ooo LETNO POROČILO II. SLOVENSKE DEKLIŠKE LJUDSKE ŠOLE DRUŽ. Sv. CIRILA IN METODA (S PRAVICO JAVNOSTI) V TRSTU, ACQUEDOTTO ŠT. 22. □ SESTAVILA ŠOLSKA VODITELJICA. □ SOLSKO LETO 1909-10. ZAI.OZII.A DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA. TipkArna nF.dino*tu - Trut OOOOOOOOO OOOOOOOOO A. O početku naše šole. 0 E leta 1848., ko so avstrijski narodi dobili ustavo, so uložili tržaški Slovenci prošnjo za ustanovitev slovenske šole v Trstu. Ko pa so mnoga leta čakali zaman na ° njeno rešitev, so ponovili pred dobrimi 25 leti svoje zahteve za slov. šolo. A tudi to pot niso dosegli zaželjenega uspeha, kajti prošnja čaka še sedaj rešitve v kakem arhivu na Dunaju. Ker torej ni bilo pomoči od tam, od koder bi bila morala priti, je priskočila na pomoč naša dična družba Sv. Cirila-Metoda ter otvorila 15. sept. 1888. ljudsko šolo pri Sv. Jakobu. Ciril-Metodova družba je bila takrat še v svoji detinski dobi in je razpolagala s še majhnimi sredstvi, a ustrašila se ni ogromnih stroškov, ki so združeni z ustanovitvijo vsake šole. Uverjena je bila že tedaj, da je treba postaviti tu ob Adriji močan jez zoper prodirajočo italijansko in nemško silo. Število otrok je rastlo od leta do leta tako, da je morala razdeliti družba I. 1895. to šolo v posebno dekliško in deško. Tekom let se je razvila dekliška v 6 razredno in deška v 5 razredno ljudsko šolo. L A ker je do te šole iz nekaterih mestnih okrajev prevelika razdalja, so jo obiskovali in jo obiskujejo še sedaj največ otroci iz okrajev Sv. Jakob, Sv. Vid in Sv. Marija Magdalena. Veliki oddaljenosti se pridružuje kot nova ovira po zimi še močna burja, v vseh letnih časih pa živahni tržaški promet po cestah. Zato je umevno, da Slovenci, bivajoči v osrčju mesta, niso mogli pošiljati nežne dece k Sv. Jakobu, marveč so bili prisiljeni jo vpisovati še nadalje v mestne nemške in italijanske šole. In ravno ti Slovenci, kojih deca iz omenjenih razlogov ni mogla biti deležna dobrot Ciril-Me-todove družbe, so leto za letom na javnih shodih in sploh ob vsaki priliki izražali željo po ustanovitvi slovenske šole v sredini mesta. A njih glas bi bil ostal glas upijočega v puščavi, ako ne bi bila pomagala zopet naša dobra mati — naša Ciril-Metodova družba. Na glavni skupščini Ciril-Metodove družbe v Bohinjski Bistrici dne 6. avgusta 1907. je prosil zastopnik naše moške podružnice za ustanovitev toli potrebne šole v osredju mesta. Osrednje vodstvo je ta predlog vsprejelo ter naložilo tržaški moški podružnici, naj preskrbi primerne šolske prostore. Pri tem je naletel odbor podružnice na veliko težkočo. Ni bilo namreč gospodarja, ki bi bil hotel prepustiti v svoji hiši prostore za slovensko šolo. Izmed mnogih slučajev, naj nave-eem samo jednega. Odbornika podružnice gg. J. A. in V. E. sta neko dopoludne sklenila ustmeno pogodbo v hiši nemškega veletržca z železnino. Dogovorjeno je bilo, da se podpiše popoludne pismena pogodba. A popoludne je izjavil upravitelj hiše g. predsedniku, da za slovensko šolo ne da prostvrov. Slednjič sta prepustili „Trgovska obrtna zadruga“ in „Trgovsko izobraževalno društvo“ vsaka po eno sobo v ulici S. Francesco. Ti dve sobi sta se prikrojili v eno šolsko sobo — vi. dekliški razred, ki se je otvoril takoj v šolskem letu 1907 - 08 in je štel 35 L učenk. Tu je bil tedaj začetek sedanje dekliške šole. Nadaljni razvoj pa ji je bil omogočen in zagotovljen še le tedaj, ko je „Trgovska obrtna zadruga“ 1. 