DIRKA NA TROJANAH KLOPI NAPADAJO Marjan Dvornik CESTE V ZASAVJU SO DOBRE PL RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK Računalniško oblikovanje in tisk * časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev Posebna ponudba * barvni col or tisk * fotokopiranje * A4 stran samo 8 SIT * A4 mavrica samo 12 SIT * fotokopiranje na paus in prosojnice BARVNO FOTOKOPIRANJE - z možnostjo povečav do 2xA0 - fotokopiranje z diapozitiva "TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 62 230 Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel./fax: 0601 64 033 ESCORT od 22.990 DEM D f? ZRAČNA PFNTRAI NO 75 KM VZGLAVNIKI BLAZINA GtNI KALNO ---- ZAKLEPANJE ZADAJ TEMNA STEKLA ESCORT cp£y^s? ZRAČNA BLAZINA ELEKTRIČNI POMIK STEKEL CENTRALNO ff ZAKLEPANJE SERVO VOLAN 90 KM že od 17.990 DEM Megane varnost, varčnost, eleganca že za 2.110.000 SIT, tudi na kredit T+7% A V T O H 1 Š A MALGAJ zaupanje in tradicija Gabrsko 30, Trbovlje Tel.:27-525,27-666 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA lili! UVODNIK Z ne pretirano skrito hudomušnostjo lahko trdim, da novi državni praznik ni nič boljši od tistega starega. Še slabši. Zunaj je pravo novembrsko vreme, pa še prosti smo samo en dan, namesto dveh. Nič hudega. Suma sumarum imamo v novi državi v koledarskem letu vsaj toliko prostih dni kot v stari. Če ne že kakšnega več. Marsikomu je slabo vreme prekrižalo načrte. Tudi nič hudega. Morda se bo kdo izmed nas premislil in namesto izleta v gozd, v naravo, ostal kar doma. Tako si bo prihranil tudi nevšečnosti, ki jih prinašajo klopi. O tem lahko berete v tokratni temi. Morda tudi avtomobilov ne bo na cesti toliko, kolikor jih je ponavadi. V pogovoru je državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik sicer povedal, da so naše ceste kar v redu. To žal, velja le za državne, ki vodijo tod mimo. Kako že gre tista priredba? Siva pot, vodi me, kamor hoče srce... Očitno sem eden izmed tistih vremensko občutljivih ljudi. Tale uvodnik kar ne morem speljati brez tarnanja o slabem vremenu. Morda bo zato najbolje, da razmislim o dobrih lastnostih dežja. Prva je nedvomno ta, da je slabo vreme odličen izgovor, da človek ostane kar lepo doma. In se v miru pripravi na prenose polfinalnega evropskega nogometnega prvenstva. Da ima slabo vreme sploh kakšno dobro lastnost, bi mi zagotovo oporekali vsi, ki živijo za in od zasavskih bazenov. Verjetno sploh ne upajo pomisliti, kaj bo, če bo letošnja sezona tako slaba kot lanska. Druga dobra lastnost slabega vremena pa je dobrodošla za časopis Zasavc. Človeku lahko postane tako dolgčas, da še s posebno "andohtjo" prelista strani v njem. In najde vsaj tale uvodnik, ki je spisan v znamenju slabega vremena. NASLOVNICA: Dirka na Trojanah Loto: Primož Koilajniek Oblikovanje: Slavko (Saranlini Davki Pogovor: Marjan Dvornik Pozor, klopi nas ogrožajo Komorni zbor AVE v Trbovljah Film Naj šofer Zasavja Adijo ledik stan Zmagovalci so bili vsi Duletov veliki dan H KOLEDAR DOGAJANJ 18. junija- Ptičjakletkajenaslov komedije napak, ki jo nocoj vrti filmsko gledališče zagorskega DD. Od julija do sredine avgusta bo filmsko gledališče zaradi počitnic in dopustov počivalo. 19. junija - Odločbe o dohodnini razveseljujejo ali togotijo... Kakršnekoli so že, zdaj imajo največ dela z njimi poštarji. Raznašajo jih dopoldne in popoldne. 20. junija - Današnji četrtek z dogodki ni kar tako: policisti so sredi akcije hitrost ubija, odprli pa so še telefone za stik z občani. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v trboveljski bolnišnici najavi, da se zbiranje sredstev za mamograf nadalj uje, center pa bo z delom pričel julija. Zadnjič pred počitnicami se na seji zberejo zagorski svetniki in svetnice, v trboveljskem mestnem parku pa mladina združi konec šolskega leta s praznovanjem pete obletnice državne samostojnosti. 21. junija-Skupina Hiša v domu Svobode v Trbovljah predstavi ploščo Neskončna pot. 22. junija - Na Kumu vse tri zasavske občine skupaj z združenjem veteranov vojne za Slovenijo pripravlja skupno osrednjo slovesnost spomina napada na Kum in praznika državnosti. Zdravstveni dom Hrastnik pa praznuje nekatere jubileje, zato so danes pripravili dan odprtih vrat za obiskovalce. 23. junija - Mladi glasbeniki in plesalci GŠ Litija se zberejo v geometričnem središču na Vačah in njihovo srečanje ni prav nič manj pomembno kot tisto v Šentvidu pri Stični. No, to je res že 27-to in množično in vseslovensko in že zamejsko, a vendarle je vsak kulturni dogodek omembe vreden. 24. junija - Danes tako rekoč v vsakem kraju praznujejo. Pred jutrišnjim praznikom so prireditve v Polšniku, v Šmartnem pri Litiji, v Litiji, v Trbovljah, v Hrastniku..., Zagorjani pa se bodo j utri podali na pohod na zlati znak Piramide proti Cemšeniški planini. Mateja Grošelj j Obranili Kum V soboto, 22. junija, so se pred planinskim domom na Kumu zbrali člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo. S krajšo slovesnostjo so počastili spomin nakumske dogodke izpred petihlet. Takrat so, po besedah slavnostnega govornika Janeza Malovrha, tudi zasavski fantje dali svoj delež krvi za samostojno in neodvisno Slovenijo. Po proslavi, posvečeni obrambi Kuma v junijski vojni, je organizator, Združenje veteranov vojne za Slovenijo, poskrbel tudi za prijetno družabno srečanje udeležencev, ki je potekalo ob glasbi v živo. J.N. Podelili Bronaste medalje slovenske vojske Ob peti obletnici osamosvojitve Slovenije, je bila v petek, 21. junija, skromna svečanost tudi v Domu obrambe v Zagorju. Na svečanosti so podelili Bronaste medalje slovenske vojske, ki jih ob tem prazniku vsako leto podeljuje Ministrstvo za obrambo za izjemne zasluge, požrtvovalnost in pri- : disertacijo z naslovom "Izolacija in karakterizacija 17-beta- uspeha mlade doktorice. TL- v x______11 m mi m i i __ m zadevnost pri krepitvi in uspehih Ministrstva za obrambo. Naobmočju izpostave Trbovlje so letos medalje prejeli: Vili Zaletel iz Hrastnika, David Srebotnik iz Hrastnika, Marino Brvar iz Zagorja, Ljudmila Cirar iz Zagorja in Janka Pavšek -Bantan iz Zagorja. Posmrno so z Bronasto medaljo odlikovali tudi Pavleta Drnovška iz Kisovca, odlikovanje bodo prejeli sorodniki. J.R.jr Pohod na Mrzlico V torek, 25. junija, z začetkom ob 11.30 uri je bilo pred planinskim domom na Mrzlici v organizaciji PD Trbovlje praznovanje Dneva državnosti na poseben način. Trboveljsko PD je priredila izlet občanov na ta priljubljeni zasav sko - savinjski vrh. Letošnji program je obogatil priznani in uveljavljeni rojak Aleksander Jež. Nastopil je pod geslom Planinsko veselje z Aleksandrom Ježem. Organizator je pripravil tudi bogat srečelov. T.L. osem /mal/tam ui /stHi/eem tec/mAa o/s //)neou c/ožaonos( Hrastnik Čeprav je četrtkova seja Občinskega sveta Hrastnik obsegala devet točk dnevnega reda, je bila zaključena skoraj v rekordni eni uri. 0 kulturi Ljubo Zalezina, vodja oddelka za splošne zadeve, je v začetku seje podal poročilo o izvajanju kulturne dejavnosti v občini Hrastnik s temeljnimi razvojnimi vprašanji. Občinski svet je poročilo sicer že obravnaval na svoji marčevski seji, v razpravi pa je bilo ugotovljeno, da gradivo ne zajema vprašanje nadaljnjega razvoja kulture v občini. Predpogoj za odvijanje dejavnosti so zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji. Za izvajanje dejavnosti so v Hrastniku na voljo: delavski dom, športna dvorana, poslovna stavba, matična knjižnica z izposoje-vališčema v Steklarni in na Dolu, kinodvorana Dol, prostori za muzejsko dejavnost, prostori za delovanje kulturnih društev v okviru ZKO in v manjši meri dvorane v domovih posameznih krajevnih skupnosti. Problemi se pojavljajo pri zagotavljanju strokovnega kadra za celovito izvajanje strokovnih, organizacijsko povezovalnih in finančno-administrativnih nalog za ljubiteljsko kulturo, ki se izvaja v okviru ZKO. Prav tako se problemi nastajajo predvsem v zvezi z okrnjenim financiranjem dejavnosti, saj se pretežni del sredstev namenja za funkcioniranje in vzdrževanje kulturnih objektov in naprav. Razvoj kulture je moč pričakovati le ob zagotovitvi dodatnih sredstev, ki pa jih bo glede na druge probleme, ki so prisotni v občini, v kratkem času zelo težko zagotoviti. Odloki V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in soglasno sprejeli predlog Odloka o ustanovitvi Sklada za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik. Soglasno je bila sprejeta prva faza Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi objektov, pomožnih objektov in posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in se lahko izvajajo pridobljene odločbe o priglasitvi nameravanih del. Predlog za prvo obravnavo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o plakatiranju so svetniki sprejeli kol primerno osnovo za drugo obravnavo. Devel nagrajencev Predlogi za podelitev priznanj občine Hrastnik so bili soglasno sprejeti. Devet nagrajencev bo priznanja prejelo v soboto, 29. junija 1996, pred spomenikom na Dolu pri Hrastniku. Jože Toplak bo prejel priznanje "Zaslužni občan" občine Hrastnik za uspehe na področju družbenih dejavnosti v občini. Vinku Hrovatiču bo podeljeno priznanje "Plaketa 8. februar občine Hrastnik" za uspešno in ustvaijalno delo na kulturnem