din. jajčka 2 din. krompir 7 do 8 din
TR2IC
Solata 25 din. špinača 30 din, »cvet ača 20 din. korenček 10 do 15 din. česen 25 din. čebula 12 din. fižol 17 din. pesa 8 din. paradižnik 40 din. paprika 30 din, jabolka 9 do 10 din, hruške 15 din. grozdje 20 din. banane 10 do 12 din. pomaranče 10 do 11 din. limone 15 din. ajdova moka 16 din I, koruzna moka 7 din I. kaša 20 din. surovo maslo «4 din. smetana (i din mer., skuta 4 do 5 din. sladko zelje >< do 10 din. kislo zelje 10 din. kisla repa 8 din. krvavice 25 din. orehi 85 din. jajčka l.«0 do 1.80 din. krompir 7 din
televizija
sobota
TV v šoli: Italija. TV izbor (Bg) TV v šoli: Varstvo okolja. 'TV drama, Urbanizem (Zg) TV v šoli: Moderna terapija, Politična ekonomija (Sa) Nogomet Željezničar : Radnički (Niš) — prenos (Sa) Ženska in umetnost Obzornik H. Sienkievvicz: Potop, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski zunan jepolit ični komentar Darling — angleški film. B Moda za vas, B T V dnevnik «25
Ja/.z na ekranu
9.30 10.35
12.00
14.55
17.15 18.05 18.20
19.15 19.30 19.50
20.00
21.55 22.05 22.20 23.00
Oddajniki II. TV mreže
1 «.45 Namizni tenis
Vijestnik : Sparta (Praga) — prenos
19.00 Filmska burleska
19.30 TV dnevnik
20.00 TV znanci: Finska.
vmes Športna sobota
TV Zagreb — I. program
14.55 Nogomet
Željezničar :
Radnički 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroški spored 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik
poročili so se
i
V KRANJU
Stare Frančišek in Šilier Martina, Novak Danijel in Štet Vida. Ocepek Ivan in Kozina Marija, Pegam Jožcl in Urhančjč Danilu, Petelin Jožef in Bizjak Marjeta. Cebašek Franc in Jekovec Marija, Zamik Rožidai m Cudem Marjeta, Vertnik Milan in Lampo Vida. Bcrmk Anton in Saje Jožica. Grošelj Mihael in Hirjovii Nada
VTRZlCi:
Dvornik Joško in Berganl Frančiška
20.00 Zapiski iz NOB 20.30 Jagode in kri — celovečerni film 22.20 TV dnevnik
nedelja
8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko
dobro jut ro:
Naši /bori — Ruše. B 8.55 «25
9.35 V/.pon človeka. B 10.25 Otroška matineja:
Mojstri stare
japonske obrt i, B.
Kuža laja mijav.
mijav. mijav I 1.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 14.(K) Pravljica
iz hit kar jevega
vozička:
() možu, ki ni znal nobene pravljice, B
14.55 Rokomet
Jugoslav i ja : Klandija - prenos iz Novega mesta
Hi. I 5 Okrogli svet
l«.4<) Košarka Radnički : Jugoplast ika — prenos ( Bg)
18.15 Moda za v as, B
18.25 Hišica v preriji. B
19 15 Risanka. B
19 30 TV dne«, mk
19.50 'Tedenski
gospodarski komentar
20.00 V. Kovačevič
Kupclski kresov i, B
21.15 Volja je pot -oddaja o alkoholizmu
21.35 Šport m pregled (Zg)
22.10 TV dnev nik
Oddajniki II. TV mreže
14.00 Goleborg: drsalna
rev i ja na svet ovnem prvonsl vit - prenos
m
m.
umrli so
V KRANJU
roj.   1899, Stirn Justina
Jainnik Ana. ,1897, Juvan Julijami, roj. 1911, Pelrič Pavel, roj. 1924. Ziherl Ivan, roj. 1908. Perm-Frančiška, roj. 1904, Smolnikar Prane, roj, pi25. Vernic Dragotin, roj. 1912, Okorn Marija, roj, 1901. Zepič Ivanka, roj. 1933, Božnar Ivana. roj. 1903. Bidovec Pavla, roj, 1894
V TRŽIČU
Gahrovšek Franja. roj. 197«
I «00 Vaterpolo
Partizan : Mladosl pribl. ob 16.50 Nedeljsko
popoldne 18.30 Janošik 19.30 'TV dnevnik 20.00 /abavno glasbena
oddaja 21.(K) 24 ur 21.20 Čudežni svet
Jacka Arnnlda —
celovečerni film
'TV Zagreb — I. program
9.50 Poročila
10.00 Otroški spored
I I ,oo Folklora
11.30 Kmetijska oddaja
12.30 Nedeljski pogovori
14.00 Gledalci in TV
14.30 Nedeljsko popoldne
18.30 Janošik
19.30 TV dnevnik
20.05 TV nadaljevanka 21.05 I lokumc ntarna
oddaja 21.35 Športni pregled 22 10 'TV dnevnik
ponedeljek
8.10 TV V šoli: Klic doma,
Zagrebški spomeniki.
Na 11 ne poti,
Angleščina,
Kanada(Zg) 10.00 'TV V šoli: Govorimo
stihe; Po naših
krajih (Bg) 14.10 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 17.20 Pravljica
iz lm k ar jevega
vozička: O bahaškem
< iembejil.
strokovnjaku
/a krave, B 17.45 hi sledeh
belega žerjava. B 18.00 Obzornik 18.15 Sodobno zdravljenje
revmal ičmh oboleli j
— 2. del. B 18.35 Odločamo
18.45 Mladi za mlade (Sa) 19.15 Risanka. B 19.30 'TV dnevnik 20.00 V. Beelikova:
Petnajst Življenj
— 'TV drapia 21.10 Glasbeni trenutek
21.15 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik krat koga filma ... TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 'TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščine
morskega konjička 18.0O TV vrtec 18.15 Kn jige in misli 18 15 Mladi za mlade 19.15 'Test
19.35 Ženske v teritorialni
obrambi 20.05 Šport na oddaja 20.35  Tedenski pregled 20.55 Resnice m laži
— celovečerni film
TV Zagreb — I. program
do 19 15 isto kot na
odd. 11. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Z. Jeličič: Giovanni
— TV drama 21.30 Portret dr. Saše
Booviea 22.10 Dokumentarni film 22.25 'TV dnev nik
torek
TV v šoli: Krke. Vreme in podnebje, Crka kot številka. Nemščina. Učenci pred kamero. T V vrte«. Pokrajina in prostor (Zg) TV v.šoli: Prirod oslov je. Glasbeni pouk (Bg) 'TV v šoli (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) Kmet ijska oddaja TV Beograd
— posnetek Za poj te z. nami: Prokofjev, Stravinski Mihec iz lonneberga
— serijski film. B Obzornik Ne prezrite Slovaška narodna glasba (Bg) Risanka. B 'TV dnevnik Pogovor o . . H. de Balzac: 'Teta Liza
— nadaljevanje in konec
21.40 'TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 'TV dnevnik 17.35 TV koledar I 7.45 Potovanje —
potopisni film 18.15 Abeceda poklicev 18.45 Slovaška narodna
glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.(K) 24 ur
21.30 In pozdrav it e v se!
22.10 Kronika festivala dokument ai nega in kratkega filma
'TV Zagreb — I. program
I «.00 TV v šoli
10.00
11.05 14.10
17.35
18.00 18.15 18.45
19.15 19.30 20.00 20.55
16,55 Izbrana tema
od 17.15 do 19.30 isto kot
na odd. II. TV mreže 19.30 'TV dnev nik 20.00 Dogovor gradi 20.50 J. Cronin:
Zvezde gledajo
z neba 21.40 TV dnevnik 22.00 Srečanje slušateljev
glasbenih akademij
V Rovinju
sreda.
10
l 7.55 IS. III
18.45 19.15 19.30 20.00
21.35 21.50
TV v šoli: Dihala, Naft ne pot i, Vlahi, Promet, 'TV vrtec. Pomlad (Zg) TV v šoli: Kocka, kocka. Izobraževalna oddaja (Bg) N. Maurer: Sonce ima prednost Mojstri stare japonske obrti, B Obzornik
Od zore do mraka: Na albanski meji Prijatelji glasbe (Zg) Risanka, B 'TV dnevnik Film tedna: Posvojitev — madžarski Miniature: Slane Drcinelj, B 'TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Gospodarski
kriminal 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino Oko: Dnevnik
vaškega duhovnika . . . Poročila
TV Zagreb - I. program
islo kol na odd 11.
TV mreže 8.10 'TV v šoli: Vlahi.
Lil eral ura.
Obramba in zaščita,
.Angleščina,
TV seminar (Zg) 10.00 'TV v šoli:
Francoščina.
11
četrtek
14.10
16.25
Ki,10
18.15 18.25
19.15 19.30 20.00
21.05
21.35
22.30
'TV v šoli: Crka kol številka. l*iimorje. Ali ste vedeli. Promet,
Evolucija življenja 'TV vrtec, Pomlad (Zg) Izobraževalna oddaja (Bg I TV v šoli -ponovitev (ZgK H. C. Andersen: Popot ni tovariš
— nadaljevanje in konec Košarka Jugoplast ika : Partizan
— prenos (Zg) Obzornik Zasvojenost
z mamili — film, B Risanka, B 'TV dnevnik Balzacova velika ljubezen, B Četrtkovi razgledi: Mučenje živali. B 'T. Baird: Jutri
— opera. B TV dnevnik
Oddajniki II. T V mreže
18.15 Samoupravljanje 18.45 Popularna glasba 19.30 'TV dnevnik 20.00 »Domagojada«
— predstava gledališča Histrion
21.35 24 ur 21.55 Krog
22.40 Kronika festivala
dokumentarnega in kratkega filma
'TV Zagreb — I. program
15.50 TV dnevnik 16.10 Otroški spored Ki 40 Košarka
Jugoplast ika :
Partizan 18.15 Samoupravi janje 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 7« 20.50 Obljubljena dežela
— celovečerni film 23.40 'TV dnevnik
Epidemija gripe
121
petek
14.10
18.00 18.15
18.45 18.50
19.15 19.30 19.55
20.45
TV v šoli: Angleščina. Kocka, kocka (Bg) TV v šoli
— ponovitev (Zg) Križem kražem Morda vas zanima: Mi v promet u ob/.ornik Dolenjski in kostanjev iški oktet, B
Cesta in mi Projekt 2000
— serija Kako bomo živeli jutri, B Risanka. B
'TV dnevnik
'Tedenski
not ranjepolitični
komentar
A. Marodič: Očka,
oddaja iz cikla
Mali oglasi
Nafta je naša —
dok. oddaja, B
21.15 Šerif v Nevv Vorku - serijski film. B 22.50 'TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 'TV dnevnik I 7.35 TV koledar 17.45 'Tepček in tulipan 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 24 ur
21.15 V. Bersa: Mozartova smrt — opera
21.55 Kronika festivala dokumentarnega in kratkega filma
TV Zagreb — I. program
do 19.30 isto kot na
odd II. TV mreže 19.30 'TV dnevnik 20.00 Sedem pasti 21.15 Šerif v New Yorku 22.45 'TV dnevnik 23.05 Dokumentarna oddaja
Rado Časi vam
priporoča Nedelja
V nedeljo. 7. marca, ob 11.30 si bodo gledalci naše TV lahko ogledali (Kidajo Ljudje in zemlja, ki so jo tokrat pripravili novinarji naše TV in časopisa Kmečki glas. V tej oddaji bodo spregovorili predvsem o družbenem položaju kmečke žene. Njene obveznost i kot gospodinje, matere in vzgojiteljice otrok se niso bistveno zmanjšale, znatno pa se je povečala njena vloga kmetijski- proizvajalke, saj danes kmečke žene vodijo blizu 50 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev v Sloveniji. Glede na to so kmečke žene še premalo zastopane v samoupravnih telesih, v družbeniji in političnih organizacijah, premalo so prisotne povsod tam. kjer bi morale opozarjali na Se nerešena vprašanja delovnih in socialnih pravi«' kmečke žene in njene družine.
Zvečer ob 21.10 bo na sporedu prva oddaja Volja je pot. Uredništvo izobraževalnih oddaj vam je pripravilo nov ciklus osmih oddaj o alkoholizmu, ki postaja pereč socialni, zdravstveni, gospodarski in družbeni problem. Spoznali bomo. kakšno je stališče naše zdravstvene službe in družbenih organizacij pri zdravljenju te bolezni. Tako se bomo spoznali z načinom zdravljenja, rehabilitacije in vso pojavnostjo te bolezni, /lasti v delovnem okolju in družini. Prva oddaja govori n socialno medicinskem problemu in stališčih zdravstvene službe m družbenih organizacij. V oddajah sodelujejo prof. dr. Lev Milčinski. psihiatri dr. Janez Rogelj, dr. Drame Vida Peršin, dr. -Jože Jakopič, dr. Srečko Koren. dr. Marijan Piegl. socialni delavci, pedagogi, psihologi in zdravljeni alkoholiki. Zamisel in realizacija Peter Ovsec. '
četrtek
Prijateljem Športa pa bi priporočil v četrtek, ll.
marca, ob Ki.40 ogled odločilne tekme \ | /ve/ni košarkarski  hgi   med  Jugoplast iko  in Partizanom.
Tekmo bo naša I V neposredno prenašala, Pii na svidenje spel prihodnji petek!
Tudi starost različno doživljamo
Ivan Cankar: I Martin Kačur
Dom upokojencev na Planini v Kranju je na zunaj prijazna, nova in moderna stavba, ki nudi dom, razvedrilo, družbo in delno ali celotno nego stopetindvajsetim občanom, od katerih je večina rojena v prejšnjem stoletju.
. Na podobne ustanove gledamo ljudje pogosto z nezaupanjem, kot na poslednjo možnost, ki bi se ji želeli izogniti, če je le mogoče. Tako mnenje se je utrdilo predvsem zaradi slabih razmer, ki so vladale v nekaterih domovih za stare ljudi v preteklosti. Res pa je tudi to, da se Človek pač najbolje počuti v okolju, ki ga je vajen, med svojci, znanci, prijatelji in se v starosti težko prilagaja novemu.
V dom sem se napotila z dokaj mešanimi občutki, saj sem si življenje v taki ustanovi le težko predstavljala kot primerno nadomestilo za »pravi dom«. Podoba dobrodušnega dedka in babice, ki živita v krogu svoje velike družine in se veselita vnukov, mi kar ni hotela iz glave.