1908 kupila veliko hišo na Acquedottu. Tu se je odprl v šolskem letu 1908—09 poleg 1. razreda, v katerem je bilo vpisanih 38 učenk tudi II. razred s 43 deklicami. Ta dva razreda sta bila tedaj dodeljena šol. vodstvu pri Sv. Jakobu. Podatki o stanju in razvitku letošnjega šolskega leta so razvidni v naslednjem poročilu. L. B. LETNO POROČILO. 1. UČITELJSKO OSOBJE. ENGELMAN MIRA, šolska voditeljica, razredna učiteljica 11. razreda. TUL IVAN, kaplan pri Sv. Antonu novemu, vero-učitelj v 111. razredu. ZAMEJIC EMA, razredna učiteljica 111. razreda. GOLI ROZALIJA, razredna učiteljica 1. razreda. 11. ŠOLSKA KRONIKA 1909—10. Meseca avgusta je dobila dekliška šola na Acque-dottu vsled sklepa glavnega odbora družba Sv. C. M. v Ljubljani z odlokom št. 1917 samostojno vodstvo z dostavkom, da se vsako leto razširi za eden razred. Poleg že obstoječega 1. in 11. razreda oivoril se je še Ul. razred. Vpisovanje bivših in sprejemanje novih učenk je bilo 14. in 15. septembra. 6 _________________________________________________________________j Skupna slovesna sv. maša se je opustila v začetku šolskega leta, ker so bili samo trije nižji razredi. Pač pa je šolsko vodstvo pri vpisovanju naročilo sta-rišem, naj sami peljejo svoje otroke k službi božji. Dne 17. septembra je pričel redni pouk v vseh treh razredih. Vsled odloka škofijskega ordinarijata je bil imenovan katehetom za 111. razred č. g. Ivan Tul, avl. razredu je poučevala verouk gdč. R. Goli, v II. razredu voditeljica. Dne 4. oktobra je praznovala šolska mladina god Njega Veličanstva presvitlega cesarja na ta način, da so se učenke zbrale v šolskih prostorih, kjer jim je razredna učiteljica pojasnila pomen tega dneva. S petjem cesarske himne se je zaključilo godovanje. Slovesna skupna služba božja se tudi to pot ni vršila iz zgoraj omenjenega razloga in radi drugih krajevnih odnošajev. Meseca novembra je dobila gdč. R. Goli 14 dnevni dopust, da je mogla položiti v jesenskem terminu usposobljenostih izpit pred c. kr. izpraševalno komisijo v Ljubljani. Njen razred je ta čas poučevala voditeljica. C. kr. okrajni šolski nadzornik blag. gosp. Ivan Nekermann je nadzoroval šolo 16. novembra, ter 19., 20., 29. in 31. januarja. Družbeni nadzornik g. profesor dr. Ivan Merhar je posetil našo šolo 12. in 26. prosinca. Dne 21. maja je nadzoroval verouk v 1. in II. razredu velečastiti konzistorijalni svetnik dr. Anton Vat-tovaz, mestni župnik pri sv. Jakobu. 7. maja je bil izlet vseh treh razredov v Lonjer. Poldnevni pouk je pričel vsled prezgodnje vročine že s 1. junijem. Domačih konferenc je imel učiteljski zbor tekom leta 10. Pri teh se je obravnalo o najvažnejših došlih dopisih, vedenju in napredku učenk, šolskem obisku in o učnih uspehih. Poleg tega so bili na dnevnem redu L sledeči referati: 1. Risanje po modernih prostih metodah. 2. Lepopisje po „Levcu“. 3. O važnosti pisanja po sluhu, kot prva podlaga poznejšega spisja. 4. Red in snaga. 