področju. Stanislavu Kirnu bo podeljeno posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na gospodarskem področju, Ivanu Senegačniku pa posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na področju delovanja krajevne skupnosti. Adolf Podpečan, Avto moto društvo Hrastnik ter Lovska družina Hrastnik bodo prejeli posebna priznanja občine Hrastnik za uspehe na področju društvene dejavnosti. Tatjani Denovnik bo podeljeno posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na področju prosvetne dejavnosti v občini,Rokometnemu klubu Dol TKI Hrastnik pa posebno priznanje občine Hrastnik za njihove uspehe na področju športne dejavnosti. Imenovanja Svetniki so izdali soglasje k imenovanju Milene Beravs za direktorico j avnega zavoda Zasavske Lekarne Trbovlje ter Elizabeto Jakšič imenovali za ravnateljico Glasbene šole Hrastnik. Krajevne volitve Ob koncu seje je bilo podano poročilo Občinske volilne komisije Hrastnik o izidu volitev v svete Krajevne skupnosti v občini Hrastnik. Občinska volilna komisija pri delu volilnih odborov in volilnih komisij Krajevnih skupnosti ni ugoto vila nepravilnosti. ki bi vplivale na izid glasovanja. Rezultate volitev pa ste si lahko prebrali v prejšnji številki Zasavca. Jerca Vučetič Zagorje Zagorski svetniki so se v četrtek, 20. junija, zbrali na 13. seji občinskega sveta. V prvi obravnavi so razpravljali o predlogu ureditvenega načrta IGM Zagorje, sprejeli sklep o občinskih priznanjih za letošnje leto, župan Matjaž Švagan je predstavil tekoče aktivnosti in delo v občini, potrdili pa so tudi Odlok o začasnem tržnem redu na zagorski tržnici. Pbbudeinvprasanja O legaliziranj u zažiganja posebnih odpadkov v trboveljski Cementarni je spregovoril Rudi Regancin. Zeleni, in podprl zagorskega župana, kije pravočasno in na pravilen način reagiral s svojim pismom, ki ga je napisal trboveljskemu občinskemu svetu. Dejal je, da so takšni sežigi nesprejemljivi za Zasavje, ki je že brez tega ekološko preveč obremenjeno. Regancina je dopolnil še župan Matjaž Švagan, ki je dejal, da želi občinski svet in Zagorje s tem ustvariti boljše življenje v Zasavju. Obenem je tudi svetoval, naj svetniki trboveljskega občinskega sveta odklonijo vse nadaljnje razprave o podobnih sežigih. Tekoče aktivnosti vobčini V Zagoiju so sklenili dogovor o priključitvi vodovoda Polana k trboveljskemu vodovodnemu omrežju. Investicija je stala občino tri milijone tolarjev. V prihodnjem letu bodo za to namenili še dodatna dva milijona tolarjev. Položili bodo temeljni kamen za dograditev k osnovni šoli Toneta Okrogaija in osnovni šoli Mlinše, osnovna šola Ivana Skvarče pa bo dobila novo kotlovnico. V načrtu imajo tudi ureditev parkirišča pred zagorsko občino. V okviru praznovanja 700-letnice prve omembe Zagorja bodo pripravili arheološko razstavo, osrednjo prireditev ob praznovanju bo popestril 70 sekund trajajoč ognjemet, nastopila bo skupina Čuki, ob tej priložnosti si bodo obiskovalci lahko kupih tudi znamko Zagorja in prospekt. V tem mesecu so se zaključila dela na mostu na Izlakah. V načrtih imajo še postavitev temeljnega a kamna za blok v centru Zagorja, v avgustu bo zagorska tržnica dobila svojo končno podobo. V centru občine bodo opravili sanacijo telefonskega omrežja, na Izlakah pa bodo obnovili vodovod in položili kabel. Končno se je zaključila tudi zgodba o Rotexu, je še povedal Matjaž Švagan. Sredstva, ki so jih dobih od novega lastnika objekta, 60 tisoč DEM, pa bodo namenili obrtni zbornici za nove delovne prostore na novi zagorski tržnici. Ureditveni načrt I6M V prvi obravnavi je bil na četrtkovi seji predlog ureditvenega načrta za območje IGM Zagorje, s katerim naj bi preuredih južni del občine Zagorje. Na območju IGM Zagorje bodo porušili nekatere objekte in zastarele naprave, kijih ne potrebujejo več ter dogradih nove objekte. Urediti in obnoviti naj bi tudi okolico tovarne, predvsem brežino ob Mediji. Obnova IGM naj bi potekala v treh fazah. Prvo fazo bi izvedli letos, drugo do leta 1998, do leta 2000 pa naj bi zaključiti z vsemi deti. Rihard Majcen, SLS, je opozoril na opuščene hale in kupe jalovine, ki dajejo zelo neestetski izgled mesta. Dejal je, daje potrebno poskrbeti za opuščene zgradbe in zavezati investitorje, da sanirajo brežine z zelenjem, jih zavarujejo z mrežami in zrušijo neuporabne zgradbe, ki kazijo izgled. Majcen je tudi dejal, daje potrebno izvedeti, če niso bile dosedanje gradnje v nasprotj u z dose-daj sprejetim graditvenim načrtom. Rudi Regancin, Zeleni, je vprašal, ali ni načrtovana tehnologija nevarna za okolje in kako bodo v prihodnje urediti problem hrupa. S to industrijo ni obremenjen le del mesta, kjer je podj etje, je še dodal Regancin, ampak cela občina, saj apnenec prevažajo s tovornjaki skozi mesto. Občinska priznanja Svetniki so na četrtkovi seji potrdili tudi sklep o podelitvi občinskih priznanj za letošnje leto. Zlato plaketo občine Zagorje bodo prejeli Janez Vidmar za svoje uspehe na področju gospodarstva, Ivan Arh, ki je že 50 let organist in zborovodja v zagorski cerkvi ter priznan skradatelj, in Planinsko društvo Zagorje za svojih 50 let uspešnega dela. Začasni tržni red Zagorski svetniki so sprejeti tudi začasni tržni red, ki bo veljal na novi zagorski tržnici, za katero bo skrbelo podjetje KOP Zagorje. Dnevna tržnina za prodajno mesto bo 4.000 tolarjev. Poslovni čas tržnice bo od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure. Začasni tržni red bo v veljavi devet mesecev. Barbara Renčof Avgusta bo zagorska trznita dobila svojo končno podobo. Nov mosl preko reke Reke Šmartno pri Litiji - Most preko reke Reke v Šmartnem na regionalni cesti R-365, ki povezuje Litijopreko Šmartna in Bogenšperka z Dolenj sko in je glavna dovozna pot za Šmartno, so v preteklem tednu delavci celjskega Ingrada podrti zaradi resne nevarnosti, da se most zruši pod težo tovornjakov, ki dnevno vozijo preko njega. Obvoz za osebna vozila in pešce je urejen preko lokalnega mostička, ki pa tako gostega prometa vsaj v takšni obliki, kot je trenutno, ne prenese. Na njem so se pojavile razpoke, ki kažejo, da je potrebno misliti tudi na obnovo tega mostu, kar pa vendarle ni zajeto vletošnjem programu tovrstnih del. Ves tovorni promet pa je preusmerjen preko Jablanice. Krajani Šmartna so z novogradnjo mostu, čeprav izvajalec z deti krepko zamuja, zadovoljni, saj jim bo s tem odpadla ena od vsakodnevnih skrbi. Direkcija za ceste RS kot investitor ima v programu letošnjega leta zajeto popravilo (izgradnjo) še enega mostu v Šmartnem in sicer čez reko Črni potok v neposredni bližini Usnjame. M.Š. Rekonstrukcija cest v Trbovljah Trbovlje - Sklad stavbnih zemljišč občine Trbovlje ima letos v načrtu izvedbo rekonstrukcije dveh krajevnih cest. To sta mestna cesta T. Čeč (križišče Komunala - Integral) ter krajevna cesta Dom in vrt. V prvem primeru gre zarekonstrukcijo mestne ceste, v drugem pa za moder- nizacijo ceste. Zarekonstrukcijo ceste je na voljo 5 milijonov tolarjev, v tem okviru bodo izvedli spodnji ustroj, urediti odvodnjavanje in asfaltiranje mestne ceste od križišča Komunala - Integral. V okviru modernizacije ceste v Dom in vrtu pa gre za odcep ceste na Vreskovem do Dom in vrta, tu pa bodo izpeljali spodnji ustroj, vodovod, odvodnjavanje in asfaltiranje za okvirno vrednost 3,5 milijona tolarjev. Za izvedbo razpisanih del je komisija za oddajo del tega Sklada objavila javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev. Ponudbe je bilo treba oddati do 26. junija letos, odpiranje ponudb in izbor izvajalca pa bodo izvedli 27. junija dopoldan. T.L. Letošnji priključki na vročevodno omrežje Trbovlje - Občina Trbovlje je po svoji komisiji za oddajo del objavila pred nedavnim javni razpis za izbir o izvajalca brez omejitev za izvedbo priključitev na vročevodno omrežje v Trbovljah. Investitor del je JKP Komunala Trbovlje, gre pa za priključitev stanovanjskih blokov Opekarna 19 a in 19 b, Partizanska c. 10 ain Novi dom 46,47 in 48. Za vse naštete objekte je okvirno na voljo skupno 13,5 milijona tolarjev. Ponudbeizvajalcev so sprejemali do 26. junija, odprti pa jih bodo na seji komisije naslednji dan, to je 27. junija. Z deti bodo pričeti po izbiri najugodnejšega izvajalca. T.L Zdravje, počitek, sprostitev Ste utrujeni, si želite počitnic? Zakaj ne bi namesto na morju preživeli dopust v Zdravilišču Laško! Blizu je, obenem pa gostu ponudi vse ka r potrebuj e za popoln oddih in sprostitev. Da se v Zdravilišču Laško vedno nekaj dogaja, še najbolj ponazaija nedavno odprtje zunanjega bazena pred hotelskim poslopjem. Čeprav je po besedah direktorja Romana Mateka njihova osnovna strategija zdravstveni turizem, lahko marsikaj ponudijo tudi tistim gostom, ki nimajo zdravstvenih težav. Zaradi zmanjšanja sredstev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja so bili namreč prisiljeni storiti korak naprej. V zadnjih letih so se in se še vedno vrstijo nekatere investicije, ki pomenijo ne samo precejšnjo obogatitev in širjenje njihove ponudbe, temveč so tudi znamenje, da se zdravilišče odpira širokemu krogu turistov. Tako so se poleg gradnje bazena na prostem odločili tudi za začetek temeljite prenove hotelskih sob. Sobe, ki skupaj s hotelom sodijo v visoko B kategorijo, bodo dvignile