Ko sem vstopila, sem bila prijetno presenečena — nobene tesnobe, v pogovor zatopljena skupina ljudi, svetli prostori — vse je bolj spominjalo na prvovrstni hotel, kot pa na tisto, kar sem prfčakovala, da bom videla. V recepciji sem naletela na tov. Hedo. V domu živi že dalj časa. Nekajurno delo v recepciji vsak dan z veseljem opravlja, saj je včasih več vreden občutek, da si potreben, koristen, da nekaj delaš, kot sam denar, ki pa tudi prav pride. Čeprav sem bila morda preveč vsiljiva, ko sem jo vprašala, zakaj živi v domu in kako se tu počuti, sem dobila takle odgovor: »Sama sem, nikogar nimam, ki bi mi pomagal pri vsakdanjih opravkih, ki jih sama ne zmorem, zato sem, čeprav nerada, zapustila prejšnje stanovanje in gospodinjo, s katero sva se dobro razumeli in zdaj že nekaj časa živim v domu. Tu imam svojo sobo, celodnevno oskrbo; ob delu, branju, gledanju televizije, obiskovanju predstav v Prešernovem gledališču, kar mi je v posebno veselje; je življenje kar Pnjetno. Veliko mi pomeni družba vrstnikov, le da z vsemi vedno ni mogoče najti skupnega jezika, saj smo si ljudje tako zelo različni. Tudi starost različno doživljamo. Nekateri se temu obdobju Življenja znajo prilagoditi in ga 8prejeti, drugi ne. Je pač tako, človek, ki se ne more sprijazniti s starostjo in tako z vsemi nadlogami, ki jih le-ta prinaša, je lahko tudi zelo neprijeten in siten, kot pravimo po domače.«
Srečanje z  Marijo Željko, višjo
medicinsko sestro v domu, meni pa
Prijetno sogovornico, mi prežene še
zadnje moreče občutke. Delo, ki ga
opravlja,   ni   lahko.   Med drugim
zahteva  veliko   mero  posluha za
težave sočloveka in pripravljenosti.
da mu nomacros t Jit^i- --'';* y—„„i*... i^juUjC( ivi piinajajo
v ambulanto, često pridejo s težavami, za katere je edino zdravilo razumevanje in topla človeška beseda.
Tu, v domski ambulanti, steče najin razgovor. . . »Vso opremo za ambulanto in improvizirani bolniški oddelek nam je poklonil kolektiv Zdravstvenega doma Kranj. Delujemo kot njegova poslovna enota, tudi sicer je sodelovanje z zdravstveno službo dobro organizirano. V domu je osem zdravstvenih delavcev — tri sestre s srednjo izobrazbo, štiri negovalke, negovalec v civilno pravnem delovnem razmerju in višja medicinska sestra — poleg tega nas dvakrat tedensko obišče zdravnik, dogovarjamo se za sodelovanje z zobozdravstveno službo in nameravamo odpreti novo delovno mesto fizioterapevta.
»V ustanovi kot je vaša je gotovo
Gostilna Lojzka Aleš Breg ob Sav
Ob dnevu žena čestitamo vsem delovnim ženam in /im želimo obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
potrebna dobro organizirana socialna služba!«
»Nimamo socialnega delavca, čeprav bi ga potrebovali. S strokovnimi nasveti nam pomagajo delavci Skupnosti socialnega skrbstva. V komisijo za sprejem v dom je poleg direktorja ustanove, gospodinje in višje medicinske sestre vključen tudi socialni delavec Skupnosti socialnega skrbstva. Pripravljajo nam jedilnike in vsako leto omogočijo desetim upokojencem letovanje v Novigradu.«
»Pravite, da je zaposlenih le nekaj nad trideset ljudi, kadrovski problem pa eden osrednjih v vaši ustanovi. Ste poskušali zaposliti na nekaterih delovnih mestih tudi ljudi, ki tu žive?«
»V recepciji smo za štiri ure dnevno zaposlili nekaj ljudi. Delo v knjižnici so prav tako prevzeli oskrbovanci. Dva sta vključena v svet zavoda, vsakdo ima pravico sodelovati pri oblikovanju dnevnega reda in ima vpogled v končni obračun izdatkov. Da oskrbovancev nismo bolj vključili v delo, smo deloma krivi sami — kot mlad kolektiv morda nimamo dovolj izkušenj in znanja, da bi nam uspelo pritegniti ljudi — deloma pa oskrbovanci sami, ki so za to premalo zainteresirani. Povedati moram še to, da je povprečna starost ljudi v domu med 70 in 80 letom.«
»Ljudje se običajno zbirajo v družabnih prostorih, kjer so jim na voljo družabne igre, dva televizijska sprejemnika in knjižnica, ki je odprta dvakrat tedensko. V Prešernovem gledališču imamo nekaj rednih abonmajev, za kino pa ni zanimanja. Ob dnevih, ko organiziramo izlete, se dom izprazni. Poleg izleta na Dolenjsko in piknikov, ki jih prireja zveza invalidov, smo lani pripravili ekskurzije v domove upokojencev na Tabor, v Kamnik in Polzelo. Vsakdo si lahko uredi življenje kot mu najbolj ustreza, saj je dom odprt ves dan, obiski pa so dovoljeni vsak dan do osmih zvečer. Ob praznikih, kot so dan republike, 8. marec in novo leto, nas običajno obiščejo šolarji osnovne šole Staneta Žagarja.«
»Koliko znaša dnevna oskrba? Si lahko privoščijo življenje v vašem domu tudi občani, ki imajo nizke pokojnine?«
»Dnevna oskrba v enoposteljni sobi znaša 80,40 din, v dvoposteljni nekoliko manj. Če pokojnina posameznika ne zadošča za plačevanje oskrbe, poravnajo razliko bodisi svojci ali pa Skupnost socialnega skrbstva.«
Med pogovorom se nama je pridružila še gospodinja doma, z«t0 sem izkoristila priloži.-.c^ ;~ -.^ „n~r„
v     j        I      1   - X ----MVO*   lil »p/d-
sS»a, naKšno delo opravlja.
»Skrbim za red v hiši, sprejemam novince, urejam medsebojne odnose med osebjem in oskrbovanci pa še celo vrsto drugih opravkov imam. Svoje delo rada opravljam. Kot povsod tudi pri nas ne gre vedno vse gladko, tako smo imeli nekaj alkoholikov, zato smo morali pred kratkim dva oskrbovanca odpustiti, enega pa preseliti v Celje.«
Na koncu sem se rada odzvala vabilu in si ogledala nekaj prostorov v domu. Pri tem mi je Marija povedala še tole: »Čeprav je bil dom dograjen 1973. leta, ne ustreza popolnoma posebnim razmeram življenja pri nas. Vrata so na primer preozka, tako da so od invalidskih vozičkov že precej poškodovana, okna se premalo odpirajo, zato prostore težko zračimo, kopalnice pa premajhne, če upoštevamo dejstvo, da kar 80 % oskrbovancev potrebuje delno pomoč ali celotno nego.«
Vesela sem bila, da sem si lahko ogledala sobo dekleta, ki, čeprav mlado, pa zaradi bolezni priklenjeno na invalidski voziček, živi v domu. Nevenka ji je ime, slikanje je njeno največje veselje. Svoja dela, celo zbirko upodobljenih psov, je že uspešno predstavila ha slikarskih razstavah v nekaj slovenskih mestih.
Ko sem se po kokrškem mostu vračala domov, polna prijetnih vtisov, presenečena nad urejenim življenjem v domu za upokojence, sem se spomnila tudi na ženo, ki se, koi pravi, na to. okolje nikoli ne .bo mogla privaditi, pa čeprav jo nekajkrat letno obišče sin z družino. Sin, ki je »prezaposlen«, da bi živel skupaj s svojo ostarelo materjo. Zakaj, ki sem si ga ob tem zastavila, pa je vprašanje, na katerega v kratkem obisku v domu n iseli) dobila odgovora N. Klemene
I
— »Kno je nad vse potrebno: učenje, izobraženost! Jaz sem te misli in nobeden mi je ne more omajati, da je vse naše nesreče vzrok nevednost, neumnost, živalska zabitost in surovost. Zato noben narod ni tako nesrečen kakor slovenski!«
»Kako je dejal?« se je vzdignil izza mize kmetski fant z bleščečimi očmi. »Se enkrat naj pove, da ga bomo razumeli!«
»To prekličite!« je zahteval kaplan in je stopil korak v izbo.
»Naj pove do konca!« so zaklicali delavci.
Zdravnik si je prižgal smotko in se je sklonil bliže h Kačurju.
»Tako nikar, če vam je zdravje drago.«
V Kačurju je kipelo od razočaranja, srda in razburjenosti.
»Ne preklicem ničesar! Če hočete, poslušajte dalje, če nečete, pustite! Kdor misli, da mu ne govorim pogodi, naj tudi misli, da ne govorim zanj!«
»Torej do konca!« je izpregovoril kaplan.
— »Do konca!« je zaklical Kačur s trepetajočim glasom. »Jaz sem vabil nocoj v to krčmo ljudi, ki so poštenih misli. Pomeniti sem se hotel z njimi o stvari, ki je pomenka vredna. — Kaj ni sramota, da ta narod, ki se uči brati po državni zapovedi, ne bere drugega nego molitvenike, če ne spi v cerkvi? Da mu ne moreš povedati ničesar, če ne govoriš na prižnici? In da je zato, ker bere komaj molitvenike in ker med pridigo spi ali pa kadi pred eerkvijo viržinko, tako neveden in okoren, kakor še za kmetskih pun tov ni bil?...«
»Kaj nas je prišel zmerjat?« je zaklical kmet. »Poslušajmo ga!« se je nasmehnil kaplan.
— »Eno je nad vse potrebno: učenje!« »Sam se uči!« se je zasmejal kmet.
— »Ne roka — pamet ustvari blagor! Zato sem vas sklical nocoj, da se pomenimo o družbi, ki bi si naročala knjige in časopise in ki bi se shajala, da bi ji modri in učeni ljudje brali o koristnih stvareh. — To je bil moj pošteni namen —.«
Vdrugič se je sklonil k njemu zdravnik. »Brez srda, brez žolča!«
»— moj pošteni namen je bil, ampak nocoj se ne bomo razgovarjali o stvari! Klical sem, pa so prišli med poklicane tudi ljudje, ki poziva niso vredni in ki naj ostanejo med svojo živino v hlevu!«
Zdravnik ga je prijel trdo za roko in ga je potegnil na stol. Strojarji so ploskali, kmetje so vstali hrupoma izza mize. Kozarec je priletel na Kačurjevo mizo in vino mu je oškropilo obraz in suknjo.
»Koga si mislil, škric? Koga si zmerjal, smrkavec?«
Dolgi kmet, ki je sedel konec mize, je vstal, zibal je z glavo, opotekel se je h Kačurjevi mizi in je razprostrl roke.
»Tak nikar! Tak nikar ne!«
Ozrl se je preko rame na Kačurja in mu je na-mežiknil.
Delavci so vstali in so prijeli za stole.
»Na korajžo!« je zaklical kmetski fant, slekel je v hipu suknjo in jo vrgel na tla.
Stol je letel pod stropom, udaril je na mizo in kozarci so zazvenčali. Sredi izbe se je zagozdila gruča kričečih ljudi; Kačur je videl razgrete obraze, nabrekle žile na čelu in stisnjene pesti.
Ob zidu se je privil krčmar k zdravniku in mu je stisnil v roko ključ.
»Tam skozi! Tam skozi!«
Zdravnik je prijel Kačurja pod pazduho, odklenil je male stranske duri in stopila sta v temo, na vrt. »Tod! Tod!«
Vodil ga je kakor otroka; Kačur ni bil okusil vina in se je opotekal.
»Pa zakaj to? Zakaj to, gospod doktor?«
Zdravnik se je SSSTne'ai veselo.
»K»j Sce mislili, da bo drugače? Seveda ste mislili! Zato sem šel z vami! — Saj sem vedel že vnaprej: idealist ni za nobeno rabo, najmanj pa za reševanje naroda! To imate zdaj, idealist, za svojo nerodnost! Kaj mislite, da bodo tihi, če jih zmerjate s tepci? —
Šarlatan, ki ima sladkost na jeziku, v srcu pa prijetne račune, bi jim bil povedal lahko še vse kaj hujšega, ampak povedal bi bil drugače! — Ne, dragi moj, vi niste za take reči! Visoke misli — lepa reč: osrečevalne ideje — še lepša reč! Toda glejte: šarlatan mora biti človek!«
Kačur je šel poleg njega s povešeno glavo, trepetal je in mraz mu je bilo.
»Ni vam blago, ne pri srcu ne v telesu .. . Pojdite k meni; izpila bova par kozarcev čaja, močnega in vročega čaja in pozabili boste na vso neumnost!«
Prijel ga je za roko in ga je peljal v svojo izbo.
»Marica! Prav močnega! Poglej tole — kaj ni bolno?«
»Kaj se je zgodilo?«
Hled je bil, toda rdeče pege so bile na njegovih licih.
>Nič se ni zgodilo!« se je nasmehnil Kačur, njegove oči pa so bile vlažne. »Takoj!« —
Prinesla je čaja, zdravnik si je zapalil pipo in je potrepljal Kačurja po rami.
»Ne žalostnih misli! Nikar! — Kaj je bilo tisto? Malenkost; to se pripeti človeku lahko vsak dan v življenju. Razočaranje! Kaj pa je življenje drugega nego neprestano razočaranje? Zažvižgajte veselo in si mislite: vrag vzemi drhal!«
Zdravnik se je zavil v tobakov dim in je molčal dolgo. Naposled je razpodil /. roko oblake, nagnil se je h Kačurju in ves resen je bil njegov obraz.
»Ali veste, da ste si nocoj pokvarili vse življenje, do konca? Kaj mislite, da po novih postavah učitelj ni več služabnik? Se zmerom je služabnik in hlapec, bolj vprežen in bolj vklenjen nego najmlajši hlapec pri grunt arju! — Pa kaj bi tisto! Glavna stvar je, da ste bili obsojeni že od začetka, od rojstva. S tako mislijo, kakor je vaša, ni mogoče živeti; zatorej vam ne morem pomagati ne jaz ne noben drug Človek na svetu!«
Kačur se je napotil v svojo izbo in je legel in je zaspal; in sanjalo se mu je, da stoji pred njim, v tisti tihi, gosposki krčmi gospodična Minka, črnooka, belo-lica, in opira roke ob boke in se mu smeje v obraz.
Zdramil se je trepetajoč in prestrašen, prižgal je luč in si je zapalil cigareto.
III
Kačur se je napotil v konferenčno sobo; njegov tovariš, učitelj Ferjan, je stopil za njim na stopnice in ga prijel za suknjo.
»Potrpi še malo! - Če nečeš, da ti popolnoma vrat zavijejo, poslušaj moje nauke: bodi ponižen, klanjaj se in reci da, četudi ti ponudijo vrv in vislice! Vsako reč kanalje laže prenesejo kakor ponos in ugovor. Bodi ponižen, zgrevan in smehljajoč in lahko boš že drevi spuntal vse Zapolje, če ti je toliko na puntih. Meni pravijo, da sem pijanec — tega je kriv moj rdeči nos -in slab učitelj in tudi drugače v vseh ozirih ničvreden človek. Pa vendar bom avanziral, kakor se spodobi, zato ker pustim petelinu greben in racmanu krivč-ke! — «
Kačur je stresel glavo, hitel je po stopnicah in je potrkal na duri. »Herein!«
V sobi sta bila nadučitelj in župnik. Sedela sta za dolgo mizo, pokrito s papirji in knjigami. Nadučitelj se je ozrl s sladko-žalostnim, hkrati pomilovalnim in grajajočim pogledom na Kačnrja. Župnik je giedal bolj čemerno nego GSurno.
»Slabo je, slabo!« je zavzdihnil nadučitelj. »Kako, da ste se spozabili tako daleč, gospod Kačur?«
»Komu moram odgovarjati in zakaj?« je vprašal Kačur z zardelim obrazom.
Župnik je vzdignil glavo.
»Meni, nadučitelju, in gospodu župniku, predsedniku krajnega šolskega sveta.«
»Povejte mi, kaj sem storil, in odgovoril bom takoj!«
Vsem ženam iskrene čestitke za
Ž 2IVIL.A
Kranj
dimna
Radovljica
Vsem delovnim ženam čestitamo za njihov praznik — 8. marec.
Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Tovarna čokolade Gorenjka Lesce TOZD Pekarna Kranj
še
Ob .Slimo
vse**1
UJUBlJAMAi
»Delo mi je v veselje«
Jožica Mesec iz Železnikov primerja svoje delo kmečke žene-matere z delom delavke v tovarni in pravi, da ne bi menjala
In vendarle ni vedno tako, da hi si prav vsaka kmečka gospodinja, ki je zraven še žena in mati, želela po vsej sili in na vsak način za »boljšim« zaslužkom v tovarno; dokaj posplošeno in morda večinsko mnenje, da je delo na polju, v hlevu, doma pri štedilniku, na skednju nevzdržno in takšno lahko preseda kmečki ženi, že pri prvem stiku odločno ovrže Jožica Mesec iz Železnikov, žena in mati štirih otrok, z daleč največjo kmetijo tod naokoli. Preprosta in ljubezniva, nasmejana ženska, za katero takoj veš, da ne bo tarnala in se pritoževala, za katero si prepričan, da bo iskrena in nenarejeno odprta vsakomur, ki prihaja s prijazno besedo in dobrim namenom.
Pa Jožica nima nobene pomoči razen moževih širokih dlani in njegove vztrajne delovne zagnanosti; sama vzgaja otroke, sama kuha, sama je na njivi in drugih kmečkih opravilih, sama šiva in samo ona je tista, ki ie ob možu prav Vsak dan v hlevu. Čeprav sta gospodinja in gospodar ujela korak s časom in modernizirala svojo kmetijo kar najbolje sta mogla in zmogla, je nešteto opravil, ki jih lahko na tako veliki kmetiji postore le pridne roke.
Na enajst hektarov delovne in osemindvajset hektarov gozdne površine se je Jožica iz Luše primožila, deset glav živine je bilo v hlevu, mož je začel zidati hišo. Že pred štirinajstimi leti, ko je zapustila svojo domačijo, je dobro vedela, da bo morala trdno delati, da bo najprej treba iz utesnjenih prostorov, da bo treba njive dobro in bolje zagnojit;, da bo treba pomagati pri košnji, da bo treba sejati in saditi. Gospodarje tiste prve dni in prva leta precej vozil, Jožica je pomagala pri gradnji, dokler se niso vselili. Ob tem, ko sta zares garala, da bi čimhitreje prišla
do novih strojev, s katerimi bi lažje sejala in žela in molzla, jima je bolezen odvzela staro mater in jo priklenila na posteljo in še danes je odvisna od Jožičine pomoči. . .
Fantje, trije korenjaki, so prehitro zrasli, Mojca, najmlajša se še opri-jemlje mamičinega krila in zvedavo sprejema svet okoli sebe. Fantje, navdušeni smučarji, so kdajpakdaj že poprijeli za delo, a mati in oče jih nikoli nista prehudo priganjala in jima povsem pustila njihova mla-deniška veselja in razigrane otroške norčavosti. Tega jim nista odvzela, a kljub temu so zadosti dobro spoznali kmečko delo, zadosti dobro ga tudi znali primerjati z drugim delom, da se že kujavo upirajo, da bi ostali na kmetiji. Traktor bi že še vozili, o ja, stroje bi že še vodili, a kaj, ko sta pri kmečkih opravilih prav dve delovni roki nepogrešljivi, a kaj, ko živine v hlevu ne moreš pustiti in oditi na morje ali v planine. Na morju so bili Meščevi le enkrat, za nekaj dni, sicer pa morajo ostati večinoma doma.
Jožica Mesec kar nekako sluti, da bo fante vzela tovarna, svoje upanje polaga v najmlajšo Mojco, ki naj bi ostala na kmetiji. Do tedaj, da Mojca odraste, pa bosta starša s pridnim delom še bolj modernizirala svojo domačijo, še' lepše opremila hišo.
In če se fantje zares ne bodo odločili, da ostanejo na vzorno urejeni domačiji, če zataji še Mojca, Jožica ne bo preveč huda. Dobro razume mladi svet, svoje otroke nikdar v ničesar ne sili in zato jim tudi lažjega zaslužka ne bo branila. Za zdaj ji pač ostane tiho upanje, da bo navezanost na dom, domačijo, da bo veselje do kmečkega dela, pS najsibodi hudo naporno, kljub vsemu po njej podedovala njena najmlajša hči. I). Sede j
Darila za 8. marec DAN ŽENA pri Elita, Kranj
O*
*****
— tekst/Ino blago
— oblačila vseh vrst,
— kozmetika,
— ure.
ALPETOUR
Alpetour Škofja Loka DO Gostinstvo Škofja Loka
HotelUCREinfi Kranj
Ob 20. uri v ponedeljek, 8. marca,
ples
v hotelu do 2. ure
Rezervacije miz v recepciji hotela telefon 23-650.
Karlo C ej
Janko Ploj
Jože Ar h
Albin Jagodic
Milan Črček
Glasova anketa med možmi ob dnevu žena
Delitev dela za štedilnikom
Za praznik žena smo že dlje načrtovali anketo. Vendar smo jo zastavili drugače. Nismo spraševali žensk, temveč smo za pogovore prosili može in očete. Spraševali smo jih o tako imenovani »hišni« delitvi dela ali kot smo zapisali v naslovu — delitvi dela za štedilnikom. Vprašanja so bila običajna: pri katerih domačih delih pomagate ženi, ali nakupujete, pomivate posodo ali jo brišete, varujete otroke in hodite z njimi k igri ter na sprehode ali ste prevzeli skrb za gospodinjstvo jn varstvo otrok, ko je bila žena v bolnišnici ali na porodu ali vas mora življenjska družica k tem opravilom siliti ali pa je hišna pomoč zadeva prostovoljne odločitve. Predvidevali smo, da nekdanje delitve na moška in ženska hišna opravila ni več srečati v tolikšni meri. Nismo se ušteli. Lahko bi celo dejali, da smo možje doma kar pridni in voljni prijeti skorajda za vsako delo. Brez prazničnega hvalisanja ali celo prilizo-vanja, kot bo mogoče dejal kdo. Anketa oziroma možje, naključno izbrani, to potrjujejo. Sodimo namreč, da smo s takimi vprašanji ubrali pravo pot. Moževa pomoč pri hišnih opravilih razbremenjuje delovno ženo, ji omogoča vsaj malo več prostega časa in možnosti, da najdemo lahko vsi skupaj v družini več prostega časa tudi za druge reči. Posmeh ob pogledu na kuhalnico v moških rokah, omelo ali cekar je že dolgo preživet in neutemeljen in ga kaže še bolj izkoreninjati. Tega ne gre početi le ob praznikih, kot je 8. marec, temveč vsak hip, vsak trenutek, vsak dan, celo leto . . .
Karlo Ccj j* Kranja, zaposlen na Gorenjski turistični zvezi:
»Polovico hišnih opravii psd? na ženina ramena, polovica pa na moje, seveda odvisno od nagnenj. To je danes, ko je večina zakonskih parov zaposlenih, nujno. Marsikaj je že moč kupiti v trgovini ali kositi ter večerjati v restavraciji, kar zaposleno ženo še bolj razbremeni. Pri katerih družinskih opravilih me je najpogosteje srečati? Ze od vega začetka vodim otroka v vrtec, žena pa ga hodi iskat. Če ona pomiva, jaz najraje brišem posodo. Nakupovanje je ženina domena. Sam raje medtem kaj drugega podelam doma. Itd. Klasična delitev na ženska in moška hišna opravila je preživeta.«
Janko Pioj, pismonoša iz Kranja:
»Tri otroke, stare od poldrugega do deset let, imava. Oba sva zaposlena. Žena je pogosto na delu ponoči in mora popoldne počivati. Zato kar precej hišnih opravil doleti mene, razen kuhe, ki je ženina dopoldanska .zadolžitev'. Sicer pa se ne branim del, ki so pri hiši s toliko otroki običajna. Kaj bi bilo, če bi morala za vse skrbeti žena. Najraje pa popoldne otroke popeljem na sprehod.«
Jože Arh iz Kranja, zaposlen v Planiki:
»Poročen sem od leta 1957 in imam pet let starega otroka. Oba sva zaposlena. Moja izmena je dopoldanska, žena pa je vezana na dvoizmensko delo. Temu primerna je hišna delitev dela. Nujna je. Kako naj recimo ženska stepa preproge ali opravi v stanovanju generalno čiščenje ob težkih kosih pohištva! Nobenega domačega dela se ne branim. Tudi skuham, če je žena recimo popoldne v službi. Ko je žena rodila, sem vzel redni in izredni dopust, saj za pomoč ženi ni bilo nikogar. Po moje je delitev hišnih opravil med ženo in možem nujna. Žena ob do-popoldanskem šihtu v tovarni in popoldanskem doma ne more vzdržati. Prvi pomočnik pri tem ji je lahko mož in seveda otroci, če so že toliko odrasli.«
Albin Jagodic iz Lahovč, zaposlen v Planiki:
»Poročil sem se pred devetimi leti. Živimo v novi hiši. Ko je žena drugič rodila, sem dobil dva dni dopusta. Prosil sem za nekaj dodatnih dni, pa mi ga niso odobrili. Ker je žena potrebovala pomoč, sem ostal kljub temu še tretji dan doma in prislužil ,plavega'. Sodim, da bi moral dobiti mož v takih upravičenih primerih dopust in se mi zdi moj primer težko razumljiv. Kuhe se ne lotevam, sicer pa se drugih hišnih opravil ne branim. Na nakupe ne zahajam rad. Le meso je izjema.«
Milan Črček iz Čirčič, šofer pri Alpetouru:
»Moj delovni dan je po navadi dolg. Tudi žena je zaposlena. Imava 6 in 12 let stari hčerki. Hišnih opravil nisem deležen, ker jih večinoma opravita starša. Če jih pa ne bi bilo, bi ženi razumljivo pomagal. Tudi dopust bi vzel v primeru tretjega poroda. Po moje bi bila žena najbolj razbremenjena, če bi možje toliko zaslužili, da ji ne bi bilo treba v službo:«
Miro Globočnik, pckllcHi gasilec, doma iz Hrastja:
»Po sili razmer mora mož danes pomagati ženi. Ker imamo taščo, nama je delo nekoliko olajšano. Sodelujem pri nakupovanju in varovanju otrok. Najraje jih popeljem na sprehod po kanjonu Save. Če ne bi bilo tašče, bi moral zanesljivo tudi prati, kuhati in se lotevati drugih domačih opravil. V primeru ženine bolezni bi brez dvoma prosil za dopust.«
Milan Stojakovič, miličnik, doma iz Podljubelja:
»Ze sama služba ne pozna ustaljenega delavnika, razen tega pa mi vzame veliko časa tudi vožnja iz Podljubelja do Kranja in obratno. Žena je zaposlena v Peku in imava tri otroke, stare 14 in 12 let. Mlajša sta dvojčka. Mamo skušamo čim bolj razbremeniti. Mene doletijo težja dela, otroke pa večinoma pospravljanje in urejevanje stanovanja. Držimo se nenapisanega dogovora: danes pospravlja Vlado, jutri Nada, pojutrišnjem pa Milan! Brez moževe pomoči bi bila zposlena žena preobremenjena. Ne vem, zakaj je
nekatere može še vedno sram pomiti posodo ali pomesti stanovanje! Veliko zabavo mi pomeni shranjevanje prašiča, ki ga vsako leto kupim na domu v Indžiji v Sremu! To je moje delo in se domači vanj ne vtikajo.«
Peter Pipp iz Škofje Loke, zaposlen pri Lokainvestu:
»V zakonu se mi hišnih opravil ni bilo težko privaditi. Doma smo bili trije fantje in mama nam je 18 let prepuščala vsa kuhinjska dela od kuhanja do pospravljanja. To me tudi sedaj pogosto doleti, saj sva oba zaposlena, otroka pa sta stara en mesec oziroma 21 mesecev. Za manjšega skrbi v glavnem žena, za večjega pa jaz. Na sprehod greva, da imata žena in najmlajši doma mir! .Kuhinjsko' sodelovanje med ženo in možem je nujno. Kako bi sicer šlo, ko smo še razen službe skoraj vsi obremenjeni z družbenopolitičnimi nalogami. Držim se pravila: najprej vse urediti doma, potem pa na sestanek. Žena je zaradi tega kdaj slabe volje, vendar me razume. Zato ji še raje pomagam.«
Jon Cinku iz Škofje Loke, natakar v restavraciji Nama v Škofji Loki:
»Moja zakonska zveza je »gostinska'. Jaz delam na Nami, žena pa pri Homanu. Urejen imava izmenični delovni čas. Jaz sem v nedeljah in praznikih prost, žena pa mora v službo. Zato moram te dni skrbeti za vsa domača dela, vključno z otroškimi. Otročad je stara tri in sedem let. Najraje sem z njimi, tako doma ali na sprehodu. Če bi žena zbolela ali rodila, bi brez pomišljanja vzel dopust in ji pomagal. Kako bi bila sicer kos vsemu delu?«
Joža Rostohar z Jesenic, zaposlen v Grafičnem podjetju Gorenjski tisk:
»Poročen sem pet let. Z ženo, zaposlena je v Železarni in je odvisna od dvoizmenskega dela, stanujeva pri starših. Smo v skupnem gospodinjstvu in me tako klasična kuharska opravila ne dolete. Le kaj
malega in manj žahttVHf-g* zase ir? za otroka skuham. Sicer pa sem rad s hčerko. In tudi sobota je moja. Nakupujem in hodim po trgovinah.«
Čeprav smo se ankete lotili s precejšnjo mero negotovosti in se na tihem spraševali, ali bodo možje sploh želeli sodelovati, smo se pošteno ušteli. Vprašani so pokazali izredno zavzetost in resnost. Iskrena hvala. Le trije od vprašanih so sodelovanje odklonili. Pa drugič ob drugačnih priložnostih. Želimo le, da bi tako sodelovanje in družinska harmonija trajala še v prihodnje. Mar ne bomo tako žena najbolj razveselili in prispevali k njihovem boljšem položaju. Pomembna je torej vloga mož. Tudi ob štedilniku, popoldne, ko bi se vsakomur in tudi ženam in materam prileglo posedanje in  počivanje v naslanjaču!
Pripravila: J. Košnjek in F. Perdan
Miro Globočnik
Peter Pipp
Jon Cinku
Joža Rostohar
Tudi v Kamniku je bilo letos na pustni torek zelo živahno. Več kot 500 pustnih mask je z godbo na čelu krenilo po ulicah Kamnika. Sprevod je pripravilo društvo prijateljev mladine iz Kamnika, ogledalo pa si ga je več kot 3000 obiskovalcev. — J. Kuhar
Smuk za trofejo svinjska glava
Črni vrh nad Jesenicami — Na
letošnjo pustno nedeljo je bilo na Črneni vrhu nad Jesenicami deseto — torej jubilejno - tradicionalno tekmovanje v smuku za trofejo »svinjska glava«. Lepo in sončno vreme je na zasnežena pobočja znanega in priljubljenega smučarskega središča Jeseničanov privabilo prek osemsto obiskovalcev. Za uvod in razvedrilo ter seveda za »ogrevanje« je godba na pihala s Hrušice zaigrala nekaj poskočnih koračnic, nato pa je žu-Pan »pustne« občine Španov vrh Daniel Klemene podal poročilo o svojem županovanju v preteklem letu ter uspehih, kijih je občina v tem času dosegla. Zupanovanje je težavna naloga, je dejal, ker smo še vedno nerazviti. Toda tolaži nas dejstvo, da imamo uglajeno pot pri uveljavljanju delegatskega sistema. Med nalogami za letošnje leto, ki čakajo občino Španov vrh, je špa-novški    župan    omenil predvsem
gradnjo nekaterih pomembnih objektov. To so: porodnišnica, javna stranišča, pokrita veslaška proga in železniška postaja! Na Španov vrh je namreč že na letošnjo pustno nedeljo pripeljal prvi vlak.