5. Nekatere važne določbe novega šolskega in učnega reda. Šolsko leto se zaključi letos vsled odloka deželnega šolskega sveta že 2. julija s slovesno sv. mašo. III. UČILA. Ker imata deška in dekliška šola pri sv. Jakobu vsaka svojo zbirko, zato je glavno vodstvo začasno ukrenilo, da za sedaj izposojujemo učila iz omenjenih šol. Vendar je pripomoglo nekaj rodoljubov z darovi, da ima tudi naša šola že majhno zbirko. Prejeli smo pava, lisico, modrasa in škorpijona. IV. KNJIŽNICA. Šola doslej ni imela knjižnice, zato ji je osrednje vodstvo družbe poslalo, oziroma kupilo 25 knjig, ki so deloma beletristične deloma pedagogične vsebine. V. HRANILNE PUŠICE. Ker je potrebno otroke že z mladih nog navajati k varčevanju, zato so po mnogih šolah učitelji priporočali svojim učencem poštne hranilnice. Po nekod so ustanovljali celo posebne šolske hranilnice, kjer so otroci učitelju nosili svoje prihranke. A te se niso obnesle, dasiravno so jim peli slavo, zlasti s početka, razni pedagoški in nepedagoški listi. Zadnje čase so S L J nastopili nekateri vzgojitelji proti takim šolskim uvedbam, ker segajo moteče v pouk ter obsojajo učitelja k neduševnemu, mehaničnemu delu. Zato so v kraljevini Rumuniji, ki je na glasu, da ima izvrstno uravnano šolstvo in v nekaterih drugih državah uvedli pri poštnih hranilnica poseben oddelek, ki ima namen pospeševati varčnost pri mladini. Poštna uprava razdaja namreč učencem male zaklenjene pušice, da morejo v nje spuščati vinar po vinarju, katerega si prihranijo. Ključ je shranjen na pošti, tako, da se ne more odpreti škatljice doma. Ko se nabere že neka vsotica, gre otrok s pušico in hranilno knjižico na pošto. Uradnik odklene škatljico, prešteje in vzame denar ter zapiše vsoto v hranilno knjižico. Na ta način shranijo učenci najmanjši denar ter ga ne izdado po nepotrebnem. Ker je ta način hranjenja zelo umesten ter priporočljiv, in ker je pri nas založila „Trgovsko-obrtna zadruga“ enake hranilne pušice, kakor jih imajo poštne hranilnice nekaterih držav, zato je naprosilo šolsko vodstvo omenjeno zadrugo, da je prepustila tudi našim učenkam take jeklene hranilnike. Takoj se je temu odzvalo 70 deklic, ki imajo prihranjenega že okolo 600 K, dasiravno se na ta način varčuje še le 3 mesece. Starišem onih učenk, ki še nimajo takih hranilnikov, jih šolsko vodstvo najtopleje priporoča, Skupaj l i ES - r- RAZRED C7l 4^ <£> 4^ ^4 CJ1 Ul Začetkom šolskega leta tO - 4^ Izstopilo med letom C/3 o - 4^ Cn Vstopilo med letom H > H 152 4^ 05 Cn O Cn 05 Koncem šolskega leta ŠTEVILO UČENK oo H 130 4^ O 4^ Cn 4^ Cn Sposobnih o< Z to o 05 4^ O Nespo- sobnih TD JO m to - Neiz- prašanih C5 r m O 150 4^ 05 4^ 00 Cn 05 Slovenk to to i Hrvatic Ul to 4^ 05 OT o cn 05 Rimsko kat. VII. IMENIK UČENK. I. RAZRED. Antonič Marija, Brestovica Avčin Olga, Trst Baretto Marija, „ Benčina Irma, „ Bobek Marija, „ Buda Josipina, „ Cej Kristina, „ Čok Marija, „ Debernardi Marija, „ Dekleva Justina, „ Filipčič Ana, „ Francelj Virginija, „ Gerdevič Stanka, „ Geržina Olga, „ Gombač Franja, „ Jurkič Gabrijela, „ Katalan Grozdana, „ Kavčič Zora, „ Kodrič Marija, „ Korenjak Olga, Split Kosmina Marija, Trst Kuret Marija, „ Ludvig Franja, „ Markončič Josipina, „ Medvedšček Antonija, „ Merkuža Josipina, „ Mihelj Valerija, „ Mi jot Amalija, „ Mislej Franja, Trst Mislej Zofija, „ Mozetič Olga „ Možina Josipina „ Orel Silvestra Pahor Emilija, „ Pavlič Doroteja, „ Peterlin Albina, „ Plesničar Darinka, „ Požar Valerija, „ Pregel Marija, Sv. Križ Ravalico Alma, Trst Rončelj Ivana, Sever Ana, „ Smrdelj Marija Stojkovič