tudi cenovni nivo. Vse skupaj pa sodi v tržno prestrukturiranje laškega zdravilišča. Z namenom, da bi privabili čim več tudi najbolj zahtevnih gostov so uredili tudi litness center in razširili preventivno zdravstveno ponudbo. Rezultat tega je Klub zdravja, v katerem poleg sprehodov v naravi, kopanja in telovadbe ponujajo tudi turško ter frnsko savno in različne vrste masaž. Zaščitni znak Kluba zdravje je vodomec - ptica, ki gnezdi ob nabrežjih zdravih in čistih vod. To nakazuje, da so prizadevanja zaposlenih v Zdravilišču Laško namenjena tudi razvoju in ureditvi celotne občine. Očitno so v tem pogledu precej uspešni, saj je bila v prvih petih mesecih letošnjega leta zasedba njihovih prenočitvenih kapacitet kar 81 odstotna, poslovanje pa, kljub nekaterim velikim investicijam (gradnja bazena je na primer zahtevala kar 210 milijonov tolarjev), pozitivno. J.N. Saxo Prejšnjo soboto so v Avtoservisu Špajzer v Trbovljah predstavili svoje novo orožje v boju s konkurenco, citroena saxo. Za reklamnim sloganom "za tiste, ki jim je majhen avto premajhen", se skriva želja, da bi ga postavili med AX in ZX. S tem neposredno konkurirajo renaultu clio, fiatu punto, Fordovi fiesti, oplu corsi, VW poluterceli armadi japonskih in korejskih malčkov. Vozilo poganjajo štirje različni bencinski motorji moči od 50 - 90 KM ter 1,5 litrski diesel. Ker so na izbiro štirje različni paketi opreme, bo lahko vsak kupec našel nekaj zase. Osnovna različica naj bi stala okrog 17.500 DEM. P.K. Barvne fotokopije Fotokopirnica Danica Tori v Trbovljah na Trgu Franca Fakina 2 a je pred dnevi dobila nov fotokopirni stroj za izdelavo barvnih fotokopij. S strojem Canon so že začeli z delom. Odslej lahko zadovoljijo ne le naročnike črnobelih, pač pa tudi barvnih fotokopij. ^ Brezplačne sadike Cvetlična korita na javnem kopališču v Trbovljah so bila letos polna sadik tagetesa. Ker vseh sadik tega cvetja niso potrebovali sami, so javnost seznanili s tem, da si zainteresirani občani lahko brezplačno naberejo potrebno količino teh sadik. Na tržnici in v cvetličarnah imajo tovrstne sadike kar primerno ceno. Na kopališču pa so korita potrebovali še za druge namene, zato so jih spraznilil. PRODAJA IR IA0ATRZR SOAČAIH STREH! ZE OD 18.000 SIT DALJE tel., fax: 0601/63 206 mobitel: 0609/61 0057 mm: INFORMACIJE 64-250, 64-166 IKR d.o.o. poslovalnica Prešernova 2,Zagorje tel.:0601 /61 -805 mobitel:0609/617-779 KUPIMO DVO ALI TROSOBNO STANOVANJE V ZAGORJU ALI NA IZLAKAH UGODNO PRODAMO VEČ HIŠ V ZASAVJU ZA VAS NAJEMAMO, ODDAJAMO-KUPUJEMO, PRODAJAMO STANOVANJA.HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, VIKENDE, PARCELE Avtomehanika in avtokieparstvo AVTOJOLVs.p. Jevšnikova 26a, Kisovec tel.:0601/71-130 Avtomehanika in avtokieparstvo Originalni deli za vozila CITROEN SKF ležaji, amortizerji MONROE 2 leti garancije izpušni sistemi za vozila MTS delovni čas: 8.00 -15.00 FOTO AMIDA Cesta oktoberke revolucije 11 a - barvne fotografije v 1 uri - če vam uspe več kot 20 fotografij, vam podarimo film Delovni čas:od 8.30-12.00 in od 15.00 -18.30;tel.: 26-143 ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev žaluzij AKCIJA: topli pod 680 SIT/m2, ITISONI - 30% POPUSTA OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 E VAM JE VROČE Sl PRIVOŠČITE KVALITETNO KLIMO. montaža, prodaja, servis, svetovanje KLIMA ZALOKAR, teI0601/26-885,22-466 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 LIPA TRADE d.o.o. AVTO DELI IN OPREMA - rezervni deli za kolesa in motorje - servis izpušnih loncev - prodaja gum - montaža, centriranje Delovni čas: od8.00-19.00 sobota od 8.00-12.00 Delavnica: 8.00-12.00 13.00-17.00 sobota 8.00 -12.00 VULKAN s.p., kontrola in nadzor •redarske storitve • za podjetja in obrtnike kontrola izostanka, ter izkoriščanja BD »v času vašega dopusta poskrbimo za vašega ljubljenca, zalivamo rože, opravimo kontrolo hiše... UPOŠTEVAMO VSE^ VAŠE ŽELJE! teL: 0601-61-740 mobitel:0609-638-950 LEA ZLATARNA * bogata izbira zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI & DODATNO M€DIJSK€ TOPLICE d.d. OGACVANA VODA T6BMALNCGA KOPALIŠČA M€DIJSK€ TOPLICE NUDI ODLIČNE POGOJ6 ZA KOPANJE - TUDI NOČNO (OD 1.7.96 DAU€)! POLETJE NAS J6 Ž€ OBISKALO, KAJ PAVI! inf. :74-117 TRBOVLJE tig svobode I lo, 61420 Movljo tel.: 086 601 26 333, 26 056 21 358, tov: 086 601 26 228 Slovesnost zdravniških delavcev V okviru hrastniškega občinskega praznika so zdravstveni delavci iz Hrastnika v soboto, 22. junija, imeli slavnostno sejo in družabno srečanje. Ob trideset-letnici izgradnje prve faze Zdravstvenega doma in štiridesetletnici ustanovitve zavoda so se zdravstveni delavci in povabljeni zbrali v posiovno-stanovapjskem objektu. Slavnostno sejo je vodilo predsedstvo, katerega so sestavljali dr. Bojan Hameršak, dr. Mirjana Goranovič ter Cvetka Kotnik. V svojem govoru je dr. Martin Mlinarič, direktor Zdravstvenega doma Hrastnik, poudaril različne oblike zdravstvene dejavnosti skozi leta do danes. Zdravstvene dejavnosti so se postopoma razvijale, sedaj pa so precej nad republiškem 30. LFTl.l.ft tftOMMMk i FAžfe zsRftvsmKt« mm 1 ifiSjSii- s 1 fj* 4 3 l* ^4 P ? „ L-*#15 U g lu Najmlajši so takole razvedrili zdravstvene delavce .4 TRBOVLJE Trg svobode I la, 61420 Trbovlje tel.: +386 60! 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 60! 26 228 povprečjem. Dr. Mlinarič je podelil priznanja petim zdravstvenim dejavnostim. Priznanje za osnovno zdravstveno dejavnost za odrasle je prevzela dr. Jelka Markovič, priznanje za osnovno zdravstveno dejavnost za otroke in mladino dr. Breda Urbanc, priznanje delavcem dispanzerskih služb dr. Seima Kazeferovič, priznanje zobozdravstveni dejavnosti za mladino dr. Mirjana Goranovič ter priznanje za dejavnost zobozdravstvenega varstva za odrasle dr. Bojan Hameršak. Hrastniški župan Leopold Grošelj se je v imenu občine ter v svojem imenu zahvalil, ker so svečanost vključili v praznovanje občine Hrastnik in hkrati čestital vsem zaposlenim in upokojenim za njihove uspehe na področju zdravstva. Ob koncu seje so učenci OŠNHR Hrastnik pod vodstvom Manje Goleč in zborovodkinje Simone Kepa pripravili kratek pevsko-recitacijski program, s katerim so razveselili vse prisotne. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar Govor dr. Martina Mlinariča za na jmlajše verjetno ni bil ravno zanimiv. Zato pa so ga zdravstveni delavci nagradili z bučnim aplavzom. Praznično Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 24. junija, je hrastniški župan Janez Malovrh predstavil dosežke v občini, o katerih bomo podrobneje pisali prihodnjič, In program prireditev, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika občine Hrastnik, ki ga Hrastničani praznujejo 3. julija. V četrtek, 27. junija, bo tako ob 17. uri otvoritev razstave ročnih del pododbora upokojencev Steklarne v Gasilskem domu. Ob 19. uri pa otvoritev novozgrajenih prostorov v Knjižnici v Hrastniku. V petek, 28. junija, bo ob 16. uri počastitev krajevnega praznika KS Steklarne s podelitvijo priznanj. Ob 18. uri bo otvoritev zaključka 1. faze modernizacije regionalne ceste Hrast-nik-Dol in komunalne infrastrukture v KS Dol. Ob 18.30 uri pa bo še ena otvoritev, tokrat regulacijske postaje za plin na Dolu. V soboto, 29. junija, se bodo že od 9. ure dalje odvijale športne prireditve kadetov v rokometu v KS Dol. Ob 13. uri bo tekmovanje pionirjev gasilcev na ploščadi pri Jutranjki. Ob 16. url bo mimohod gasilskih ešalonov pred spomenikom Dol in slovesnost ob 95-letnici delovanja GD Dol. Ob 18. uri bo promenadni koncert godbe na pihala DPD Svobode II z nastopom mažortek pred spomenikom na Dolu. Ob 19. url bodo pred spomenikom na Dolu podelili občinska priznanja za leto 1996. V primeru slabega vremena bo slavnostna prireditev v kinodvorani Dol. Ob 20. url pa bo še vedno pred spomenikom na Dolu prireditev Dolska noč. V nedeljo, 30. junija, bo ob 11. url obeležitev 50-letnice delovanja Lovske družine Hrastnik z družabnim srečanjem pri Lovski koči na Kalu. V torek, 2. julija, ob 17. uri bo otvoritev razstave ročnih del pododbora Društva upokojencev Rudnik Hrastnik v sejni sobi DD. V sredo, 3. julija, na sam občinski praznik, pa bo ob 10. url otvoritev modernizirane lokalne ceste Hrastnik-Kal pri Čebelarskem domu nad stro kolonijo. T.P. Ples dežja Ob zaključku šolskega leta so v četrtek, 20. junija, v Trbovljah prišli na račun šolarji. Ob 18.00 uri so se v kar lepem številu zbrali v parku in čakali na začetek otroškega živ žava. Niti slabo vreme, ki jim je nagajalo z dežnimi kapljicami, ni moglo skaziti njihovega razpoloženja. Najmlajši osnovnošolci so pokazali svojim vrstnikom (in njihovim staršem) kako znajo peti, plesati, igrati. Vsi pa so še najbolj nestrpno pričakovali nastop Andreja Šifrerja. Vmes so lahko obiskali skoraj čisto pravi frizerski salon, nalovili so si lahko skoraj čisto prave ribice in si okoli zapestja privezali čisto pravi balon. Seveda le pod pogojem, da niso imeli rok in ust zaposlenih s sladkorno peno ali kakšno drugo sladkarijo. J.N. BM3JS8V JANEZ GOLOB Pogosto zakonski jarem zamenjujejo z zakonsko verigo, ki veže usodo zakoncev. Iz enega kosa lesa izdelana zakonska veriga namreč simbolizira mnogo tega, po starogorenjskem ljudskem običaju sojo podarili