Po končanem županovem nagovoru se je začelo tekmovanje v maskah. Na njem je sodelovalo prek trideset udeležencev. Seveda na prireditvi tudi tokrat ni manjkal »ta špasni« Avsenikov Franc Košir, ki je zabaval vse prisotne in komentiral tekmovanje. Trofeja »svinjska glava« je pripadla pustni maski »mrož«, prva nagrada »divji svinji«, nemalo aplavza med gledalci pa je požel tudi strojevodja, ki je na Španov vrh pripeljal prvi vlak. Skratka, tekmovanje se je končalo v zadovoljstvo vseh. Gasilec je nazadnje konzerviral še olimpijski ogenj do prihodnjega tekmovanja za trofejo »svinjska glava«.
Jože Mrovlje
festivalna i
dvorana
bled
od 13.do 23.marca 1976
razstava in prodaja
VAS DOM 76
* POHIŠTVO
* DEKORATIVA GOSPODINJSKI STROJI
stava bo odprta vsak dan od IO. do 18. ure, tudi  v nedeljah
murka
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu
Dom upokojencev Kranj
* razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. socialnega  delavca  za nedoločen čas
Pogoji: dokončana višja šola za socialne delavce in veselje do dela s starostniki ter zmožnost za analitično in organizacijsko delo ter grupno delo;
2. medicinske sestre za nedoločen čas
Pogoji: dokončana srednja šola za medicinske delavce, praksa zaželena.
Za obe delovni mesti traja poskusna doba 3 mesece. Nastop dela pod točko 1. s 1. avgustom 197fi, pod 2. točko s 1. aprilom 1976. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu.
Vloge z opisom dosedanje zaposlitve sprejema uprava zavoda do 25. aprila 1976. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine je v soboto, 2H. februarja, 0rganiziralo prvo obrtniško tekmovanje v veleslalomu na Jezerskem. Tekmo ^uja se je udeležilo 55 samostojnih obrtnikov in njihovih svojcev. Bili so raz ffijeni v starostne skupine. Pri otrocih starih do 12 tet sta bila najboljša Majda Zvokelj in Jernej Naglic, od 12 do 16 tet pa Jono Grilc in Mate/ j^er/ec. Pri ženskah od 15 do 30 let je zmagala Polona Naglic, />n moških pa Marjan Tepina. V starostni skupim od 30 do 40 let je hud /ni ientskah prva Marija Mihelič, pri moških pa Alojz iJežman. Med moškimi nad 40 let pa je °d najboljši Jože Zvokelj. Tekmovanje, ki sodi v program tako imenovane r*kreacijske dejavnosti Združenja samostojnih obrtnikov kranjske občine, /c dobro uspelo. V prihodnje pa bo Združenje Organiziralo še druM r tekmovati ta. ^ A. Z. - Foto: F. Perdan
Pustna povorka v Šenčurju
V torek, 2. marca, se je kar precejšnje število Šenčurjanov zbralo pred kulturnim domom, da bi videli najlepše maske letošnje prve pustne povorke, ki jo je organiziralo Turistično društvo Šenčur skupaj z osnovno šolo Stanko Mlakar.
Vse maske, med katerimi je bilo tudi nekaj izvrstnih, je ocenjevala posebna strokovna žirija, ki je izbrala šestnajst najboljših in jih nagradila. Prvo nagrado, ki jo je podelilo Pletilstvo iz Šenčurja, je prejela Romana Aljančič, ki je i svojo odlično masko predstavljala starko. Vse ostale nagrade pa je prispevalo TD Šenčur.
Organizatorji so s prireditvijo zadovoljni in upajo, da bo drugo leto še boljša. K sodelovanju pa želijo pritegniti tudi več starejših, še posebno, ker so letos sodelovali le otroci.
F. Erzin
Zupan Spanovega vrha bo še najmanj eno leto Daniel Klemene. Pri županovanju pa mu bo pomagal tudi »lupanček« — sin Mitja. — Foto: J. Mrovlje
Pust med taborniki
Tako kot vsako leto smo se tudi letos taborniki odreda »Stražni ognji« iz Kranja spomnili veseljaka pusta. V soboto, 28. februarja, smo se zbrali v avli osnovne šole Staneta Žagarja. Kar lepo število nas je bilo. Preoblečeni v vikinge, kuharje ip.. razne pravljične junake smo lahko le ugibali — kdo je kdo! Najprej je bilo na vrsti ocenjevanje mask. Najboljše so čakale lepe in privlačne ter seveda predvsem »sladke« nagrade. Komisija je imela težko delo. Končno se je le odločila, da prvo nagrado podeli malemu »kuharčku«, ki je pokazal dosti izvirnosti.
Da pa se ne bi zbrali le zaradi ocenjevanja, smo pripravili tudi šaljiv program. Pesmi, iger in šal ni manjkalo. Zato smo že sklenili, da prihodnje  leto  pusta  spet   povabimo v
^OS*ie' Mojca Velikonja
odred «Stražnji ognji«
Pokažite GLAS tudi
vašemu sosedu!
Vsem ženam
Krajevne skupnosti Vodovodni stolp Kranj
iskreno čestitamo za njihov praznik,
8. marec — Dan žena
in jim želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp Kranj Predsedstvo krajevne konference SZDL Vodovodni stolp Kranj
Praktična darila
za dan žena
8. marec
v prodajalnah
veletrgbvskega
podjetja
V:
VoUjul
KRANJ
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Darila izdajamo tudi na bone; v Globusu in Blagovnici darila lično aranžiramo.
Nfi Zatrniku in nekaj dni tudi v Kranjski gori je letos šola Simona Jenka iz Kranja organizirala prvič šolo v naravi, v kateri je bilo okrog 210 učencev četrtih razredov. — Foto: F. Perdan
Šola Simona Jenka organizirala šolo v naravi
Kranj — Letos je prvič organizirala šolo v naravi tudi osnovna šola Simona Jenka iz Kranja. Učenci četrtih razredov so bili razdeljeni v dve izmeni. V prvi izmeni, v kateri so bili učenci podružničnih šol Prim-skovo in Gorice, je trajala šola od 16. do 20. februarja, v drugi izmeni, v kateri so bili učenci matične šole, pa je trajala od 23. do 27. februarja. Izmeni sta imeli šolo na smučiščih na Zatrniku, le učenci prve izmene so se nekaj dni vozili v Kranjsko goro, ker cesta na Zatrnik zaradi novo zapadlega snega ni bila takoj splužena.
Osnovna šola Simona Jenka je v primeri z osnovno^ šolo Lucijana Seljaka organizirala šolo v naravi drugače. Učenci so se vozili vsak dan na smučišča z avtobusom, pred tem pa so imeli dve uri pouka v šoli. Takšno obliko šole v naravi so organizirali
deloma z denarjem, ki je bil za to šolo namenjen že lani (a je zaradi pomanjkanja snega odpadla), del denarja je tudi letos prispevala šola, del pa starši. Za tiste, ki niso imeli smučarske opreme, je šola zagotovi^ la tudi to.
V obeh izmenah so bili učenci razdeljeni v skupine, in sicer od začetnikov do takšnih, ki so že poznali osnovne veščine smučanja. Štiri dni je potem trajala smučarska šola pod strokovnim vodstvom učiteljev smučanja, peti dan pa je bilo pregledno tekmovanje. Tako razredni učitelji, kot učitelji smučanja so bili po končani šoli v obeh izmenah zadovoljni. Domala vsi učenci (v obeh izmenah jih je bilo okrog 210) so se namreč naučili osnovnih veščin smučanja in prenekaterenui, ki med šolo v naravi še ni imel svoje opreme, so starši zdaj kupili smuči. A" Zalar
mali oglasi • mati oglasi
prodam
Prodam seme CRNE DETELJE. Strahinj 62, Naklo 1274
Prodam SPALNICO z jogijem za 5000 din. Delavec Miha, Gosposvet-ska 19, Kranj 1275
Prodam dve TELICI, breji 8 mesecev, in KRAVO, dobro mlekarico. Ilovka 11, Kranj 1276
Prodam star HLEVSKI GNOJ. Dam ga tudi za seno. Pot na Zali rovt 6, Tržič 1277
Ugodno prodam novo ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 1, še v zaboju.  Zelnik,  Gorice  10, Golnik
1278
Prodam globok otroški VOZIČEK. Telefon 21-763 1279
Prodam DELOVNO MIZO (ponk) ali zamenjam za deske. Naslov v oglasnem oddelku. 1280
Prodam TRAČNO ŽAGO in ŽAGO BOND za razrez. Motor 13 KW. Pušavec Vinko, Voglje 101, Šenčur
1281
Prodam SENO. Zg. Duplje 14
1282
Ugodno prodam elektronski RAČUNALNIK teksas. Breg 53, Žirovnica 1283
Prodam PRAŠIČKE. Zgoša 22, Radovljica, Resman 1284
Prodam rabljen betonski MEŠALEC. Ovsenek Franc, Razgledna 11 a, Bled 1285
Prodam tri OVCE. Erman Alojz, Zgoša 5, Begunje 1286
Prodam KRAVO s teletom. Perko -/inko, Visoče 7, Tržič 1287
Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo. Avsenik, Gorica 11, Radovljica 1260
Prodam KOSILNICO za traktor ZETOR 35 ali 42 in GUMI VOZ, 12-colski. Koseze 22, Vodice 1288
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Komenda 14 1289
Prodam čistokrvno nemško OV-CARKO, staro 1 leto. Telefon 75-236, Radovljica 1290
Prodam HLEVSKI GNOJ. Na željo tudi dostava. Koka,lj, Predoslje 7, Kranj 1291
Prodam 8 let starega KONJA in PONYA. Kokrški log 10, Kranj 1292
Prodam KONJA ali menjam za KRAVO. Zapoge 33, Vodice 1293
Prodam globok otroški VOZIČEK. Bobovek K), Kranj 1294
Prodam 40-basno HARMONIKO znamke »veltmajster«. Cejia 1500 din. Trboje 55, Kranj 1295
Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Mrgole Franc, Povije 8, Golnik
1296
Hotel Bor -Grad Hrib Preddvor
Plesna glasba v hotelu Bor bo tudi v ponedeljek, na Dan žena.
Odprta bo tudi Grajska klet.
Vabljeni
Prodam večjo količino OTAVE. Zivlakovič Dušan, Tržič, Koroška 82
1297
Prodam OVCE, OSLE, KOZE, lahek GUMI VOZ. Grajska 19, Bled
1298
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 1299
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380-litrsko. Naslov v oglasnem oddelku. 1 .JOO
Ugodno prodam OSTENKE »brunce« od gospodarskega poslopja, primerno za postavitev planinske »ioče ali vikenda, ter strešno opeko CEMENTNI TRAPEZ. Olševek 22
1301
Prodam KOBILO, 7 let staro. Sr. Bitnje 25, Zabnica 1302
Prodam dva BIKCA simentalea, par mesecev stara. Zg. Besnica št. 44
1303
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mošt-Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Te-Y lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Poceni prodam ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo, skoraj nov. Okroglo 6, Naklo 1304
Prodam dve KRAVI po izbiri. Rozman, Gasilska 2, Kranj, Stra-žišče 1305
Prodam malo rabljeno KOSO za traktor pasquali. Muhovec, Hraše 32, Lesce 1306
Prodam 8 m CEVI, 24 cm za pu-halnik MURA, TEMPO in vprežni obračalnik, vprežni okopalnik in dobro domače ŽGANJE. Golmajer Albin, Breg 5, Križe 1307
Prodam večjo količino SENA. Podbrezje 75, Duplje 1308
Prodam črno-beli TELEVIZOR ISKRA PANORAMA, letnik 1972. H rastje 156 1309
VKLIKA IZBIRA PRIMERNIH DARIL ZA 8. MAREC KOZMETIKA P. ŠINKOVEC, KRANJ
Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Škofjeloška 33, Kranj 1337
Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare, traktor EICHER 28 KM in OBRAČALNIK za seno FAVORIT 220. Tatinec 6, Preddvor 1338
Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti ali po izbiri in KOČIJO. Sp. Duplje 71 1339
Prodam KOBILO, 2 leti staro. Žirovnica 59 a 1340
Prodam KMEČKO PEC in PREPROGO 3 x 2,50.  Drol, Podnart
1341
Prodam SVINJO z mladiči ali za-: menjam za mesnatega prašiča. Pečnik,   Bodoblje   1,  Škofja Loka
1342
Prodam PUJSKA, 40-50 kg težkega. Jeraša, Jabine 4, Poljane nad Škof jo Loko 1343
Prodam večjo količino gradbenega KAMENJA. Potočnik, Bukovica 24, Selca nad Škofjo Loko 1344
Prodam malo rabljeno, trajno žarečo PEČ kiippersbusch. Sorska 17, Škofja Loka 1345
Prodam OVCE za zakol ali pleme. Ogled vsak dan po 15. uri'. Demšar, Brode 4, Škofja Loka 1346
Prodam SENO. Grenc 11, Škofja Loka 1347
Prodam 2000 kg SENA. Pokom, Cesta talcev 4, Škofja Loka 1348
Prodam suho SENO. Zg. Brnik 35, Cerklje 1349
Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. Zg. Brnik 70, Cerklje 1350
Prodam delovnega VOLA in semensko GRAHORO. Zg. Brnik 45, Cerklje 1351
Prodam KRAVO, ki bo -v kratkem telila. Zalog 8, Cerklje 1352
KRAVO bohinjko prodam in PRIKOLICO za moped. Svetelj, Moste 23, Komenda 1353
Prodam nov betonski MEŠALEC in tovorno PRIKOLICO, primerno za večji avto. Čirčiče 13, Kranj 1354
Prodam TELEVIZOR RR Niš po ugodni ceni. Nazorjeva 12, št. 9, Kranj 1355
Poceni prodam dobro ohranjeno kombinirano KNJIŽNO OMARO. Kidričeva 10/11. nad. Kranj 1356
Prodam OBRAČALNIK za seno, pajk, TRAKTOR DEUTZ 15 in rotacijsko KOSILNICO FAHR. Srednja vas 55, Šenčur 1357
TOMOS 4 KS za čoln, star eno leto, prodam. Sušnik, Hrastje 4 1358
Ugodno prodam termoakumu-lacijsko PEČ AEG 3 KW in AVTO-RADIO za kasete. Grosova 21, Kokrica 1359
Različne, rabljene kuhinjske ELEMENTE prodam. Porenta, Preddvor 2 1360
Prodam jedilni in semenski KROMPIR, ZASTAVO 750 po delih ali komplet. Naslov v oglasnem oddelku 1361
Prodam KRAVO po izbiri. Sra-kovljel 1362
Prodam dve leti stare KOKOŠI. I'ševo 8, Kranj 1363
Prodam dobro Shranjeno SPALNICO. Dolenc Maks, Planina 22, Kranj 1365
Prodam 5-Žil ni KABEL, 70 m, primeren za dvigalo. Naslov v oglasnem oddelku 1366
Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor.  Breg ob Savi 33
1367
Prodam STROJČEK za izdelavo hladnega lepila s priključkom na elektromotor. Ljubljanska 27, Kranj
1387
Prodam dobro SENO, cena 1 din za kg in nahrbtno motorno sadjarsko ŠKROPILNICO. Bertoncelj Vinko, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica
1388
kupim
Kupim plinsko BOMBO, 5 kg, eventualno zamenjam za 10 kg. Vidmar Franc, Smledniška 31, Kranj 1318
Kupim dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK in otroško STAJICO. Telefon 064-68-257 1319
Kupim rabljeno PEČ na drva za kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 1320
Kupim dobro vprežno KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddelku
1366
Kupim SMUČI 170-185 in otroške 100-120 ter ČEVLJE številka 43—44. Pestotnik, Kokra 66, Jezersko 1378
Kupim 120-basno HARMONIKO — klavirsko. Jankovec, Škofja Loka, Spodnji trg 29 1379
Kupim KONJA, starega 5 do 8 let, težkega do 350 kg. Jeraša, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko
vozila
Prodam novo tovorno avto PRIKOLICO. Cakš, Šobčeva 14, Lesce
1310
Prodam karamboliran FIAT 750, letnik 1973. Ogled pri avtomehaniku Naklo 182 1311
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Jankovič, Kranj, Begunjska 6/II 1312
Prodam OPEL REKORD 1700 L, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku. 1313
Kupim 4 platišča za ZASTAVO 101. Britofl6 1314
Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C po generalni, letnik 1969. Stare, Hrastje 148, Kranj 1315
Zelo ugodno prodam ZASTAVO 600 v voznem stanju. Krišelj, Visoko 115 1316
Kupim kompletno prednjo PREMO od VW, ne glede na letnik. Dolenc, Gasilska 16, Kranj 1317
Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 204. Ogled popoldan. Srednja vas 65, Šenčur 1262
TRAKTOR FEND 24 KS s koso, hidravliko, prodam. Grad 15, Cerklje
1368
Prodam RENAULT 4, letnik 1970. Krpic Viljem, Železniki, Na kresu 18, telefon 064-67-121, ineter-na39 1369
Kupim ZASTAVO 750, do 30.000 prevoženih km. Gorenja vas 26 nad Škofjo Loko 1370
Kupim dobro ohranjen avto VOLKSVVAGEN, novejši letnik. Stiska vas 6, Cerklje 1371
Po delih prodam ZASTAVO 750. Praprotna polica 10, Cerklje 1372
Prodam traktor, 20 KS, kosilnico, plug, izruvač za krompir in mlin. Vprašati v trafiki Cerklje 1373
Kupim R 12, letnik 1973. Plačam takoj. Grošelj, Cerklje 265, telefon 42-113 1374
A MI 6, letnik 1965, prodam po delih, Pivk, Cegelnica 3, Naklo 1375
Prodam ZASTAVO 850, letnik 1969. Ogled od 15. ure dalje. Lesjak, Polica 19. Naklo 1376
Prodam avto LADA. Rozman Milan, St. Žagarja 23, Kranj 1389
Prodam ZELENO ZASTAVO 101, letnik 1974. Čebulj Vinko, Britof 332
stanovanja
Nudim SOBO ženski za varstvo 7-mesečnega dečka. V poštev pridejo tiste, ki delajo samo popoldne. Maistrov trg 6, Kranj 1321
Mlada poročenca iščeta v Kranju ali okolici enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO. Virant Stanka, Drulovka 50, Kranj 1322
Takoj potrebujem SOBO in vso oskrbo. Ponudbe pod »Kranj« 1323
Upokojenka išče SOBO v Kranju pri kakšni osamljeni upokojenki. Ponudbe pod »Zelo nujno« 1324
Prodam dvosobno STANOVANJE, je zelo sončno, in nekaj VRTA v Žireh v bližini centra. Naslov v oglasnem oddelku. 1325
posesti
Prodam enonadstropno, enosta-novanjsko HIŠO s centralnim ogrevanjem in telefonom ter vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.