Zora, Nabrežina Sulič Marija, Trst Šabec Olga, Sv. Peter v Šumi Šenk Pavla, Trst Štefančič Ivana, „ Štrukelj Marija, Škamperle Pavla, „ Vovk Emilija, „ Vovk Josipina, „ Vovk Marija, „ Vrčon Vera, Zajna Ivana, „ | Žiberna Rozalija, „ ra u K. J II. RAZRED. Bavčar Marija, Trst Breber Draga, Reka Bufon Elizabeta, Trst Čeper Marija „ Danev Evalda „ Debevc Slavica, Erzetič Marija, Kožbana-Goriško Ferluga Marija, Trst Gerdevič Milena, „ Godina Danica, „ Godina Pija, „ Jaklič Marija, „ Jelen Marija, „ Jug Roža, Juranovič Marija, „ Koruza Felicita, Gabrije pri Vipavi Kralj Justina, Merče pri Sežani Kralj Marija, Trst Kravos Marija, „ Kuret Rozalija, „ Lipovšek Antonija „ Majerčič Agata, Štorje Markon Ladislava, Trst Mižgur Franja, „ Novak Marija, Gabrije pri Celju Pahor Antonija, Trst Perhavec Vida, „ Pirjevec Marija, Podbršček Karmela Potrato Dragica, Požar Viktorija, „ Renčelj Vera, „ Rustja Kristina, Vipava Saksida Lidija, Trst Saksida Petrina, „ Simšič Matilda, Sobec Dragica, „ Stibil Marija, „ Špehar Pavla, „ Štoka Ksenija, „ Štoka Nada, Tomašič Ivka, Smokvica Tomašič Marica, Korčula Ulčakar Dragica, Trst Vatovec Ljudmila, „ Vekjet Justina, „ Vidmar Marija, „ Vodopivec Marija „ Zabret Elizabeta, „ Žiberna Bogomira, „ ra L. J lil. RAZRED. Arčon Josipina, Trst Arčon Justina, „ Arhar Marija, Ljubljana Atzl Dragica, Gradec Berbuč Ana, Trst Božič Josipina Breber Slava, Reka Budihnja Ana, Šturije Bufon Ana, Trst Cej Marija, „ Cingerli Zmagoslava, „ Dekleva Josipina, „ Devide Aleksa, Dujmovič Marija, „ Eržen Marija, M. Lošinj Furlan Marija, Trst Germak Marija, Gec Virginija, Kanal Kapelj Emilija, Trst Kerševan Franja, Kobol Matilda, „ Kukanja Draga, „ Mahnič Ema, Majcen Irma, Manfreda Dragica, Kobarid Marc Justina, Trst Mevla Angela, „ Mohorčič Gizela Moro Ana, M Negode Milena, » Orel Olga, Pavlič Kristina, Piščanc Viktorija, „ Podbršček Slavica, Rebek Ljudmila, Renčelj Nada, Podgrad Ropret Katarina, Sava Gorenjsko Rustja Marija, Trs' Saksida Marija, Vogersko pri Gorici Semolič Josipina, Trst Smrdelj Justina, v Švagelj Marija, Tomaj Tavčar Ivanka, Trst Turk Gizela, Vidrih Josipina, „ Žnidaršič Ivanka, v ra 13 VODSTVENA NAZNANILA. Šolsko leto 1910-11, prične 9. sept. ob 8. zjutraj. Vpisovanje novovstoplih učenk bode dne 6. in 7. septembra od 9. do 12. ure dopoludne v šolskih prostorih na Acquedottu št. 22, 11. nadstropje. Novovstople učenke naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj rojstni list, spričevalo o cepljenih kozicah in zdravih očeh. Stariše učenk, ki prestopijo letos v IV. razred, opozarja šolsko vodstvo na sledeče: S IV. razredom začenši se uvede na naši šoli vsled krajevnih odno-šajev italijanščina kot brezplačni, neobvezni učni predmet po 2 uri na teden. n ZAHVALA. Šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, da izreka na tem mestu iskreno zahvalo slavni tukajšni ženski podružnici in rodoljubnim tržaškim damam, ki so omogočile z nabiranjem prispevkov, da so bile obdarovane nekatere deklice za božič s toplimi oblekami ali s črevlji. Enako zahvalo izreka tudi g. Pavli Geržina, g. inž. Skoberne in g. dr. K. Vodušku za podarjena učila. Zahvaljuje se tudi „Trg. obrtni zadrugi“ za prispevek k izdanju letnega poročila. MIRA ENGELMAN šolska voditeljica. L SOLSKO POSLOPJE, Hiša jc last „Trgovsko-obrtnc zadruge