mladoporočencema ob vstopu na skupno življenjsko pot, kotznak povezanosti v celoto. Janez Golob je izpeljal še mnogo lesenih izdelkov iz zakonske verige kot so: ključi, kladiva, svetilke, žlice, vilice. S tovrstno dejavnostjo se ukvarja petnajst let in je nekakšna razbremenitev po njegovem napornem delovniku, da sc tudi psihično sprosti, kot je tudi šivanje gobelinov. Kot strojnik v izmenah v TE Trbovlje ima zelo napeto službo in za razvedrilo poskrbi z dokaj nenavadnim hobijem. Poklic rezbarja oziroma tovrsten naziv se je sčasoma opustil in zamrl, vendar je izdelovanje zakonskih verig v dobršni meri podobno rezbarstvu. Tako kot gobeline, je tudi izdelke zakonskih verig težko vrednotiti. Glede na to, da vsaj dvanajst ur porabi za izdelek, je prodaja bolj v smislu, daje več govorjenja in manj dejanj. Sodeloval je sicer na več razstavah. Tudi na mednarodni razstavi domače in umetne obrti, kjer je prejel znak kakovosti za poročno žlico, leseno verigo. Pridobil je tudi naziv mojstra domače obrti. Z amaterskim režiserjem Zlatkom Benkom sta posnela tudi film: Izumirajoči stari svet obrti. V njem je paradoksalno prikazan tovrsten običaj, oziraje se na pomen porok. Toda takšni izdelki skorajda niso poplačani. Še tast, ki je mizar, mu večkrat omeni, da ni pohvale ali besede, da ga prepričajo za takšno delo. Ko se je poročila hčerka, ji je za poročno darilo iz enega kosa lesa izdelal štiri metre dolgo zakonsko verigo z več kot sto štirioglatimi členi, češ da bosta lahko z možem malce bolj na distanci. Menda je tudi tako, da v zakonu še, ko se hočeš skregati, za to nimaš časa. Kljub temu, da so njegovi izdelki večidel iz lipovega lesa, ni tak kot "lipov bog" in vsakršno podobnost zanika. Čeravno pravi, da se strinja s tistimi, ki ga nimajo za idealnega sogovornika. Po rodu sicer iz Trbovelj in že trideset let živeč v Zagorju ugotavlja, da ima vsak kraj svojo lepoto. Je redkobesedne, zadržane in razmišljujoče narave. Pravi, da človek lažje ocenjuje druge ljudi kot pa samega sebe. Navadno ga pogovori o politiki ali športu ne pritegnejo. Čeravno je mnenja, da je dosti odvisno od sogovornika. Sploh pa so mu enako pomembni tako prijatelji kot družina. Menda je dober prijatelj najboljša žlahta. Glede nato, da ni maščevalen, se mu dozdeva, da se dosti stvari dogaja ravno zaradi nespoštovanja sočloveka, drugačnosti. Vseeno upa, da ga tako prijatelji kot družina cenijo. Čeprav je včasih velika razlika med besedami in mišljenjem. Njegovo življenjsko vodilo je. naj se vsak obnaša do drugih tako kot bi želel, da bi se drugi do njega. S tem v zvezi se razlikuje tudi pojmovanje osebnostnega in kolektivnega, vselej je notranja sreča vendarle majhno, toda sladko zadovoljstvo. Petra Radovič Špela Praunseis, profesorica športne vzgoje iz Trbovelj: "Maščevanje večidel obstajabolj psihično, če se pretepejo je pa to primitivizem. Mislim, da nisem maščevalna, saj je to najnižja oblika medsebojnega obračunavanja. Fizično so sicer moški bolj maščevalni, psihično so pa ženske. Sicerpa je napadalnost le trenutna obramba in stvar vzgoje je, ali bo kdo koga udaril ali ne. Z maščevanjem vsekakor ne pridobiš ničesar, ampak samo sebe sekiraš. Vsekakor pride čas, ko stvari lahko "vrneš" na drugačen način." Zdenka Medved, prodajalka iz Kandrš: "Gotovoje maščevanje bolj psihične narave, če naprimer koga provociraš ali 'zajeba-vaš'. Zase mislim, da nisem maščevalna. Pri maščevanju gre za učinkovitost in je redko direktno, ampak bolj posredno. Seveda pa so maščevalni tako moški kot ženske, kar je odvisno tudi od vzgoje in ne samo značaja. Razni vplivi, tudi izokolice, so pa lahko tudi hujskanja in svetovanja, kako naj se kdo maščuje." Bernarda Drnovšek, vzgojitcljica iz Kisovca: "Vzgojena sem v duhu, da si tudi do svojih sovražnikov prijazen ter jim skušaš pomagati ali pa se jih izogneš. V življenju človekalahko marsikdo prizadene, bolj maščevalni pasopomojem mnenju moški, ker se prej razjezijo, tudi napadalni so bolj. Verjetno pa so najstniki bolj dovzetni zamaščeval ne občutke. Glede na zvrst maščevanja pa odobravam le besedno in to v pač v smislu, da poveš, kar misliš. Mislim pa, da z maščevanjem le zadostijo trenutnim nagibom, gre za tenutno ihto, ko se sprejo in to takoj pozabijo. Zase menim, da hitro zamerim pa tudi hitro odmerim." Barbi Medija, dijakinja iz Kisovca: "Maščevanje je psihično, lahko je pa tudi fizično, da koga premikastiš. Precej je odvisno od situacije ali bodo bolj maščevalno reagirali moški ali ženske. Veijetno bi se maščevala, če bi me kdo prevaral. Vsekakor pa maščevanje tudi izkoriščajo, daimajokoristi od koga v takšnih situacijah. Vendar je maščevanja čedalje več, ljudje smo premalopopustljivi in ne odpuščamo." Emil Salamon, upokojenec iz Zagorja: "Maščevanja je preveč, saj nisi varen niti, ko greš po cesti, sploh pa v večernih urah, to je skoraj oblika kriminala. V večini so mlajši bolj agresivni, se maščujejo za malenkosti, na različne načine. Ker se doslej še nisem nikomur mašče-val, mislim, da bi nasplošno lahko konflikte reševali zlepa in ne zgrda. Čeravno je ogromno vplivov na mladino, bi se v teh težkih časih lahko obnašali drugače in ne nasilno, s tolikšnim fizičnim obračunavanjem." Danica Ostrožnik, dijakinja iz Zagorja: "Maščevanje je lahko psihično, kar so razne žalitve in 'zajebavanja' ali fizično pretepanje. Mislim, da so fantje bolj agresivni kot občutljivi, zato so tudi bolj maščevalni. Kernisem maščevalna, sem mnenja, daje odvisno, za kakšno stvar se kdo maščuje, da presodi ah je morda nesmiselno. Sicer pa je veliko odvisno od vzgoje, lahko pa maščevanje "vzgajaš" tudi sam pri sebi. Vendar je vse več ljudi, ki maščevanje odobravajo in se maščujejo zato, ker se potem bolje počutijo, kar pa ni pa nujno." Jože Judež, mizar iz Litije: "Maščevanje pomeni, da nekomu škoduješ. Mislim, da nisem maščevalne narave, vsekakor pa ne mislim, da ne obstaja stvar, za katero se ne bi maščeval. Če bi mi recimo kdo naredil kaj hudega, bi se veijetno maščeval. Sicer pa so ženske bolj maščevalne kot moški, ker so bolj občutljive. Zaradi fizične premoči so moški sicer v prednosti, zato bolj odobravam psihično maščevanje." Aleš Premk, prodajalec iz Litije: "Nisem maščevalen, ker mislim, da se vsaka stvar lahko uredi po mirni poti. Maščevanja jeprecej, takofizičnega kot psihičnega Vendar se mi zdi, da trenutno povsod bolj deluje psihično maščevanje. Sicer pa so fizično bolj maščevalni moški, ženske pa bolj psihično, glede na vse ostalo, kar je naprimer v družini in drugje, ker se fizično ne morejo zoperstaviti. Vendar je mladostno maščevanje bolj objestnost, čeprav v današnjih časih maščevanje tudi izkoriščajo. Vsekakor je maščevalnost lahko tudi v krvi in ne le to, da pač nekdo nekoga prebuta. Veliko je odvisno tudi od vzgoje in od človeka samega, ampak mnenja sem, da narava vse 'pošlihta'." Barbara Renčof O maščevanju Razmišljanje o maščevanju se mi je vedno zdelo neplodno početje. Zagotovo je hudo, če te nekdo prizadene, še posebej, če tega ne pričakuješ. Obstajajo namreč načini, da uredimo svoje odnose z ljudmi brez maščevanja. Po naravi nisem maščevalna, zdi se mi, da je bolje, če se takoj odzoveš, ko prideš v neprijeten položaj, in človeku poveš v obraz, kakor pa da se mu maščuješ za hrbtom. Maščujejo se najpogosteje šibki ljudje, ki nimajo toliko moči, da bi povedali ljudem v obraz, kar čutijo, ampak raje kuhajo v sebi zamero in razmišljajo o tem, kako bi vrnili milo za drago. Dobro z dobrim in slabo s slabim, tako pravi slovenski pregovor -prav zanimivo je, kako uporabne in resnične pre govore imamo. Če nekomu drugemu želiš slabo, se ti vse to prej ko slej povrne. Maščevalnosti bi lahko dodali še zlobo, nevoščljivost, ljubosumje in še marsikaj. Vse to pa so čustva, ki bolj kot druge, prizadenejo tiste, ki jih gojijo v sebi. Dejstvo je, da ima vsakdo od nas svoje življenje v svojih rokah. Z njim lahko počnemo, kar hočemo in mnogo bolj plodno se je odločiti za pozitivno. Pogosto si tudi sami ustvarimo slabe razmere, ki pripeljejo do neuspeha in razočaranja. Kriviti druge za svoje neumnosti in gojiti željo po maščevanju je prav gotovo mnogo lažje, kakor priznati, da si si sam ustvaril zmedo, v kateri si se znašel. Koneckoncev se moramo iz vsega, kar se nam zgodi, nekaj naučiti, pa tudi iz tega, če nas nekdo prizadene. Pravijo, da izkušnja ni tisto, kar se nam zgodi, ampak tisto, kar naredimo s tistim, kar se nam zgodi. Če smo pogosto maščevalni in razmišljamo o tem, kako bi vrnili s slabim, je že skrajni čas, da se vprašamo, kakšni smo. Telo nazorno je pravi odnos do življenja in o tem, kako sprejeti slabo, ostati dober in razsoden ter ne misliti črnih misli, zapisal v Žabji molitvi Anthony de Mello. Zgodba gre takole: Mož je jezdil po poti in videl ob njej onemoglega človeka. Ustavil se je in mu želel pomagati do bližnjega mesta. Posadil ga je na konja in želel še sam zajahati. V tistem trenutku pa je "prevarant pognal konja in odjezdil proč. Možje tekel za njim in mu vpil: "Prosim te, nikomur ne povej, kako si prišel do konja. Naslednjič bo ob poti ležal onemogel človek, ki bo resnično potreboval pomoč, in če bodo ljudje vedeli za tvojo zvijačo, bodo vsi jahali mimo in mu ne bo nihče pomagal." V trenutku, ko se mu je