1330
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Gnjezda,    Mošnje   40, Radovljica
1248
ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki ali okolici kupim. Ponudbe pod »Dobro plačilo« 1380
zaposlitve
V redno delovno razmerje sprejmem takoj: ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA z odsluženim vojaškim rokom, VAJENCA za čevljarstvo za izdelavo spodnjega dela čevljev, VA-JENKO za prešivanje zgornjih delov — prešivalko. Zglasite se osebno v delavnici. KERN STANKO, MODNO ČEVLJARSTVO, Kranj, Partizanska 5 1326
ZAPOSLIMO takoj pridnega in poštenega KLJUČAVNIČARJA za izdelovanje ključev. Vojaščine prost. Oglasite se na Expres izdelavo ključev Kranj, za trgovino GLOBUS ali na telefon 24-864 1327
Iščem izvajalca GRADBENIH DEL. Gole Cveto, Višelnica 15, Gorje - Bled 1328
Dobro situiran ansambel išče ORGANISTA in HARMONIKARJA. Interesenti naj se javijo pod šifro »800« 1329
obvestila
PREBIVALCI ŠKOFJE LOKE IN OKOLICE, POZOR! S 1. 3. 1976 začne poslovati EXPRESS PO-PRAVLJALNICA ČEVLJEV, Spodnji trg 33, Škofja Loka. Se priporoča dobro znani čevljar, ki že dela več kot 7 let v EXPRES delavnicah. 1252
PLESNE VAJE za začetnike samo ob nedeljah se začnejo v nedeljo, 7. 3. 1976, ob 9. uri v delavskem domu Kranj, (poleg ljudske knjižnice) 1253
Sprejemam naročila za polaganje, brušenje in lakiranje PARKETA in ostalih plastičnih podov. Prodam KOMPRESOR in 1 kub. m hrastovih PLOHOV 50 mm. Florjančič Mirko, Zasavska 20, Kranj, telefon 24-412 • 1385
GRADITELJI! Z dostavo na dom vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE Ljubljanskih opekarn. Od L do 30. marca t. 1. vam nudimo 15 °/< popust. Izkoristite ugodnost. Vse informacije vam daje ANDREJ . SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu). Pišite, pridem na dom
1386
čestitke
GD MAVČIČE želi vsem svojim članicam srečen praznik, 8. marec DAN ŽENA. Obenem se zahvaljuje svojim dobrotnikom za podporo pri nabavi črpalke, avtomobila in ostalega orodja. 1334
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL MAVČIČE iskreno čestita vsem ženam ob 8. marcu, DNEVU ŽENA in podarja prispevek 500,00 din v sklad odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki 1384
dežurni veterinarji
OD 5. MARCA DO 12. MARCA 1976: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj. Kajuhova 23 tel. 22-994 za občino Kranj;
HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 140 tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet.. Bled, Prešernova 34 tel. 77-828 ali 77-740 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba tel. št. 25-779 Kranj.
ostalo
Preklicu jem besede, ki sem jih izrekla proti Pogačar Andreju iz Klanca 6, Komenda. Hribar Polonca, Praproče 5, Laze 1335
Kožuh Jože ml., roj. 11. 3. 1950, Voklo 71, Šenčur preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega trdil o Vehovec Apoloniji, Voklo 39, 10. 2. 1976 v Kranju, v stavbi skupščine občine Kranj. Zahvaljujem se ji za odstop od kazenskega pregona in se zavezujem, da jo bom v bodoče pustil pri miru.
prireditve
V počastitev DNEVA ŽENA bo v nedeljo, 7. 3. 1976, ob 17. uri v POLJANAH velika veselica. ŽENSKE IMAJO PROST VSTOP. Vabljeni stari in mladi. Igra ansambel JEV-ŠEK. 1331
Premiera Cankarjeve igre HLAPCI, ki so jo v okviru gledališkega centra in pod vodstvom Jožeta Ko-vačiča naštudirali igralci amaterji kulturnih društev v kranjski občini, bo v petek, 5. 3. 1976, ob 19. uri in nedeljo, 7. 3. 1976, ob 17.30 na Visokem. Vabljeni! ' 1332
GASILSKO DRUŠTVO SORA priredi 6. 3. 1976 ob 14. uri zabavo ob prazniku DNEVA ŽENA. Igra ansambel KORALI. Vabljeni 1333
GOSTIŠČE NA LETALIŠČU v Lescah prireja v soboto, 6. 3., in nedeljo, 7. 3., ZABAVO S PLESOM v okviru DNEVA ŽENA. Rezervacije sprejemamo vsak dan. Zabaval vas bo NARODNO-ZABAVNI TRIO. Vljudno vabljeni! 1127
KUD SIMON JENKO MAVČIČE uprizori reprizo drame POT DO ZLOČINA v soboto, 6. 3. ob 18. uri v Mavčičah. Žene imajo prost vstop.
1390
Ansambel TRGOVCI obvešča, da igra vsako nedeljo ob 16.30 na plesu v ZALOGU. Vabljeni 19.47
GOSTILNA KRIŠTOF PREDOSLJE prireja v soboto, 6. 3., zvečer ZABAVO S PLESOM. Igrajo TEKSTILCI. Vabljeni! 1381
MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI 1382
HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI. 1383
loterija
s 5
s. o
30 270 5420 9010 87470 88360 32300 71840 459570 673380
11
031 11231 26051 4.5491 02871 367331 112201
72 562 61232
3
67833
244 650454
25 28515
o-*
30 100
300 300 6(K) 800 1000 1000 100000 150000
20 60 600 600 600 800 5()(K) 10000
20 200 1000
K) 800
60 5000
20 600
60205 35166 87695
176265 231465 645495
66 2606 8316 74286 91046 46180 72736 08476
7
71937
18
82768 60728 71618 28488 009468 69 09 959 19329 83989
33.-N Ji
°£
n "O
600 600 800 5000 KKMH) 300000
50 500 500 600 800 800 800 1000
10 6(K)
30 600 800 800 .1000
10000
20 40 60 8(X) 1000
DELO ZA
specializirano podjetje za proizvodnjo delovnih in zaščit, sredstev, n. sol. o. s   - Zagorje ob Savi, Cesta zmage 7
vabi k sodelovanju novega sodelavca ter po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosto delovno mesto
trgovskega zastopnika
za področje Gorenjske z Ljubljano in Primorske
Pogoji:
— KV delavec trgovske stroke
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje konfekcije zaščitnih oblačil
— sposobnost pravilnega kontaktiranja s strankami ter ažurnost in samoiniciativnost pri delu.
Zaželeno je, da imajo kandidati svoje osebno vozilo in telefon.
Osebni dohodek po internem samoupravnem sporazumu o delitvi OD.
Kandidati, ki želijo postati naši sodelavci, naj v 15 dneh po objavi, vložijo pismene ponudbe z dokazili o svojem dosedanjem delu, izobrazbi in kratkim življenjepisom v tajništvo podjetja, na naslov Deloza — Zagorje, Cesta zmage 7.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata
in strica
Vinka Kumra
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala družbenopolitičnim organizacijam ter kolektivu TOZD Gorenjka za nesebično pomoč in poslovilne besede. Prisrčna hvala godbi na pihala iz Lesc, pevcem in gasilskemu društvu Veriga.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, bratje in sestre.
Lesce, 14. februarja 1976
ZAHVALA
Za vedno je zatisnila svoje trudne oči draga žena, mama in stara
mama
Julij ana Ju van
Jagoščeva mama iz Vokla
Iskrena zahvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ali na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsemu osebju bolnice na Golniku, vsem kolektivom za darovane vence, posebno ALPE-TOURU za pomoč. Zahvala tudi sosedom in sovaščanom. Zahvalo dolgujemo tudi duhovniku za pogrebni obred in poslovilne
besede.
Vsi njeni!
Voklo, 2. marca 1976
MEBLO
Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa
(3©B0(šA
po posebni ceni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož in oče
Ivan Tanko
V tem težkem trenutku se zahvaljujeva številnim sočustvujočim, ki so se prišli od njega poslovit na dom in ki so ga spremili na pokopališče. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za poklonjene vence in cvetje, enako Zavodu za turizem Bled, turističnemu društvu Bled, kolektivom hotela Jelovica Bled, OŠ Matija Valjavec Preddvor in Tovarni verig Lesce. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred ter bližnjim sosedom za vso pomoč.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Anica Tanko.
Bled, 28. februarja 1976
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje nacrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš * in gospodarskih poslopij.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, svaka in strica
Janeza Ješeta
gradbenega tehnika
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivom ISKRA Otoče, Gradbenemu podjetju GORENJC Radovljica, učencem 6. razreda osemletke Staneta Žagarja iz Lhpnice, Tovarni PLAMEN Kropa, Kemični tovarni Podnart, AMD Podnart za podarjene vence, cvetje, izraženo sožalje in vsem, ki ste sočustvovali z nami, se od njega poslovili na domu, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Tonetu Šolarju in Filipu Sitarju za poslovilne besede, spremstvu ZB Sr. Dobrava in prečastiti duhovščini za opravljen pogrebni obred in govor.
Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Anica s sinom Jankom, brata in sestre ter ostalo sorodstvo. Sp. Dobrava, 1. marca 1976
nesreče
Zunaj prehoda pod avto
V nedeljo, 29. februarja, ob 19.55 se je na magistralni cesti v Naklem zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen Florjan Završnik (roj. 1942) iz Naklega. Florjan Završnik je pri bencinski črpalki prečkal cesto v trenutku, ko je bila v smeri proti Kranju strnjena kolona vozil. Stopil je pred avto voznice Olge Eržen (roj. 195,6) iz Kranja, ki je zavirala in se pešcu umikala, vendar ga je vseeno s prednjim desnim delom avtomobila zadela. Škode na avtomobilu je za 3000 dinarjev.
Sneg zasul otroka
V torek, 2. marca, ob 18. uri se je v Cešnjici v Bohinju smrtno ponesrečil   osemletni   Bogdan   Erlah iz
Srednje vasi pri Bohinjski Bistrici. Bogdan se je napravil v maškaro in hodil po vasi od hiše do hiše. Ko je prišel do gospodarskega poslopja Petra Likarja, je nenadoma zdrsnil s strehe sneg in ga zasul. Ker nesreče ni nihče videl, se je Bogdan pod snegom zadušil. Našli so ga čez kakšno uro in mu nudili prvo pomoč, vendar je bilo prepozno.        A. Z.
Padel 10 m globoko
Pečar Lovro Markelj (roj. 1943.) iz Lesc je v torek, 2. marca delal na stanovanjskem bloku Isospan S 5 v. Radovljici. Ob 11.05 je končal delo v četrtem nadstropju in nameraval delo nadaljevati v drugem stopnišču. Namesto, da bi šel po stopnišču, je šel na balkon in skočil na zidarski oder, ki je bil postavljen en meter nižje. Pri doskoku pa se je oder zlomil in Markelj je padel 10 metrov globoko. Pri padcu je Lovro Markelj dobil pretres možganov.
A. Ž.
alpina,
tovarna obutve
V naših prodajalnah že lahko izberete modele za pomlad. Posebno boste zadovoljni z ženskimi salonarji z usnjenimi podplati.
ZAHVALA
V 76. letu starosti meje zapustila moja nenadomestljiva ljubeča žena
Marija Trilar
roj. Šare
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili mnogo vencev in cvetja ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Bajžlju za njegovo dolgoletno zdravljenje. Zahvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in poslovilne besede ter g. duhovniku z Brega in pevcem.
Še enkrat hvala ožjim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč in nego
ter sočustvovanje v teh težkih dnevih.
Žalujoči: mož France, sestra Ana, brat dr. Janez Šare in ostalo sorodstvo.
Orehek, Radomlje, Radovljica, 5. marca 1976
Voznik tovornega avtomobila Franc Zupan iz Kranja je v ponedeljek, 1. marca, ob 12.25 vozil na Jesenicah po cesti Borisa Kidriča proti Kranju. Nasproti mu je pripeljal voznik kombija Ljubše Damjanov (roj. 1955) z Jesenic in se s kombijem zaletel v zadnji del tovornjaka, čeprav se je Zupan s tovornjakom umikal in zapeljal na desno v sneg. Ljubše Damjanov je bil hudo ranjen, škoda na avtomobilih pa znaša 20.000 dinarjev. — A. Z. — Foto: D. Sede
Biatlon že od leta 1960 olimpijski šporj^
Prehodni pokal za domačine
Poljane — V Poljanah v Poljanski dolini je bilo v nedeljo, 29. februarja, prvo tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal v spomin na prvoborca, domačina iz okolice Poljan, Rudolfa Robnika. Tekmovanja se je udeležilo 76 tekmovalcev iz osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v izobraževanju s celotnega področja škofjeloške občine. Pripravili sta ga osnovna orga-
Alpinistične novice
VESTI IZ KAMNIKA
Zelo lepo vreme je prek nedelje kljub temu, da sneg ni bil najboljši /a hojo, privabilo v gore precej alpinistov. Opravljenih je bilo precejšnje število pristopov pa tudi nekaj plezalnih vzponov je bilo zabeleženih. V soboto, 28. 2., sta Franc Canžek in Andrej Bergant preplezala novo smer v vzhodnem delu južne stene Mrzle gore. Imenovala sta jo »Pustna«. Višina stene 350 m, ocena 111VIV. V nedeljo pa je ista naveza opravila še zimski prvenstveni vzpon v Cicevi zajedi v Mrzli gori. Vzponi pa so bili opravljeni tudi v Koglu in Julijskih Alpah.
ZAHODNA STENA KRNA
Stena Krna je alpinistom slabo poznana, čeprav omogoča zelo lepo, pa tudi ekstremno težko plezarijo. Zaradi precejšnje odroč-nosti doslej ni pritegnila večjega števila plezalcev. Prek 1000 m visoko steno so v primeri z drugimi najvišjimi stenami v Julijskih Alpah skoro v celoti alpinistično obdelali domačini — plezalni samorastniki iz vasi Drežnica, tik pod zahodno steno Krna. Brez poprejšnjih alpinističnih izkušenj (v SAAS so se vključili šele kasneje) so opravili prvenstvene vzpone najvišje težavnosti. V nedeljo, 29. 2., sta Alojz Fon (SAAS) in Franci Ster (AO Kranj) preplezala zimsko prvenstveno varianto Cerkovnikovega stebra, V, Al, višina stene 800 m. V spodnjem delu so bila snežišča povprečne naklonine 45 . Na čisto skalno plezanje pa je odpadlo 250 m stene. Razmere so bile odlične. Oas plezanja 10 ur.
SPUST Z GRINTAVCA
Turni smuki so postali sestavni del zimskega udejstvovanja v gorah. Gibanje na smučeh v visokih gorah nima dosti skupnega s smučanjem ob žičnicah, nudi pa tisti pravi užitek in zadovoljstvo, ki ga smučanje ob žičnicah le redkokdaj nudi. Najvišji vrh Kamniških planin — Grintavce — je že nekajkrat privabil na svoje teme tudi smučarje. Z vrha so se v nedeljo znova spustili Marija ter Tone Ferčič, Drago Segregur, Matej Kranjc, ter Marko in Andrej Strem -felj (vsi A O Kranj). Na Grintavce pa je bilo opravljenih tudi nekaj pristopov.
SEDEM ALPINISTK NA OSEMTISOCAKIH
Čeprav zahteva osvajanje osemtisočakov od alpinistov maksimalne psihične in fizične sposobnosti, pa tudi med ženskimi predstavnicami lahko zabeležimo te ekstremni' podvige. Na vrh osemt isočakov so se povzpele štiri Japonke, Tibetanka (Kitajka) ter dve Poljakinji. Kazen Poljakinje Ane Okopinske, ki je imela pri osvojitvi 2<i let, je bila povprečna starost alpinist k kar 34 let. F. Štei-
nizacija ZSMS Poljane in športno društvo iz Poljan. Na 600 metrov dolgi progi z 80 metri višinske razlike in 18 vratci, postavil jo je vaditelj domačega športnega društva Drago Kisovec, bi se med seboj morali pomeriti mlajše mladinke in mladinci, starejše mladinke in mladinci ter članice in člani OO ZSMS iz škofjeloške občine, vendar se vsi prijavljeni niso pojavili na startu, tako da so bile nekatere kategorije okrnjene ali jih sploh ni bilo. Tekmovanje bo odslej postalo tradicionalno. Pokal za najboljšo ekipo je prispevala občinska konferenca ZSMS Škofja Loka, najboljši pa so prejeli tudi diplome.
Rezultati: članice: 1. I. Frlan (Poljane); starejše mladinke: 1. N. Bešter (Poljane)- člani: 1. M. Ber-nik (Niko — Železniki); starejši mladinci: 1. M. Frlan (Poljane); mlajši mladinci: 1. M. Podobnik (Žiri); ekipno: 1. 00 ZSMS Poljane (I. Frlan, F. Tavčar, M. Frlan) 2;15,7, 2. OO ZSMS Iskra Železniki 2;21,0, 3. 00 ZSMS Alples 2;28,2.
-jg
Številni vzponi
Alpinistični odsek planinskega društva Medvode je bil lani zelo uspešen. Člani odseka so izvedli nad 300 vzponov, pripravili so zimski tečaj, alpinistično šolo, skupno plezalno turo in se udeležili vseh memorialnih prireditev.
Uspešna je bila tudi plezalna in vodniška dejavnost v tujih gorstvih. Tako je bil Roman Robas udeleženec himalajske odprave na Ma-kalu, več članov pa je sodelovalo v odpravah v evropska gorstva. Za dosežene uspehe je bilo lani nagrajenih in pohvaljenih šest članov odseka. -fr
V počastitev dneva žena odbojkarski turnir
Kranj — Občinski sindikalni svet, komisija za šport in rekreacijo organizira v počastitev dneva žena 4. in 9. marca odbojkarski turnir za ženske. Turnir bo potekal v dveh delih, in sicer 4. marca ob 20. uri v telovadnici OŠ Simona Jenka (izločilni turnir) in 9. marca ob 18. uri v telovadnici osnovne šole v Predosljah (finale — vsaka ekipa z vsako!).
Za turnir so se prijavile naslednje ekipe: Bolnica Golnik, Elektro — Gorenjska, Iskra Kranj, OŠ Simona Jenka Kranj, Partizan Kranj, SDK in Ljubljanska banka Kranj. -rc
Naši mojstri teka in streljanja pa na stranski smučini
Matevž Kordež z Jamnika: naši tekmovalci v biatlonu, kombinaciji smučarskega teka in streljanja, ne želijo biti več privesek, temveč enakopravni drugim zimskim športom
Jamnik — Športni srenji skandinavskih drža-v ali držav vzhodne Evrope ne bi bilo treba posebej predstavljati ali razglabljati o zanimivi zimski-športni disciplini biatlonu. Pri nas pa smo žal za to besedo, ki pomeni »zimski dvoboj« ali kombinacijo smučarskega teka na 20 kilometrov in streljanja na 150 metrov oddaljene tarče, precej gluhi. Rezultat razmer so le kopica najvnetejših privržencev tega športa, sorazmerno povprečna domača tekmovanja in skromni ter redki dosežki na tujem, ki pa jih v primerjavi s pogoji vadbe in opreme naših biatloncev ne kaže prezirati. Na zadnjem državnem prvenstvu za člane in mlajše člane v Mrkopolju udeležba res ni bila tako skromna, vendar prepičla ob naravnih in vremenskih razmerah, ki vladajo pri nas. Razen tega za vse udeležence ne bi mogli trditi, da je njihova kvaliteta na solidni ravni. Le Slavko Premože, Hvastja, Boris Kozinc, Kordeževa Božo in Matevž (mlajši) ter še nekateri tekmovalci tvorijo vrh našega biatlona.
ŽE OD LETA 1960 OLIMPIJSKI ŠPORT
Biatlonovo dokončno uveljavitev predstavlja olimpiada v ameriškem Squau Vallevu leta 1960. Smučarski tekači in strelci obenem so takrat prvič tekmovali za medalje. Zmagal je Skandinavec Lestander. Na naslednjih tekmovanjih so zablestela imena Melanina, Sollberga, Vedeni-na in še nekaterih športnikov. Rojstvo našega biatlona pa predstavljajo predvsem dražgoške prireditve. Prvič so ga tekli na obronkih Jelovice in tam so v skromnih razmerah zrasli ali pa se navdušili sedanji tekmovalci. Biatlon ima mednarodno zvezo, ki ni vključena v mednarodno smučarsko zvezo FIS. SFRJ ni njen član. Zanesljivo pa do naše vključitve ni več daleč. Takrat bodo naši tekmovalci bolj upoštevani in jih bodo tudi v tujini enakopravi.eje jemali. Seveda pa se bo morala spremeniti tudi oprema naših biatloncev, njihov položaj in kakovost ter količina treninga.
znizmiJE
40%
DO 15. MARCA
PRI NAKUPU OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA
KREDIT DO 30.000 DIN
BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 km
LAHEK DOSTOP PARKIRNI PROSTOR
KRANJ
PRIMSKOVO
IZKUŠNJE MATEVŽA KORDEŽA
Naš nekdanji smučarski tekač Matevž Kordež z Jamnika je velik zagovornik biatlona in športnik, ki o tej zimski športni panogi veliko ve. Januarja je bil kot trener in odgovoren za biatlon pri Smučarski zvezi Jugoslavije z našimi najboljšimi biatlonei Slavkom Premožetom iz Dola, Borisom Kozincem iz Gorij in sinovoma Matevžem in Božom v Romuniji. Razen poprešnjih nekajdnevnih resnejših priprav na Pokljuki je bil obisk v Romuniji prvi te-meljitejši trening naših biatloncev, obenem pa dobrodošlo (in tudi grenko) spoznanje, kaj vse še manjka našemu biatlonu. Naši so bili skupaj z Romuni, ki so blizu svetovnega biatlonskega vrha in tudi v Inns-brucku niso ostali neopazni.
»V Romuniji smo spoznali, da o treningu biatloncev ne vemo kaj prida,« pripoveduje Matevž Kordež. »Nič čudnega ni, če so naši tekmovalci na repu. Za sam tek ugotovitev v tolikšni meri ne velja. Slabi smo predvsem pri streljanju. Dober romunski tekmovalec na primer v sezoni po-strelja za trening od 5000 do 10.000 kosov streliva. Ne strelja le z biatlonsko puško, temveč začenja z zračno in nadaljuje z ma-lokalibrsko in vojaško. Strel mora biti brezhiben in roka mirna tako v ležečem kot stoječem položaju. Ne merijo le v tarče, temveč v določene točke v telovadnici ali celo sobi, z nenapol-njeno puško seveda. Samo da se roka in oko navadita na orožje.«
OSTROSTRELCI NA SMUČEH
»Za tak način treninga imajo sosedje posebna strelišča. Na vsakem je tudi po 25 tarč. Prav zaradi streljanja in opreme smo jih občudovali, saj so bili za nas resnično ostrostrelci na smučeh,« obuja vtise iz Romunije Matevž Kordež.
»V romunski Brašov Poljani smo se prvič srečali tudi z biat-
lonsko štafeto, ki so jo začeli prvič teči leta 1968. Pri članih tečejo štirje smučarji in predajajo na vsakih 7,5 kilometra. Vmes pa mora vsak tekmovalec dvakrat streljati na tarče, oddaljene po 150 metrov. Na voljo ima 8 nabojev, in sicer pet v puškinem .magazinu', tri pa v rezervi. Kolikor strelov zgreši, tolikokrat mora preteči 150 metrov dolg »kazenski krog«. Kdor je torej boljši strelec, manj krogov mu je treba preteči in prej je štafeta na cilju. Dokaz več za pomembnost streljanja pri biatlonu! Tu smo zatajili. Obenem pa spoznali, kje so glavne vrzeli našega biatlona,« pravi Matevž Kordež.
BIATLONU POMAGATI NA NOGE
»Obilo organizacijskih in tehničnih nalog čaka jugoslovanski biatlon,« sodi Matevž Kordež. »Predvsem moramo dobiti primerno orožje, strelivo in strelišča. Panoga naj se izenači z drugimi zimskimi športi, ne pa capljati na stranskem tiru za njimi! Vsaj deset pušk bi kazalo dobiti prihodnje leto. Vsi najboljši tekmovalci bi lahko vadili z njimi. Računamo na pomoč JLA in partizanskih enot. Biatlonei so odlični smučarji in dobri strelci. V sodelovanju z JLA želimo urediti na Pokljuki strelišče, nadarjenim biatloncem pa omogočiti vadbo tudi med služenjem vojnega roka. Uspeli bomo le z načrtnim in složnim delom. Poskusi posameznikov (mednje Matevž Kordež brez dvoma sodi — op. p.) ne bodo rodili dolgoročnejših rezultatov. Ne razumem odločitve komisije za teke Smučarske zveze, ki sina Boža po odhodu na biat-Ionski trening v Romunijo upošteva več pri tekaški reprezentanci, čeprav vanjo po rezultatih sodi. Sodelovanje pri biatlonu za zdaj na sestavo tekaške smučarske reprezentance po moje ne sme vplivati. Odločitev bi lažje razumel, če bi tudi pri biatlonu uvedli načrtnejše delo in vrhunski tekmovalec zaradi vadbe biatlona za čisti smučarski tek ne bi imel več časa in moči, niti priložnosti...«
J. Košnjek
Matevž Kordež in sinova Božo ter Matevž med treningom za biatlon na Jamniku. Dobro streljanje je ena glavnih odlik dobrega biatlonca. — Foto: F. Perdan
Tržič boljši od Kranja in Loke
Križe — V tukajšnji .telovadnici OŠ Kokrškega odreda so se pomerile občinske pionirske rokometne reprezentance Škofje Loke, Kranja in Tržiča. Najboljšo igro so pokazali Trži-čani, ki so brez težav premagali oba nasprotnika. To tekmovanje je bilo hkrati tudi pregled pionirjev za sestavo medobčinske reprezentance, ki bo iutri nastopila v Hali Tivoli na
letošnjem srečanju pionirskih medobčinskih reprezentanc Slovenije.
Izidi: Tržič : Škofja Loka 14:11 (8:6), Tržič : Kranj 18:13 (6:9), Škofja Loka : Kranj 18:18 (11:6).
Lestvica: Tržič 2 2 0 0 32:24 4
Škofja Loka 2 0 1 1 29:32 2 Kranj 2 0 1 1 31:36 2
-dh
Strelci v Cerkljah okrepili svoje vrste
Letos praznuje strelska družina »TABOR« Cerklje 25-letnico obstoja. Da bi jubilej kar najbolj svečano proslavili, so na svojem občnem zboru izvolili povsem novo vodstvo in dokaj kritično ocenili svoje dosedanje delo.