zgodilo nekaj slabega, ni pomislil na maščevanje. Malo nas bi v podobnem položaju tako razmišljalo. Tudi v ljubezni, ki je nekaj lepega, so ljudje pogosto maščevalni, če njihov partner ne izpolnjuje pričakovanj ali jih zapusti. Takšno je pač življenje in če nas nekdo ne ljubi, ga v to ne moremo prisiliti, še manj pa bomo dosegli z maščevanjem in kovanjem raznih spletk v svoji glavi. Obenem je maščevanje najpogosteje zelo neplodno dejanje, ki v največji meri prizadene prav tistega, ki se želi maščevati. Stari misleci pravijo, da so naše misli kakor puščice, ki jih izstrelimo v trenutku, ko se nam porajajo in se kmalu odbijejo in zadanejo Milan Vidic Havla Nekaj smo že povedali o začetkih uveljavljanja premoženjskega davka, ki bo začel veljati z letom 1998, in sicer z zakonoma o obdavčevanju nepremičnin in premičnin. Že ime vse pove: kdorkoli ima katerokoli posest v nepremičninah, pa tudi v premičninah, bo moral državi plačevati določene davščine. Vmesni čas bo čas priprav na uvedbo omenjenih dajatev; dela ne bo tako malo, saj bo. kot napovedujejo, potrebno urediti vpise v zemljiško knjigo, dodelati kataster, uvesti enotnejši sistem vrednotenja poslopij, pa tudi zemljišč in še nismo vsega našteli. Nekaj se že tudi ve zastran višine davčnih stopenj, vzemimo za zemljišča naj bi znašala med 0,1 do 0,15 odstotka njegove vrednosti po bilanci stanja podjetja in pavšalni znesek za zasebno premoženje po kvadraturi, da bi bili glede na vrsto zemljišča zneski davkov od 5 do 15 tolarjev na kvadratni meter. Davčni zavezanci bi bile vse pravne in fizične osebe, ki so lastniki nepremičnin in njegovi uporabniki. Obdavčeno bo vse: stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana), kmetijska in gozdna, stavbe, poslovni prostori, garaže, hiše, počitniške hiše. Najbolj je vse, ki so se s tem že delno seznanili zbodlo v oči stališče ali že kar predlog, po katerem naj bi bilo poslej neobdavčenih le 80 kvadratov stanovanjske površine za štiričlansko družino, torej po 20 kvadratov na člana družine (doslej je bila ta meja pri 160 kvadratih), počitniška stanovanja in počitniške hiše pa bodo obdavčena v celoti. Sicer velja omeniti, da naj bi vsaj spočetkauveljavili premoženjskidavek zre lativno nižjimi davčnimi stopnjami, vendar kaže ob tem omeniti zlasti predlog, po katerem bo posameznik lahko uveljavljal oprostitev od davščin le borih 20 kvadratov stanovanjske površine. Tega skorajda ni mogoče razumeti drugače, kot da bog ne daj še kdaj pomisliti na graditev večjih stanovanjski hiš. To je sicer za vnaprej dokaj smiselno, toda več ali manj je znano, da so ljudje v prejšnjih časih in prejšnjem sistemu zidali večje stanovanjske hiše, ker so s lem mislili tudi na svoje otroke, ne zgolj nase. Zato imamo zasebne hiše s povprečno 200 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Sicer pa je bilo v prejšnjem sistemu naravnost bogu dopadljiva Zasebna zidava stanovanj in jo je država podpirala z razmeroma ugodnimi posojili, zlasti v podjetjih. Pa tudi sicer: ljudje so svoje prihranke vlagali lahko le v graditev hiš in vikendov ali pa so jih pognali kakor koli drugače. Zdaj bodo številni graditelji in lastniki zasebnih stanovanjskih hiš, kakor tudi nekdanjih družbenih stanovanj ne bomo rekli kaznovani, ampak prizadeti samo zavoljo tega, ker so prvi varčevali dolgo za pridobitev stanovanjskih hiš, drugi pa zato, ker so resda nekoliko poceni kupili do včeraj družbena stanovanja. Mimogrede: predlagatelji novih davkov priznavajo, da bo za slednje najtežje pravilno in pošteno ovrednotiti tako, da ljudje ne bodo zapuščali svoja stanovanja samo zato, ker ne bodo utegnili plačevati novih davščin. Še veliko bo potrebno reči o vsem tem, zato bomo prelili še kar nekaj tiskarskega črnila o tej problematiki. m Marjan Dvornik, državni sekretar za ceste na Ministrstvu za promet in zveze, prihaja iz Novega mesta. Pravi, daje odraščal v časih informbiroja, takrat, ko je moral z mamo stati v vrsti za žemlje. Je poročen, ima tri otroke. Leta 1974 je diplomiral na strojni fakulteti in sc je dolgo časa, preden je postal 1993 leta državni sekretar, ukvarjal s konstruiranjem v Adrii, Iskri Avtomatiki, delal pa je tudi na projektu ekološke opreme za čiščenje zraka. Leta 1989 se je začel ukvarjati s politiko. Vstopil je v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Odločil se je, da se, vsaj za nekaj časa, poklicno posveti politiki. Postal je predsednik skupščine Novo mesto, bil je poslanec v Zboru občin. Od začetka leta 1993 pa opravlja delo državnega sekretarja za ceste. Naziv državni sekretar sam po sebi ne pove veliko. Bi lahko povedali, kaj pravzaprav delate, s čim se ukvarjate, kako poteka vaše delo? V okviru ministrstva imain štiri sodelavce. Usklajujemo proračun, letos gre za dobrih 14 milijard tolarjev. Pripravljamo predpise, ves čas smo se ukvarjali tudi z Zakonom o javnih cestah - to je dolgotrajen proces usklajevanja med posameznimi službami v vladi, med posameznimi ministrstvi. Zdaj imamo zakon v zadnji obravnavi v Državnem zboru. Mislim, da je kar dobro usklajen. Potem delamo na celi vrsti zakonov in podzakonskih aktov. V mojem resorju je tudi Direkcija za ceste. Tu je okrog 50 ljudi, ki se ukvarjajo s strokovnimi opravili. V tem času smo ustanovili tudi Družbo za državne ceste, to je delno reorganiziran prejšnji sistem po evropskih merilih. Prej je bilo to nekoliko pomešano in ni se vedelo, kakšne pristojnosti ima kdo. V tej družbi je trenutno 250 zaposlenih, predvsem inženirjev. Greste kdaj tudi sami na teren pogledat ceste in morda preverit, kako v praksi izvajajo razne zakone? V teh štirih letih sem vsaj dvakrat prevozil vse ceste, ki jih ima država. In koliko je teh cest? Trenutno jih je 4.500 kilometrov. Ker so avtoceste konec leta 1993 prešle v upravljanje Družbe za avtoceste. Prej pa je bila ta številka, blizu 5.000 kilometrov. Lahko rečem, da ceste zelo dobro poznam. Morda celo preveč za nekoga, ki mora skrbeti zanje po svoji strokovni plati. Pa vas je kdaj strah voziti po kakšni slabi cesti, državni namreč? Strah je nepotreben. Vsaka cesta zahteva svoja pravila. Država je bogata ali revna, kolikor pač je. Za ceste pa daje toliko, kolikor misli, da je to vzdržno. Mi, ki se bolj neposredno ukvarjamo s tem področjem, imamo vtis, da gre za premalo denarja. Na takšen način verjetno razmišljajo tudi prebivalci Slovenije. Vsi bi raje, da bi bile ceste lepe in široke. Vendar je v življenju tako, da nikoli ne moreš imeti vsega, kar si želiš. In to velja tudi za ceste. To pa ni noben izgovor, da ne bi smeli imeti boljših cest. Naj ilustriram: do leta 1993, preden sem prišel v ta resor, je vlada oziroma ministrstvo, obnovilo od 100 do 120 kilometrov cest letno. Zdaj jih obnavljamo od 160 do 200 kilometrov letno. Letos, posebno z zadnjim interventnim zakonom, bomo dosegli tisto kilometražo, ki je po pravilih gospodarjenja s cestami, optimalna. Prišli bomo skoraj do številke 300 kilometrov letno. In če bodo naši nasledniki na tem resorj u nadaljevali s to filozofijo in s tem tempom, sem prepričan, da imamo lahko v petih letih tudi na državnih cestah veliko, veliko boljše stanje. Vaše delo seže tudi na področje regionalnih In občinskih cest? Občinske ceste so v naši pristojnosti samo toliko, da vodimo za kategorizirani del, tojet.i. lokalne ceste, datoteko oziroma bazo podatkov. Zanje pripravljamo tudi kriterije za redna vzdrževanja, preko katerih občine iz zagotovljene porabe dobijo sredstvazaredno vzdrževanje. Sama sredstva pa opredeljuje ministrstvo za finance. Kakšna usoda bo doletela tole našo Zasavsko magistralo? Poslanci s tega področja so bili zelo aktivni in so problematiko te ceste dvignili na ustrezen nivo poznavanja vsem, ki so merodajni v odločanju. Letos smo že prišli do prve resne akcije oziroma postavke. No, manjša dela so se opravljala že prej. Letos se nekaj več dela na odcepu pred Litijo. Za naprej se pripravlja predvsem obnova odcepa Hrastnik - Trbovlje. V okviru izgradnje avtoceste pa se preverja, ali je treba na tej magistrali narediti kakšne posege. Načeloma se pričakuje, da se bo vsaj del prometa iz celjskega, moral preusmerjati na Zasavsko magistralo in naprej proti Ljubljani. Sicer pa je vedenje in zavedanje teh problemov prisotno. Strokovne službe delajo na pripravi dokumentacije, kije osnova, da same postavke pridejo v proračun in da se začne nekaj dogajati. Zasavska magistrala, vsaj v spodnjem delu, ni toliko prometna, da bi imela neke velike prioritete pred drugimi cestami. V zgornjem delu od Zagorja proti Ljubljani pa. Tako, da bo vsaj v tem delu doživela nekaj posegov. Kako je na vaše delo oziroma na slovenske ceste vplivalo pridruženo članstvo Evropski uniji-So potrebna prilagajanja standardom Evrope? Že minister Krajnc v letu 1992 je začel s postopkom sporazumevanja z Evropsko zvezo v okviru vlade. V EH začetku leta 1993 je bila Slovenija prva in je. do zdaj še vedno edina država, ki je z Evropsko zvezo naredila prometni sporazum. To je bilo v okviru paketov sporazumov, ki so na eni strani omogočali Sloveniji, da koristi gospodarske bonitete bivše Jugoslavije - praktično v celoti, ker ostale republike niso imele možnosti koristiti bonitete za gospodarsko menjavo, ker'so bile v vojni. Ob tem je bilo potrebno urediti tudi prometne režime na tem področju. Zato je bil sprejet tudi prometni sporazum. Ta ima obligacijenaobeh straneh. Slovenija seje takrat zavezala, tojebilo seveda ratificirano tudi v parlamentu, tako evropskem kot tudi slovenskem, da bo pospešeno do leta 1997 koristila ugodne kredite, ki jih je ponudila Evropska investicijska banka. In to s precejšnjo boniteto, v celotnem znesku je to 20 milijonov ECU JEV, v bistvu kot darilo zveze Sloveniji. Namen tega je bil, da zgradimo tiste glavne prometnice, ki so pomembne tudi za Evropo. Ocenili smo, daje za Slovenijo najpomembnejša povezava med Koprom in Šentiljem z odcepi na italijansko in madžarsko mejo. Pripravili smo projekt, iz katerega se je razvil DARS in vse, kar poznamo. Ob tem smo zagotovili tudi namenski denar iz maloprodaje naftnih derivatov, ki je namenjen lastnemu delu sofinanciranja. Dobili smo tudi ugodne kredite Evropske investicijske banke in zastavili celoten projekt. V tem okviru smo svoj interes naredili komplementarnega evropskemu. Kadar sta dva partnerja za, je projekt gotovo uspešen. Mislim, da ta projekt res uspešno teče in bomo do konca 1999 gradnjo glavne prometne žile do konca uresničili. To za Slovenijo pomeni, da bo prometno navznoter dosti bolj povezana, da se bodo posamezne regije, predvsem Zasavje, lahko bistveno lažje vključevale v te prometne tokove in daje vsem tem krajem dana možnost, da to prednost tudi izkoristijo. Je v ta projekt vključeno še kaj drugega? Projekt vključuje tudi modernizacijo železnic. Tako bo imela Slovenija železnico v smeri Koper-Šentilj, ki bo omogočala povprečne hitrosti do 160 kilometrov na uro in cestno povezavo, ki bo odprla vse slovenske industrijske centre evropskim trgom. Ljudje marsikdaj negodujejo nad slabimi cestami. Kako se vi počutite, če vam kakšen znanec ali prijatelj omeni slabe ceste? Mislite, da ste v položaju, da kaj spreminjate? Zadeva je dosti jasna. Pristojnosti, ki jih ima državni sekretar so, da uresničuje tisto, kar je parlament skozi Zakon o proračunu določil. In tu ni veliko manevrskega prostora. Trudimo se, da bi uresničili vse, kar nam je naloženo. Res je, da se v življenju nikoli ne da vsega uresničiti. Bolj uresničujemo tisto, kar nam parlament naloži, bolj sem tudi sam zadovoljen. Kar se tiče pogovorov, ki jih imam z župani, vsaj tistimi, ki jih ta problematika zanima, pa poskušamo potem objektivno ovrednotiti njihova videnja, jih primerjamo z drugimi in jih nato razvrščamo v prednostne lestvice. Če bi proračun za ceste oblikovali po nekih strokovnih predpostavkah, bi morali imeti letno na voljo okoli 35 milijard tolarjev za cestno infrastrukturo. In ne le 14 milijard tolaijev. Ampak država pač ne more imeti vsega. Materialne možnosti so omejene. Taka je realnost. Ponavadi poskušam vsakemu to realnost čimbolj rasno predeči ti. Ob tem pa vse interese vedno preverjamo, koliko jih je možno uresničiti in koliko so v primeijavi z drugimi res prednostne. Nato jih dajemo tudi v postopek. Ste član stranke SKD. Ste danes (19. junij op.p.) prišli v Zasavje kot član stranke ali kot državni sekretar? Na obiske po Sloveniji hodim vedno kot državni sekretar. Nimate v stranki nobene funkcije? O, funkcij je še preveč. Ampak mislim, da ljudi bolj zanima tisto, kar delam v službi,kot pa strankarsko delovanje. Danes se bosta sestala tudi z zagorskim županom? Z županom Zagoija se poznava že zelo dolgo, še ko sem bil sam župan je on delal na občini in je s prejšnjim županom prihajal k meni. Ko je prevzel župansko funkcijo, sva obdržala precej redne stike. Bosta torej skušala rešiti kakšen cestni problem? Prepričan sem, da ima na zalogi kar nekaj problemov. Videl bom, kaj bo ponudil, kaj bo predlagal. Vedno sem za to, da iščemo rešitve. In če se bo le dalo, bova res skušala rešiti kakšen problem. Kaj pa sodelovanje z drugimi župani v Zasavju? Kar se tiče hrastniškega, imamo naslednji teden sestanek. Sva se pa že prej večkrat sestala S trboveljskim pa sva bila tudi že velikokrat skupaj. V Trbovljah smo v glavnem reševali problematiko okoli poplave, uredili pa smo tudi križišče (pri Sušniku op.p.) tako, kot je potrebno. Mislim da je v Zasavju pomembno odpreti povezavo tudi po desnem bregu Save. Tojeena izmed prioritet, ki smo si jo ms ta vili v Mdnjih letih. Cestna povezava Hrastnik-Zldanl Most sodi pod državne ceste. Je pa zanimiva, ker je na tej cesti časovna omejitev. Takšnih primerov je v Sloveniji več. Vendar so v drugih primerih časovne omejitve začasnega značaja. Kolikor poznam zgodovino te ceste, so mi povedali, da so zahtevali uvrstitev te ceste v visok rang državne ( ceste, ker so mislili, da bo m to imela država zanjo več denarja. Sam promet na tej cesti ni tak, da bi zahteval velike investicije. Obstaja ocena, da bi razširitev te ceste bila povezana z ogromnimi stroški. Ko bo modernizirana cesta od Radeč do Jagnjenice, pa bo del te problematike rešen. Mislim, da je za Zasavje pomembneje, da se naveže proti severu, proti Celju in avtocesti. Prometni tokovi bodo, ko bo avtocesta zgrajena, usmerjeni tja. Ali naše zasavske ceste, vsaj kolikor je državnih, kakorkoli izstopajo iz slovenskega povprečja? Nadpovprečno dobre so! Res??? Zanimivo je, da ljudje, ko hodim iz kraja v kraj, najprej povedo, da so njihove ceste naj slabše. Nato pa ugotovim, da ne poznajo problemov, ki se porajajo 50 kilometrov stran. Sam se vozim v službo vsak dan 83 kilometrov v eno stran in to mi pomaga pri tistih psiholoških omejitvah, ko človek reče, da je domača cesta najslabša. Objektivno, pomeritvah, kijih je naredilo podjetje Aktiv, ima Zasavje nadpovprečno dobre ceste. Ne sme se reči nadpovprečno dobre, temveč manj slabe kot drugi. Bizeljski in obsotelski del je na primer veliko slabši. Tekst in foto: Jure Nagode lili"...silili V tem letnem času je gozd najprimernejši prostor za izlete, rekreacijo, gobarjenje, za nabiranje slastnih borovnic, gozdnih jagod in drugo. Hkrati je gozd delovno mesto številnih gozdarjev, lovcev In kmetovalcev, ki skrbijo za življenje v gozdovih in na travnikih. Velikokrat je gozd tudi mesto, kjer se urijo naši vojaki. Zaradi tega v tem letnem času večkrat pride do "bližnjega srečanja" s klopi. Življenjski prostor klopov Življenjski prostori klopov v Sloveniji so predeli z bujnim rastlinjem. Klopi se zadržujejo na nizkem grmičevju, nekako 30 centimetrov od tal, v bližini kake steze, kjer čakajo, da pride mimo nič hudega sluteč "darovalec krvi". V Sloveniji je klop razširjen po celotnem alpskem svetu do Save, predvsem na nadmorskih višinah med 500 do 2000 metri. Zelo množično je naseljen tudi v ljubljanski, celjski in zasavski kotlini v njihovem nižjem hribovju in dolinah, ki potekajo vzdolž rek. V Zasavju klop domuje na celotnem območju. Nevaren ugriz Klopi postanejo aktivni, ko se temperatura tal dvigne na okoli 10 stopinj Celzija, torej od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Pri ugrizu klop porine svoj rilec globoko v kožo in ga tam pritrdi z dvema kavljema. Ker klopov ugriz ne povzroča večjih bolečin, ga večina niti ne opazi oziroma občuti. Ko je klop dodobra pritrjen v kožo, ga je potrebno odstraniti zelo previdno. Nikakor ne na silo, ker lahko v koži ostane delček rilca ali kaveljčka. To lahko med drugim povzroči tudi neprijetno gnojenje. Na svojem novem domu, na "naši koži", klop z ugrizom vnese v naše telo povzročitelja bolezni, ki jih prenaša. To sta predvsem virus klopnega meningitisa In bakterijo borelioze. Za ti dve bolezni je značilno, da se pojavljata sezonsko, saj sta povezani z biološko aktivnostjo klopov. In ti so najpogostejši prinašalci. Prvi primeri obolenj se pri naspojavijoževmarcu, največ pa v toplih poletnih mesecih, ko je aktivnost prinašalcev (klopov) in žrtev (ljudi) največja. Oboleli v Zasavju Podatki o obolelosti v treh zasavskih občinah v letu 1995: Trbovlje: 0 klopnega meningitisa, 11 borelia Zagorje: 1 klopni meningitis, 17 borelia Hrastnik: 0 klopni meningitis 4 borelia Podatki za leto 1996 (do 15. junija) Trbovlje: 0 meningitis klopni 5 borelia Zagorje: 1 klopni meningitis, 11 borelia Hrastnik: 0 klopnega meningitisa, 0 borelia ,________________________________. Klopni meningitis Človek se lahko okuži s tem virusom na več načinov. Najpogostejši vzrok infekcije je stik z okuženim klopom, ko klop s slino vbrizga v kožo povzročitelja te bolezni. Manj pogosti načini okužbe so s hrano, ko se človek okuži ob uživanju okuženega, nepaste-riziranega mleka, možna pa je tudi okužba ob piku žuželk, ki sesajo kri (komar, obad). Bolezenska znamenja prve faze klopnega meningitisa se pojavijo večinomo 7 do 14 dni po okužbi. Bolezen se predvidoma razvija v dveh delih. Prvo obdobje se izraža z neznačilnimi bolezenskimi znaki, kot so: slabo počutje, vročina, bolečine v mišicah, glavobol, bolečine v trebuhu, bruhanje ter driska. To obdobje traja do 6 dni. Nato sledi prosti interval in takrat bolnik ponavadi nima težav. Nastopi 2. faza in težave se začnejo stopnjevati: visoka temperatura, močan glavobol, bruhanje in celo nezavest. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo. Bolezen namreč lahko povzroči tudi smrt. Mnogi imajo še nekaj časa po ozdravitvi zdravstvene težave. Umska borelioza Bakterije limske borelioze prenašajo predvsem klopi, ki živijo v naravnih gostiteljih, kot so mali sesalci. Do okužbe človekazborehjo pride, ko mu klop sesa kri, vendar je možnost okužbe v prvih 24 urah majhna in se močno poveča, če je klop prisesan 48 in več ur. To pa zaradi tega, ker se pred hranjenjem bakterije borelije nahajajo praviloma v črevesju klopa in šele, ko se nahrani, prebijejo njegovo črevesno steno ter se raztresejo v razne dele njegovega gsflac s telesa. Takrat pridejo tudi v njegove žleze slinavke in se potem s slino izločijo v kožo klopnega gostitelja. Po okužbi nastopi več obdobij. Prva faza nastopi 2 do 32 (najpogosteje 7) dni po okužbi. Na mestu klopnega ugriza se pojavi značilna kolobarju podobna rdečica, ki se širi navzven in v sredini bledi. Na koži je lahko več takih sprememb na raznih telesnih delih. Ni nujno, da prav na mestu ugriza. Nekateri oboleli z boreliozo pravijo, da sprememb na koži niso imeli, ali pa tega niso opazili. Poleg sprememb na koži, ki zbledijo v treh do štirih tednih, se lahko v tem obdobju pojavi glavobol, vročina, utrujenost in drugi simptomi. Druga faza bolezni se začenja po nekaj mesecih, ko izpuščajev ni več. V tem obdobju se pokaže prizadetost srca, živčevja in oči. Spremljajo jo meningitis, vnetja srčne mišice in bolečine v mišicah in kosteh. Tretja faza se lahko pojavi šele po letu ali več od okužbe. Znaki bolezni v tem obdobju so lahko zelo podobni vrsti imunoloških obolenj neznanega vzroka, na primer: artritis, multipla skleroza ter psihične bolezni. Pojavijo se kronične spremembe na kateremkoli organskem sistemu. Preventiva Ko se odpravljamo v gozd, se moramo, v kolikor hočemo preprečiti srečanje klopa z našo kožo, zaščititi s primernimi oblačili kot so: dolge hlače in rokavi, škornji in kapa. Priporočljivo je uporabljati eno izmed mazil, ki odganjajo mrčes (klope, komarje). Ta maziva prodajajo v vseh zasavskih lekarnah, kakor tudi v vseh bolje založenih trgovinah. Po vrnitvi iz gozda se je potrebno temeljito pregledati, skrtačiti ali oprati oblačila ter se oprhati in si umiti glavo. Če opazimo klopa, ga previdno odstranimo in si vsaj za mesec dni zapomnimo lokacijo, kjer je bil klop prisesan. Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningitisom je cepljenje, ki ga opravijo v zdravstvenih ustanovah. Cepiva proti boreliozi pa zaenkrat še ni. Preventivno cepljenje Proti klopnemu meningitisu so bili v vseh treh občinah cepljeni vsi naborniki. Poleg nabornikov so se v Trbovljah cepili delavci Elektro Značilni rdečkasti kolobarji na koži - znak okužbe s povzročiteljem borelioze Kak« sase začele vaše teb Težave so se pojavite v letu 1991 ................ - - ***«, «* «* *—■ * «-* ■ u Ker na mestu ugriza klopa, okuženega z boreiijo, ni bilo značilnih : 'linikov,' v Iti Zdravniki ni s||||||||||||l bore ||! Ko|u g Pogovor z obolelo za borelio i;:! Iliiil !!!!illi!i!l!!ii!!l!E!!!:ii!!li!!lEl!:i ...... , ......._ **.. ■ - o •• . • ... , » Prvem .zdravherrjn v bolnišnici z h,fuzijo se moje w predvsem obrazne, izpadlo mijc del las. Po drugi, terapiji z infuzijo tttptmkttranjem seje stanje popravilo, vendar so se po nekaj mesecih težave vrnite, V letu 1995 sem imela še tretjo terapijo, vendar so Lem. z' | ,i in imuiiii i t§nlI ?§ i|s11 <■k| r bolečine ne bodo prehude. Verjetno Je težko živeti s tu boleznijo? Najtežje je v začetku, ko se pač moraš sprijazniti, da tako, kolje bik, bo verjetno ve,Težko seje navaditi živeti z vsilkočusviiiiiii Ivjlsčuuimlv sklčpih, v.piiivoholi.zohčiillilv.osl jonu j .................... imate stike z drugimi bolniki v Sloveniji? Scrvda, saj prav ti sliki, izmenjav c izkušenj nam obolelim veliko pomerijo. Upam, rta bomo še v tem Mu ustanovili društvo obolelih z bomlijo, karti nam bolnikom bito v veliko pomoč.......... H§ Trbovlje, v Zagorju pa nekaj posameznikov, ki so se cepili po ambulantah. Igor Gošte Prvič sem jih gledal z vrha Škrlatice leta 1976. Izreden vtis so name naredili rokavi s svojimi divjimi grebeni. Prepoznal sem še Špik s svojo značilno piramidasto obliko. Drugih vrhov nisem poznal. Takrat nisem mislil, da bom nekoč te gore dobro spoznal in jih tudi vzljubil. Ko sem šel prvič na Dovški križ (2542 m), sem bil navdušen. Pot do bivaka II Na Jezerih (2120 m) se začne v Vratih. Ni težka, je pa precej strma. Prave poti prazvzaprav ni, večinoma je le shojena steza. Preko doline Vrat je čudovit pogled na Triglav, zadaj pa je enkraten svet divjine. Rokavi, Oltar in Dovški križ tvorijo ogromen zid, ki zapira pode, na katerih se nahaja bivak. Vzpon na Dovški križ je zaizurjenega planinca velik praznik. Kukova špica (2427 zahtevnem terenu do bivaka I v Veliki Dnini (2180 m). Nato malo po melišču, malo po snegu in že priplezamo na prostrani vrh. Mala Ponča se mi je zdela še težavnejša od njene večje sestre. V zgodnjem poletju je tam še sneg, kasneje pa je tam prava podrtija, tako krušjiv teren je. S Škrbine plezamo na vrh. Sestopimo lahko na severno stran. Sprva po strmem snežišču, potem prečimo prostarna melišča pod Veliko Pončo in Oltarjem in pridemo do Treh mecesnov. Tu obvezno počivamo. Smo pod Široko pečjo. Spustiti se moramo še v Krnico za Akom do Bivaka III (1340 m), kjer končno naletimo na prve markacije. Na tej turi smo videli vse značilnosti Martuljški h gora. Orientacija je zelo zahtevna. Kondicijsko je treba biti dobro pripravljen. Ko se še po Triglav s srednjega rokava. m) je prvi veliki vrh nad dolino Vrat. Med Dovškim križem in Kukovo špico je Škrnatarica (2448 m). Taje nekoliko težje dostopna Malo pod sedlom Gulce zavijemo v strni žleb, kjer ponavadi leži sneg, tako da je cepin obvezen del opreme. Ob koncu žleba je potrebno preplezati težaven prag in že smo na vrhu. Z grebena ves čas opazujemo Široko peč. Malo pred Dovškim križem nas preseneti precej veliko okno. Če je naš cilj VelikaPonca (2602 m), turo začnemo pri Koči v Krnici. Nadaljujemo po precej strmem in orientacijsko dokaj dodatnih dveh urah spustimo v Gozd Martuljek, se spomnimo, da smo avto zjutraj parkirali v Krnici, na drugi strani gora. Dolga bo še pot predno se bomo odpeljali domov. V Martuljške gore najpogosteje zahajam. Največkrat grem sam, čeprav je to v nasprotju s planinskimi pravili. Ko sem na kakšnem vrhu, dolgo sedim in razmišljam o marsičem. Zdi se mi, da me takšni vzponi napolnijo z notranjo energijo. tekst in foto: Tom Froebe PD Trbovlje Srečanje gasilcev V nedeljo, 7. julija, ob 13. uri bo na gasilskem poligonu v Šentlambertu 5. tradicionalno tekmovanje gasilskih ekip za memorial Jožeta Vrtačnika. Tekmovali bodo v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti. Po tekmovanju bo sledilo gasilsko srečanje pri gasilskem domu, ki se bo po 17. uri prevesilo v gasilsko veselico z ansamblom Slapovi. B.G. Planinsko veselje na Mrzlici Planinsko društvo Trbovlje je tudi letos, že enajstič po vrsti, organiziralo - družinski pohod na Mrzlico. Pohod je bil v torek, 25. junija, na dan državnosti. Od 11.30 ure dalje je pred planinskim domom potekal zabavni program z Aleksandrom Ježem. Organizatorji so poskrbeli tudi za bogat srečelov in različna športna tekmovanja. T.L. Tekmovanje v planinski orientaciji V začetku oktobra letos bodo mladi planinci MDO Savinjske doline organizirali državno prvenstvo v planinski orientaciji, ki bo potekalo na območju Savinjske doline. Planinci - orientacisti se bodo pomerili v naslednjih tekmovalnih kategorijah: A - mladi planinci do vključno 12 let, B - mladi planinci od 12 do vključno 15 let, .C - mladi planinci do 25 let, D - člani do 35 let, E - veterani, F - družine. Vsak meddruštveni odbor je lahko prijavil največ tri ekipe v vsaki kategoriji. T.L. Plavalni tečaj Plavalni klub Rudar Trbovlje je tudi letos organiziral plavalni tečaj za otroke starejše od štirih let. Z njim so začeli v ponedeljek, 17. junija, trajal pa bo do 2. avgusta. Tečaj poteka vsak dan od ponedeljka do petka in sicer od 9. do 10. in od 18. do 19. ure na kopališču v Trbovljah. Prijavite se lahko v dopoldanskih urah v pisarni PK Rudar nakopališču. T.L. Izlet na Vršič V soboto, 15. junija, je Planinsko društvo Zagorje organiziralo enodnevni izlet po dolini Soče in na Vršič. Pot je izletnike vodila najprej do Kobarida, kjer so obiskali muzej iz I. svetovne vojne in nato še trentarski muzej. Ogledali so si tudi izvir Mlinarice, ki je za vsakega ljubitelja narave enkratno doživetje. Po okrepčilu v planinski koči smo se po vijugasti cesti povzpeli na naj višji gorski prelaz - Vršič. V lepem vremenu so si planinci navdušeno ogledovali vrhove okrog Jalovca. Razorja in očaka Triglava. S.G. mmc Obletnice porok na Rodežu ■ ^—1 Upokojenska reforma Po vsej verjetnosti imajo prav vsi tisti, ki skoz in skoz zatrjujejo, da bi se morali s spremembami sedanjega sistema pokojninsko -invalidskega zavarovanja dosti bolj ukvarjati zdaj zaposleni ljudje, ne pa upokojenci. To ni prazen očitek, čeprav je po drugi strani znano, da upokojenci živahno spremljajo vse, kar se dogaja na tej fronti predvsem zategadelj, ker se bojijo kakršnihkoli posegov v njihovo škodo. Od tod tudi nekatere njihove trditve, da večina dosedanjih predlogov o tej reformi na tem področju ni najbolj resnih, prej naravnanih na sedanji predvolilni čas. Povsem tako res ni, nekaj resnice pa zagotovo je, kajti