Pripominjamo, da so pri sestavi programa aktivno sodelovali tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja, predstavniki vseh šestih krajevnih skupnosti, še posebno pa vojaški r<'/<Tv».i starešine te«Tfi
kraja. Družina ima vse možnosti, da se razvije v eno od močnejših strelskih družin v kranjski občini, zlasti še, ker ima zelo velil o pionirjev in mladine, njihovi strelci pa so tudi že sedaj znani daleč naokoli, saj večkrat sodelujejo tudi na pomembnejših tekmovanjih v občini, republiki in drugod. Le malo družin je, ki bi imele avtomatsko strelišče za zračno puško. Zgraditi morajo letos le še strelišče za malokalibrsko puško in pištolo. -an
Petek - 5. marca 1976 Gla* - 29. **ra*
Za VIII. Poldov memorial. in lovoriko Kongsberg
Postani prijatelj Planice
LUBLJANA - Na letošnjem tekmovanju za lovoriko Kongsberg v Planici bodo nastopili najboljši skakalci Avstrije, Francije, Italije, Švice, ZRN in Jugoslavije. Poleg njih pa bodo na stari velikanski v nedeljo na osmem Poldovem spominskem tekmovanju nastopili še tekmovalci ČSSR, NDR, Poljske, Bolgarije, Romunije, SZ ter Norveške in Švedske. Naši pa se bodo v sklopu Poldovega memoriala pomerili še za državne naslove na veliki skakalnici.
Torej od 19. do 21. marca se v Planici obeta spet pravi slovenski športni praznik. Vsi, ki bodo v teh treh dneh prišli v zibelko skakalnega športa pod Ponce, bodo prav gotovo prišli na svoj račun. Na delu bodo videli olimpijske zmagovalce Innsbrucka Schnabla, In-nauerja ter druge, saj je tekmovanje za lovoriko Kongsberg obvezno za vse alpske dežele in morajo na to tekmo poslati res najboljše. Čeravno je v tem terminu tudi skakalna prireditev za pokal Tater, ni bojazni za kvalitetno pla-niško tekmo.
Vse službe organizacijskega komiteja Planica delajo s polno paro. Obe skakalnici, 90- in 120-metrska, sta v delu, saj so ju že prehodili kadeti RSNZ iz Vikrč. Le-ti pa bodo v vseh treh dneh planiškega tekmovanja v veliko pomoč organizatorju. Tudi za parkirišča za 5000 avtomobilov in avtobusov bo preskrbljeno, saj so že skoraj nared. Cene vstopnic bodo 20 in 10 dinarja na voljo pa bodo tudi paketi. Cena z nalepko za avtomobil bo 80, za avtobus pa 900 dinarjev. V to pa je že všteta tudi vstopnina.
Na tem tekmovanju pa se obeta še ena novost. Prek osnovnih organizacij sindikata in vsi, ki bodo v Planici kupili serijo 20 značk, vsaka bo le 20 din, bo tako postal prijatelj Planice. Denar, ki ga bodo zbrali iz tega, bo namenjen za izgradnjo planiškega smučarskega središča.       D. Humer
Izenačenost na vrhu
Tretje kolo v tekmovanju mlajših pionirjev — A skupina je prineslo nekaj zanimivih in borbenih srečanj. Najmlajši košarkarji iz Predoselj so doživeli prvi poraz v tekmovanju in na vrhu lestvice so se tako znašle tri ekipe z enakim številom točk.
Izidi: F. Prešeren : D. Jenko 24:17 (10:9), S. Mlakar : L. Seljak 0:20 b.b., F. Prešeren : S. Žagar 24:38 (7:12), J. B. Tito : S. Jenko 21:40 (9:20), S. Jenko : S. Žagar 29:21 (15:7).
Po tretjem kolu vodijo s po osmimi točkami ekipe OS L. Seljak, J. B. Tito ter S. Jenko pred ekipami OŠ S. Žagar, D. Jenko, F. Prešeren in S. Mlakar. -bb-
Vaterpolo
Kamnik v vodstvu
KRANJ — V tukajšnjem zimskem bazenu se bo v nedeljo ob 8. uri nadaljevalo tekmovanje v letošnji odprti zimski vaterpolski ligi.
V 3. kolu se bodo srečali Vodovodni stolp : Kamnik. Iskra : Korotan in Triglav : Skrlovec. Prav gotovo bodo zasledovalci Iskra, Skrlovci, Vodovodni stolp in Triglav ter Korotan skušali nadoknaditi zamujeno iz prvih dveh kol in zaustaviti Kamniča-ne, ki so doslej še edino neporaženo moštvo. -dh
Na Krvavcu 140 šolarjev
r
Na letošnjem občinskem prvenstvu osnovnih šol kranjske občine je nastopilo okoli 140 osnovnošolcev iz sedmih šol. Tekmovanja se nista udeležili le osnovni šoli iz Predoselj in Posebna osnovna šola Kranj. Tekmovali so v veleslalomu.
Rezultati — cicibanke: 1. Mojca Dežman (FP), 2. Maja Kalan, 3. Maja Česnik (obe LS); mlajše pionirke: 1. Nataša Kalan (LS), 2. Majda Zvokelj (FP), 3. Urška Cerne (SJ); starejše pionirke: 1. Jana Suhadolnik (LS), 2. Mojca Pust (FP), 3. Lidija Nahtigal (MV); mlajše mladinke: 1. Renata Bregar (MV), 2. Karin Pajntar (FP), 3. Tea Mezeg (DJ); ekipno: 1. OŠ France Prešeren, 2. OŠ Lucijan Seljak, 3. OŠ Matija Valjavec Preddvor; cicibani: 1.   Rok   Likozar  (LS),  2. Matjaž
Smučarski skoki ■ na Visokem
Osnovna organizacija ZSMS Visoko je v nedeljo organizirala tekmovanje v smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici na Visokem. Poleg članov, mladincev in pionirjev sta nastopili tudi dve mladinki. Skupno je tekmovalo 42 skakalcev iz Bašlja, Bele, Hotemaž, Luž, Olšev-ka, Srednje vasi, Šenčurja, Tupalič in Visokega.
Rezultati — pionirji: 1. Pavel Vidmar (Bela), 2. Rado Kepic (Visoko), 3. Jože Mali (Tupaliče); mladinci: 1. Zvone Vidmar (Bela), 2. Slavko Sitar (Visoko), 3. Milan Ekar (Bela); člani: 1. Franci Sajovec (Visoko), 2. Marjan Sajovic (Olševek), 3. Zvone Šal (Visoko); mladinke: 1. Saša Plevel (Visoko), 2. Erika Kotnik (Visoko).
Številne prireditve v skokih
V soboto in nedeljo bo na Gorenjskem več prireditev v smučarskih skokih. Jutri bo na novi 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi v Kranju prvenstvo Slovenije za starejše pionirje s pričetkom ob 14.30. Takoj zatem pa bo na isti skakalnici odprto občinsko prvenstvo Kranja za mladince. Po več letih bo spet tekmovanje v Adergasu pri Cerkljah na tamkajšnji 40-metrski skakalnici. ŠD Proleter iz Adergasa bo organiziral meddruštveno tekmovanje v nedeljo ob 9.30. Tekmovali bodo člani, mladinci in pionirji. V nedeljo ob 14. uri pa bo na 70-metrski skakalnici v Žireh meddruštveno tekmovanje za člane in mladince.
J. J.
Trening tekma Slovenija : Jugoslavija
Danes (5. marca) bo v Novem mestu rokometni praznik. Ob 15.30 se bosta namreč srečali mladinski moštvi ljubljanske conske rokometne lige severa in juga, dekleta pa se bodo pomerile med seboj ob 16.30. Potem pa bo ob 18. uri trening tekma med reprezentancama Slovenije in Jugoslavije. Sicer pa bo reprezentanca Jugoslavije v nedeljo, 7. marca, v Novem mestu odigrala zadnjo kvalifikacijsko tekmo skupine A za olimpijske igre v Montrealu. Pomerila se bo z izbranci Islandije.
Jutri (6. marca) pa bo na Kodelje-vem v Ljubljani turnir medobčinskih rokometnih zvez za pionirje in pionirke. Nastopilo bo 8 zvez, Gorenjci pa imajo predstavnike v obeh tekmovanjih.
Troboj conskih ligašev mladinskih moških in ženskih ekip bo v soboto, 13. marca, ob 8. uri. Tudi ta prireditev bo na Kodeljevem v Ljubljani.
J. Kuhar
Križani že prvaki
Do konca prvega tekmovanja v gorenjski zimski rokometni ligi nas ločijo le še jutrišnja srečanja, vendar je prvak že znan.
Križani so v tem kolu namreč premagali Dupljance in Radovljičane, tako da so praktično že osvojili zimski gorenjski naslov. V preostalih igrah so Zabničani odpravili Radovljico, ki je oddala točki še stražiški Savi, Storžič pa Dupljam.
Izidi: Radovljica : Križe 19:22 (11:6), Duplje : Storžič 23:12 (14:5), Zabnica : Radovljica 21:17 (12:9), Duplje : Križe 17:18 (9:9), Sava : Radovljica 34:27 (14:12).
Pari zadnjih srečanj: Duplje : Radovljica (ob 16. uri), Besnica : Sava (ob 16.45), Radovljica : Besnica (ob 17.30), Sava : Duplje (ob 18.15). -dh
Pernuš (SŽ), 3. Boštjan Mihelič (LS); mlajši pionirji: 1. Tomi Jerman, 2. Leon Pintar (oba FP), 3. Miro Štular (SJ); starejši pionirji: 1. Venček Parte (MV), 2. Igor Kreačič (SJ), 3. Dušan GrašiČ (LS); mlajši mladinci: 1. Rado Markič (MV), 2. Boris Gruden (FP), 3. Branko Lipar (DJ); ekipno: 1. OŠ Lucijan Seljak, 2. OŠ Simon Jenko, 3. OŠ Matija Valjavec. J. J.
Tekači za Beštrov, alpinci za Ručigajev memorial
KRANJ - V tekaški smučini v Nemiljah bo jutri kvalitetno tekmovanje. Tekaška sekcija SK Triglav bo namreč organizatorica Beštrovega spominskega tekmovanja. Na tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši tekači iz Slovenije, zato se obetajo v vseh kategorijah — člani, mlajši člani, starejši in mlajši mladinci ter članice, starejše in mlajše mladinke — zagrizeni spopadi. Start bo ob 14. uri.
V nedeljo pa se bodo na isti smučini ob 10. uri za kategorizacijo pomerili še pionirji v vseh štirih kategorijah.
KRVAVEC - Alpska sekcija SK Triglav pa bo v nedeljo ob 10. uri na smučiščih Krvavca organizatorica spominskega Ručigajevega sla-lomskega tekmovanja. Tudi tu bodo nastopili najboljši člani in članice iz vseh slovenskih smučarskih kolektivov.
Na vseh treh tekmovanjih bodo nastopili vsi najboljši, tako da se obetajo zanimivi in kvalitetni spopadi. Zato z gotovostjo lahko trdimo, da bo na vseh republiško prvenstvo v malem. -dh
Jakopičev memorial ob baklah
Gorjanski Partizan bo tudi letos organiziral nočno tekmovanje smučarjev tekačev z baklami v spomin na tragično preminulega mladinskega tekača TVD Partizan Gorij Marjana Jakopiča. Tekmovanje bo drevi z začetkom ob 19. uri in s startom v Zgornjih Gorjah pri Emavcu. Na prireditev je organizator povabil tekmovalce vseh slovenskih klubov ter mlade smučarje s Koroške in Trbiža.
J. Ambrožič
Množično tekmovanje smučarjev v Gorjah
V Gorjah bo v nedeljo, 7. marca, množično smučarsko tekmovanje, ki ga organizira osnovna organizacija ZSMS Gorje v sodelovanju s smučarskim klubom TVD Partizan. Organizatorji so povabili vse smučarje amaterje ne glede na starost, ki se bodo na 5 km dolgi progi pomerili tudi v metanju sneženih kep v cilj. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri izpred doma TVD Partizan v Gorjah, kjer bodo sprejemali prijave eno uro pred startom. JR
Tekma za začetnike v skokih
Smučarski klub Triglav bo v nedeljo ob 10. uri organiziral na 15-metrski skakalnici v Stražišču tekmovanje za začetnike iz kranjske občine. Prijavijo se lahko samo tekmovalci, ki doslej še niso tekmovali v tekmah za kategorizacijo SZS. Organizator bo sprejemal prijave na skalanici do 9.30. J. J.
XIII. zimske športne igre na Veliki planini
Kamnik — Jutri, v soboto, 6. marca, se bodo na Veliki planini pričele tradicionalne zimske športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin. Letos je organizator občina Kamnik. Na teh zimsk'"' športnih igrah že 13. leto sodelujejo občine Domžale, Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Tekmujejo za prehodni pokal v veleslalomu in sankanju, ekipno in posamezno.
Organizatorji tudi letos pričakujejo tako veliko udeležbo kakor je bila skoraj na vseh dosedanjih igrah. Zaključek prireditve pa bo v planinskem domu v Kamniški Bistrici.
-an
Smuk jezerskih smučarskih korenin
Smučarski klub Jezersko že 24 let zaporedoma prireja na pustno nedeljo tekmovanje za starejše člane v smuku pod Makekovo Kočno. Letos je nastopilo 70 starih jezerskih smučarjev. V posameznih kategorijah so bili najboljši: moški 30-40 let: -stare smuči: 1. Jurij Skuber, 2. Marko Šenk, novejše smuči: 1. Milan Dolinšek, 2. Stane Frantar; moški 40-50 let: stare smuči: 1. Ivan Močnik, 2. Metod Šavs, novejše smuči: 1. Jože Zvokelj, 2. Milan Ste-novec; moški 50—55 let — stare smuči: 1. Peter Šinkovec, 2. Jv* Parte; moški 55—60 let — stare smuči: 1. Jurij Šavs, 2. Lado Kern, novejše smuči: 1. Andrej Vole, 2. Franc Karničar; moški 60 - 65 let: 1. Vinko Tepina, 2. Jože Skuber; moški 65—70 let: 1. Ludvik Virnik; moški nad 70 let: 1. Franc Dobrun; ženske 30—40 let — stare smuči: 1. Lohca Šavs, novejše smuči: 1. Anica Kocjan, 2. Marija Skuber; 40 — 50 let: 1. Majda Krč, 2. Nada Zvokelj.
A. Karničar
Pionirke iz Žirov prve
V soboto, 28. februarja, je bilo odigrano v Škofji Loki zadnje kolo občinske košarkarske lige za pionirke v občini Škofja Loka. V ligi so letos sodelovale štiri osjiovne šole. Najboljšo igro so prikazale pionirke iz žirov in Škofje Loke. Šoli sta si priborili pravico nastopanja  na pod-
ročnem prvenstvu Gorenjske, ki bo aprila v Kranjski gori.
Vrstni red: 1. OŠ Padlih prvobor-cev Žiri 12, 2. OŠ Peter Kavčič Sk. Loka 8, 3. OŠ Cvetko Golar Trata 4, 4. OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas 0.
I). Erznožnik
ŽELITE, DA BO VASE DELO V SKLADIŠČU LA2JE?
Primatov montažni regal sistem MINIRACK vam to omogoča. Sistem je prilagodljiv v vsakem skladišču z ročnim vlaganjem. Za paletizrrano blago velike nosilnosti, regal sistem PRIMA T- MAJORA CK. S tem sistemom je mogoče zadovoljiti še tako specifične zahteve kupcev.
OB EKONOMIČNOSTI IN SOLIDNI IZVEDBI BOSTE ZADOVOLJNI!
VODILNI JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALEC OPREME ZA NOTRANJI TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE
TOVARNA KOVINSKE OPREME MARIBOR, Industrijska 22 telefon: 28641, telex: YU 33178
V zadnjih dneh prejšnjega tedna je bila v Preddvoru končana partijska politična šola, katero je pripravil komite občinske konference ZKS Kranj v sodelovanju z delavsko univerzo Tomo Brejc Kranj. 65 slušateljev je tako v štirih ciklusih predelalo A in B program partijske politične šole, ki je obsegal 140 ur izobraževanja, oziroma 16 idejnopoli-tičnih tem. Komite občinske konference ZKS Kranj daje velik pomen tovrstnim oblikam izobraževanja in usposabljanja članstva Zveze komunistov, saj le-ta občutno izboljšuje kakovostno vsebino, organiziranost in metode dela v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Na sklepni konferenci je bila partijska politična šola ugodno ocenjena, k čemur je prispevala tako dobra organizacija, soliden predavateljski kader ter zgledno sodelovanje slušateljev.
Tri udeležence partijske politične šole smo povprašali, kakšen pomen imajo take oblike usposabljanja oziroma izobraževanja ter za njihovo oceno?
ANICA JAMBROŠIĆ, Tekstilni center, TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, Kranj:
»Partijsko politično šolo lahko ocenim kot zelo dobro, posebej še organizacijo v rokah delavske univerze Tomo Brejc. Obdelali smo 16 kompleksnih tem, od katerih kar 5 po skupinah. Opazila sem, da je prav delo po skupinah zelo ustvarjalno vplivalo na posamezne slušatelje, ki so zavzeto sodelovali v razpravah oziroma analizi posameznih idejno-političnih vprašanj. V manjši skupini posamezniki lahko bolj sproščeno sodelujejo, pokažejo svoje sposobnosti in si pridobijo potrebno rutino javnega nastopanja. V posamezna vprašanja smo se lahko povsem poglobili in jih tudi razrešili, večkrat seveda ob pomoči predavateljev. Opravljam delo sekretarja osnovne organizacije na šoli ter bom pridobljeno znanje koristno uporabila pri delu med komunisti in samoupravljava. Veselilo bi me, če bi bil vsak član Zveze komunistov deležen tovrstnega ide j n opol i t ič n ega usposabljanja. Šola bo mnoge motivirala za nadaljnje usposabljanje in izobraževanje, k čemur bo tudi mnogo prispevalo čtivo, s katerim so nas oskrbeli, saj v njem najdemo številne odgovore na vprašanja, ki se pojavljajo pri vsakdanjem delu. Menim, da je usposobljenost članov Zveze komunistov osnovni pogoj za uspešno izvedbo posameznih akcij, zato pozdravljam napore komiteja občinske konference ZKS Kranj, ki z načrtno, dobro organizirano obliko usposablja svoje članstvo.«
BOJAN STOPAR, Iskra, Elektromehanika, TOZD Družbeni standard, Kranj:
»S tovrstno obliko usposabljanja sem povsem zadovoljen. Mnogi izmed nas nimajo možnosti pridobiti tovrstno izobrazbo na »šolski« način, zato je ta oblika še toliko bolj sprejemljiva. Mislim, da smo že doumeli pravi pomen izobraževanja, ne samo nas, komunistov, temveč tudi vseh samo-upravljavcev. Več znanja pomeni hkrati tudi več samoupravljanja. Škoda, da teh predavanj ne sliši širši krog, saj bi moralo biti tovrstno izobraževanje še bolj množično. Seveda pri tem ne smemo zanemariti samoiniciative, saj je to najlažja oblika nadaljnjega izobraževanja, posebno še, ker je mogoče dobiti dovolj tovrstnega čtiva. Pogrešam večjo zavzetost sredstev javnega informiranja, da bi pripravljala bolj dostopne informacije za delavca-samo-upravljavca ter da bi s tem odigrala določeno vlogo pri izobraževanju. Sicer pa se bodo rezultati partijske politične šole najbolj pokazali v praktičnem delu v osnovnih organizacijah.«
JOŽE GAZVODA, Iskra, Elektromehanika, TOZD Merilne naprave, Kranj:
»Podpiram napore komiteja občinske konference ZKS Kranj, ki skrbi za izobraževanje svojega članstva. Menim, da je bila šola koristna, ter da bomo le oboroženi z znanjem dovolj močni za dosego ciljev, ki so pred nami. S takimi oblikami usposabljanja bomo dosegli napredek pri delu, seveda pa bo treba znanje vseskozi dopolnjevati. Osebno mi je bilo zelo všeč delo po skupinah, kjer smo podajanje predavateljev dopolnjevali s svojimi mnenji, usklajevali stališča. S tem sem okrepil samozavest, ker je skupina, npr. upoštevala moje mnenje, s tem pa sem se osvobodil vezi, ki so včasih ovira, da sem se sploh oglasil v razpravi. Menim, da bom obogaten z znanjem vnaprej veliko lažje delal, čeprav sem pogrešal povzetke posameznih predavanj, iz katerih bi lahko sam poiskal odgovore na posamezna vprašanja, ki nastajajo v praktičnem delu. Ob tem moram poudariti, da je na voljo že dovolj čtiva, nekaj tega smo tudi dobili v šoli, tako da bom lahko znanje sproti dopolnjeval.«
K. Rozman
Koto: M. Živulovič
Zimska rekreacija na Krvavcu
Letošnjo podpoprečno zimsko sezono (kar zadeva snežno odejo) bi Krvavec lahko bolje izkoristil, če bi bil dograjen — Sedanjih osem žičnic in 60 hektarov smučišč je premalo v primerjavi z zmogljivostmi dostopne kabinske žičnice
»Sneg, ki je končno le zapadel sredi februarja, je vsem gorenjskim žičničarjem, potem ko smo že mislili, da bo tudi letošnja zima gnila kot nekaj prejšnjih, naredil zares veliko uslugo. Lahko bi rekel, da so se končno po nekaj letih (zimah) vendarle zavrtele prav vse žičnice na Gorenjskem; tudi tiste, ki nimajo najbolj ugodne nadmorske višine.
Na Krvavcu pa smo letošnjo zimsko sezono imeli to prednost, da se od sedmih žičnic, ki omogočajo smuko na 60 hektarih urejenih smučišč, že od 25. novembra lani vrtijo neprekinjeno tri žičnice, in sicer Tiha dolina in Njivice. Vendar pa tudi za letošnjo zimsko sezono, čeprav je po dolgih letih končno zdaj le spet prevozna proga z vrha Krvavca do spodnje postaje kabinske žičnice v Zanjivcu (dolga je 12 kilometrov), lahko imenujemo le podpoprečno,« pravi vodja TOZD RTC Krvavec v DO Alpetour Franjo Kreačič.
Tako kot drugod se je torej tudi na Krvavcu prava smučarska zimska sezona začela sredi februarja. Od takrat vsak dan obratuje vseh osem žičnic (vključno s kabinsko), ki na uro lahko prepeljejo 6600 smučarjev oziroma obiskovalcev Krvavca. In kako velika želja po smučanju je letos po nekaj suhih zimah, pove podatek, da je v teh dneh vsak dan na Krvavcu od 1500 do 2000 smučarjev, ob nedeljah pa 3000 do 4000. V nedeljo, 29. februarja, so zabeležili rekorden obisk)!
Nedavno zapadli sneg in živo zanimanje za Krvavec so omogočili svojevrstno preskušnjo. Odkar je bila zgrajena nova dostopna kabin-ska žičnica namreč prave sezone ni bilo. Tako je ta žičnica letos prvič uspešno prestala preskušnjo. Zakaj? Izkazalo se je namreč, da zmore prepeljati na vrh prav vse obiskovalce in da na prevoz od spodnje postaje tudi v največjih konicah ni treba čakati dlje kot četrt ure.
»Res je. Praksa danes potrjuje predvidevanja načrtovalcev, da tolikšna zmogljivost zadošča za nemoten in hiter prevoz vseh, ki želijo na Krvavec,« ugotavlja Franjo Kreačič in nadaljuje. »Tudi v praksi smo namreč preverili tehnični podatek, da lahko v sedmih urah prepeljamo 6000 obiskovalcev.
Vendar se je zdaj pokazala druga težava* Sedem žičnic na smučiščih na Krvavcu namreč lahko na uro prepelje dobrih 5500 smučarjev. To pa je premalo, da bi odpravili še vedno precej dolge vrste pred posameznimi napravami. Razen tega imamo ob sedanjih popoldanskih odju-gah težave zaradi vzdrževanja posameznih smučarskih prog. Imamo sicer tri teptalne stroje, ki pa niso kos, da bi lahko sproti ravnali sneg na nekaterih strminah. Da bi lahko opravili delo, bi v takih primerih morali progo za nekaj ur zapreti, kar pa je praktično nemogoče zaradi številnih smučarjev.«
In kje je rešitev za odpravo vrst pred žičnicami in za kvalitetnejše vzdrževanje prog?
Odgovor ni težak. Na vrhu je premalo naprav, saj trenutno lahko smuča le okrog 3000 smučarjev. Zato bi bilo treba odpreti nova smučišča. Program za to pa je že narejen. To so Kriška planina, Kržišče (kjer so zelo ugodne snežne razmere), Jezerca in Zvoh. Tu bi bilo treba postaviti po programu še sedem žičnic in tako odpreti še 50 hektarov novih smučišč.
»Uresničitev tega programa ne bi pripomogla le k odpravi omenjenih dveh današnjih težav, marveč bi v mnogočem ugodno vplivala tudi na rentabilnost sedanjih investicij in seveda na poslovni uspeh TOZD Žičnice. Tako dograjen Rekreacijsko turistični center Krvavec bi namreč močno razbremenil kolektiv različnih finančnih obveznosti, ki jih seveda zdaj morajo pokrivati obstoječe naprave.
Razen tega pa na Krvavcu ne bi bilo napak resno razmisliti tudi o ostalih zmogljivostih, predvsem o gostinskih in prenočitvenih. Res je sicer, da je danes za Krvavec zaradi bližine Ljubljane značilna predvsem enodnevna ali samo popoldnev-na rekreacija, vendar je iz dneva v dan več takšnih obiskovalcev,
ki bi tudi pozimi odšli za teden dni na dopust in ga prebili na Krvavcu. Zal pa je danes na Krvavcu z vsemi vikendi skupaj le okrog 500 ležišč. Menim, da bi jih potrebovali vsaj še tisoč. Šele tako bi potem dobili zares zaključen turistični center, ki bi bil lahko tudi rentabilen.
Glavni vzrok za težko stanje žičničarstva pri nas nasploh pa je seveda v položaju, ki ga žični-čarstvo danes pri nas ima. Žičnice so namreč kot delovne organizacije izenačene z vsemi drugimi, kar pa z drugimi besedami pomeni, da morajo v treh ali štirih mesecih (ob seveda ugodni snežni   sezoni)  ustvariti toliko
(izpolniti različne družbene obveznosti), kot vsaka druga delovna organizacija, ki lahko posluje celo leto.«
A povrnimo se k letošnji sezoni. Kot rečeno, je v teh dneh na Krvavcu vsak dan živahno. Poleg posameznikov prihajajo na Krvavec skupine in člani kolektivov, ki prirejajo razna tekmovanja. Vodstvo RTC, ki ima upravo na spodnji postaji kabinske žičnice v Zanjivcu, namreč na željo lahko organizira tekmovanje; pripravi progo in poskrbi za merilne naprave. Poleg tega je na Krvavcu tudi manjši servis, izposojevalnica in shramba smuči ter manjša trgovina s smučarskimi potrebščinami. Urejena je tudi 5 kilometrov dolga tekaška proga in tudi tekaške smuči in čevlje izposojajo. In nazadnje povejmo še, da je bilo sredi tedna na Krvavcu 50 do 120 centimetrov snega in da velja smučanje oziroma vožnja na žičnicah od 50 do 80 dinarjev.
A. Zalar
Slike: F. Perdan
V teh sončnih dneh, ko popoldansko sonce že kar prijetno greje, je tudi takle počitek na Krvavcu prijeten.
Z aparatom bo odpravljeno večmesečno čakanje
»Bliža se 8. marec, dan žena. Ob tem prazniku se spominjamo tudi vseh tistih žena in mater, ki so zaradi zahrbtne bolezni morale v prerani grob. Zlasti zadnje časD rak na prsih neusmiljeno pobira mlada življenja. Pri tem pa se lahko zamislimo, ali smo res tako revni, da ne zmoremo finančnih sredstev za nakup aparata, s katerim bi lahko pravočasno odkrili to zahrbtno bolezen. Sredstva za dolgotrajna zdravljenja imamo, zakaj ne bi znali poiskati še sredstev za ta aparat. Zato predlagam, da bi denar namenjen za darila in pogostitve ob dnevu žena namenili za nakup tega aparata.«
To je odlomek iz pisma, ki ga ie našemu uredništvu lani pred osmim marcem poslala Vika Račičeva iz Kranja. Njen predlog smo takoj posredovali medobčinskemu svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko, ki je^or-ganiziral akcijo za zbiranje denarja. O akciji smo v Glasu že veliko pisali in jo tudi redno spremljamo. Priznati pa moramo, da smo kar malce predolgo pozabili na avtorico pobude.
Zato smo jo te dni poiskali. Je uslužbenka v finančni službi kranjskega zdravstvenega doma, stara je 48 let in je že babica.
»Kaj vas je vodilo, da ste dali predlog za zbiranje denarja za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki?«
»V zadnjih nekaj letih so za rakom umrle štiri moje znanke in prijateljice in vse so bile še mlade. Pa tudi sama moram hoditi na redne preglede dojk v Ljubljano in prav tako nekatere moje sodelavke v pisarni. Za pregled je treba čakati po nekaj mesecev. Ker dobi napotnico le tista žena, ki sumi, da je z njenim zdravjem nekaj narobe, je čakanje izredno naporno, živčno ubija in strah pred boleznijo je iz dneva v dan večji. Ce bi pa imeli takšen aparat na Gorenjskem, čakalne dobe ne bi bilo. Pa še preventiva bi bila veliko boljša in bi lahko odkrili večino primerov raka že v najzgodnejšem stadiju, ko je še ozdravljiv.«
»Kako to, da ste predlagali, da bi v ta namen zbirali denar, ki ga sicer osnovne organizacije sindikata namenijo za obdaritve žena ob osmem marcu?«
»Prav z obdaritvami in veseljače-nji je dan žena popolnoma zgubil svoj prvotni namen. Proslav, s katerimi bi dan proslavili, skoraj ni več, praznovanje se je preselilo za gostilniške mize. Pa tudi drobna darila danes ženam prav gotovo ne pomenijo veliko. Veliko pa bo za vse nas pomenil aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki. In zato se najbrž nobena žena ne bo čutila prikrajšana, če ji v tovarni ob 8. marcu ne bodo poklonili prtička ali krožnika.«
»Ste pričakovali tak odziv in organizirano akcijo?«
»Malo odziva sem že pričakovala, da pa bo akcija stekla tako organizirano, pa prav gotovo ne.«
»Menite, da bi s takšnimi in podobnimi akcijami nadaljevali?«
»Najbrž bi lahko. Vendar ne samo ob 8. marcu. Pri marsikateri stvari bi se dalo kaj prihraniti in denar koristneje uporabiti. V Kranju, in najbrž je enako povsod po Gorenjskem, je zelo slabo poskrbljeno za varstvo dojenčkov.« L. Bogataj