kdorkoli pobliže spremlja težave pokojninsko - invalidskega zavoda, priznava, da so njegove materialne težave tolikšne, da utegne kmalu počiti. Eden od nesmislov, na katerega upokojenci že lep čas opozarjajo, je ta, da gre zdaj vsaj ena petina izdatkov pokojninske blagajne za t.i. socialne korektive in druge skoraj povsem nezavarovalniške dodatke, ki jih po drugih državah financira proračun. Vse, kar ne sodi med pokojnine, bi kazalo očistiti, odstraniti. In ko bilo to storjeno, bi kazalo čimprej, če ne kar takoj stopiti na prste vsem dolžnikom, saj gre menda za 11 milijard tolarjev, prav toliko kot so znašali lanski primanjkljaji omenjene blagajne. Ni tako napačno tudi mnenje, da bo potrebno v pokojninski reformi upoštevati še vse drugo, kar se je uveljavilo v razvitem svetu kot nezamenljivo sredstvo pri urejanju gmotnega položaja upokojencev. V ta okvir sodi tudi izračun, ki je skorajda grozljiv. Če bi nadaljevali z zdajšnjim pokojninskim sistemom, bi do leta 2030 morali za pokojninsko varstvo povečati delež v barto plačah s sedanjih 31 na 71,6 odstotka. Je še vrsta drugih vzrokov in razlogov, mimo katerih ne bo mogel noben predlagatelj pokojninske reforme; konec koncev bo potrebno ugrizniti tudi v dodatno kislo jabolko, namreč pri odmeri pokojnin preiti od sedanjega najugodnejšega desetletja na celotno zavarovalno dobo. M.V. Počitniške prireditve v Litiji Društvo prijateljev mladine iz Litije bo med letošnjimi šolskimi počitnicami pripravilo pester program različnih počitniških aktivnosti. Njihov namen je, da bi otroci preživeli počitnice čimbolj brezskrbno, zabavno in poučno. Med dmgim bodo pripravili tudi nekaj prijetnih izletov. V četrtek, 25. julija, bodo organizirali izlet z muzejskim vlakom v Kočevje, ki naj bi se ga udeležilo okrog 200 otrok. Odhod bo ob 8. uri, prihod v Litijo pa med 17. in 18. uro popoldne. Cena izleta je 700 tolarjev, prijavite pa se lahko v litijski knjižnjici najkasneje do 20. julija. Naslednji izlet bo v četrtek, 1. avgusta, ko se bodo odpravili v Podšentjur, kjer si bodo ogledali izdelovanje predmetov iz naravnih materialov. Odhod iz Litije bo ob 9. uri, vrnili pa se bodo ob 13. uri. Otroci, ki se navdušujejo nad taborništvom, pa se bodo lahko od 22. do 24. avgusta v Ponovičah naučili različnih taborniških veščin in življenja v naravi. Prijavite se lahko do 15. avgusta v litijski knjižnjici. A.C. Prireditve v Hrastniku Ob dnevu državnosti in prazniku Občine Hrastnik potekajo v Hrastniku od 22. junija pa do 6. julija razične športne, kulturne in zabavne prireditve. V torek, 25. junija, so organizirali pohod "100 družin v Gore", ki se je pričel pred spomenikom borcev na Dolu. V nedeljo, 30. junija, bodo proslavili 50-letnico delovanja Lovske družine Hrastnik z družabnim srečanjem pri Lovski koči na Kalu. Ob zaključku praznovanj bodo v soboto, 6. julija, ob 14. uri pripravili kmečke igre v krajevni skupnosti Turje - Gore pred bivšo Osnovno šolo. Od 19. ure naprej pa bo potekala zabavna prireditev. A. C. Tabor na Jezerskem Planinsko društvo Dol pri Hrastniku organizira 13. planinski tabor za mlade planince na Jezerskem in sicer od 13. do 21. julija. Prednost pri prijavi imajo udeleženci planinske šole v letu 94/95, prijavijo pa se lahko mladi planinci, ki se aktivno udeležujejo izletov in so stari od 9 do 15 let, ter so plačali planinsko članarino za letošnje leto. Cena Kar ima človek najdragocenejšega, navadno najbolj skriva in varuje. Enako bi lahko rekli za podružno cerkev sv. Lenarta na Rodežu. Je največji biser, pa tudi najbolj skrit. Prav pod vrhom je skrita cerkvica. Vidi se le iz Ostreža, njeni zvonovi pa se slišijo po Šklendrovcu i n bližnjih zaselkih. To je najstarejša cerkev šentjurske fare. Nekateri trdijo, daje že iz 12. stoletja. Zgrajena je v romanskem slogu, doživela je nekaj sprememb, zvonik pa je verjetno dozidan kasneje. To je edina cerkev v fari, ki je imela v prezbiteriju freske. So le delno odkrite. Poškodovane pa so bile ob prezidavah. Posebna zanimivost pa je stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Ta oltar je dar svibenske grofice Magdalene Kazianer. Po pripovedovanju je bil svibenski grof Hanns Adam Kazianer na lovu na Rodežu. Tam se je v votlini nad cerkvijo tri dni skrival pred Turki. Žena seje zaobljubila, da bo darovala nov oltar, če ga še najde živega. Obljubo je izpolnila in rodeška cerkev je dobila stranski oltar in še 110 kilogramov težak bronast zvon, ki nosi letnico 1608. Na Rodežu so sv. maše le nekajkrat letno. Glavno naj bi bilo žegnanje za god sv. Lenarta, ki paje 6. novembra. Takrat pa jo žal marsikdaj zagode vreme. Mnogokrat je že zapadel sneg. Zato so se Rodežani dogovorili s sedanjim župnikom, da bi imeli slovesno žegnanje poleti in kar v bližini godu sv. Antona, ki paje 13. junija. osemdnevnega bivanja v naravi je 12.000 tolarjev in jo udeleženci lahko plačajo po obrokih. Kandidati se lahko prijavijo na OŠ Dol pri Branetu Mravljaku ali Romani Suša in Toniju Pauliču (tel.;41 -977). F.M. Zahteve izgnancev Slovenije V petek, 14. junija, je bila v Trbovljah tretja delovna konferenca skupščine društva izgnancev Slovenije. Udeležilo se je je 97 predstavnikov krajevnih organizacijah izgnancev 41 do 45. Poleg ostalih pomembnih gostov so bili prisotni tudi poslanka državnega zbora Danica Simšič, Franci Lipoglavšek, predstavniki zveze borcev ZKO Trbovlje ter župan Trbovelj in Hrastnika. Udeleženci so se seznanili o vseh prizadevanjih Letos 16. junija je bilo na Rodežu še posebej slovesno. Povabljeni so bili vsi tisti zakonski pari, ki v tem letu praznujejo srebrno poroko ali pa okroglo obletnico poroke. Zbralo se je več kot 20 parov, ljudi pa je bilo vsaj 250. Paše peš so morali priti, saj dostop z avtomobili ni možen. Cerkvica je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse. Jubilantje so dobili šopke. Med mašo pa je bil poseben blagoslov za zakonske pare in njihove družine. Na jasi pod cerkvijo so Rodežani pripravili piknik. Postregli so prav vsem in to zastonj. Otroci so se preizkušali, če znajo pritrkovati na zvonove. Dva mlada harmonikaša sta pridno igrala harmoniko. Najbolj ubrano so prepevali pevci Mešanega pevskega zbora Podkum. Jože Erjavec dmštvaizgnancev za sprejem zakona ki bi rešil njihove težave. Predvsem so ugotavljali dosedanje uresničevanje njihovih zahtev po odškodnini in ureditvi statusa žrtev vojnega nasilja. Ocenili so da se njihove pravice uresničujejo prepočasi. Med drugim zahtevajo poenostavitev postopkov za uveljavljene pravice, da se status vojnega nasilja prizna vsem otrokom rojenim v izgnanstvu. Ministrstvu za delo , družino in socialne zadeve priporočajo, da prednostno obravnava vse tiste vloge upravičencev, ki bi radi uveljavili delovno dobo. Ob tem pa terjajo, da naj bodo vse odločbe o statusu žrtev vojnega nasilja izdane najpozneje do konca leta 1996. Pričakujejo, da bo v tem času sprejet tudi predlog zakona o poplačilu vojne odškodnine. Ghislaine Seifelislam Dirigent je naše gore list, saj je sin Zagorjanke Majde Hauptmanove, izvrstne poznavalke zborovskega petja, svetovalke in mentorice mnogim pevskih zborom. V rubriki "Zdrav duh" smo v prejšnjem Zasavcu lahko prebrali, "da bo nastop tega zbora predstavljal vrh koncertnih prireditev v letošnjem letu v Trbovljah". Napovedi so se povsem uresničile. Koncert je bil izjemen dogodek za ljubitelje vokalne glasbene muze, saj Komorni zbor A VE in njegov dirigent sodijo "v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe", kar med ostalim preberemo iz lične zloženke koncertnega sporeda. Koncert je predramil in združil ljubitelje pesmi celega Zasavja. Zgodaj so prišli prvi poslušalci, tako, da so bile klopi že pred koncertom zasedene. Poslušalci so posedli še na dodatne sedeže, mnogi so tudi stali. Vendar bi na množično zborovsko prepevanje, kije v Zasavju prisotno in izjemni gostujoči pevski zbor, morala postati trboveljska cerkev premajhna, kar pase ni zgodilo. Pred koncertom je iz starih domačih orgel Franca Goršiča izvabljala zvoke mlada domačinka Barbara Bola. Koncert je bil v programskem smislu, kot tudi glede na zasedbo pevcev sestavljen tako, da se je vseskozi nekaj dogajalo. Od začetka do konca se je pevski nastop stopnjeval in niti za hip ni popustila intenzivnost nastopajočih. Tako je bil zaključek nastopa res višek večera, ki skoraj ni bil sposoben razdvojiti nastopajočih od poslušalcev. Pa si oglejmo koncertno zloženko podrobneje: Najprej smo prisluhnili dobrodošlici domačega cerkvenega mešanega pevskega zbora. Pod vodstvom zborovodkinje Urške Grabnarje zbor na koru zapel pesem Zorka Prelovca "Pozdrav". Potem pa je že v prezbiteriju pripravljen Komorni zbor A VE v prvem delu koncertnega sporeda predstavil najprej tri renesančne skladatelje: -najpomembnejšega angleškega skladatelja Thomasa Morleya v madrigalu Now is the month of maying; - italijanskega poznorenesančnega skladatelja Carla “Gesualda da Venose s skladbo Itene o miei sospiri; - in najpomembnejšo osebnost slovenske glasbe v drugi polovici 16. stoletja Jacobusa Gallusa z madrigali Quid sis? Quid fueris, heroes pugnate viri in Musiča noster amor. Sledil je še psalm 43 Richte mich Gott romantičnega nemškega skladatelja Felixa Mendelsohna - Bartholdya. Prvi del koncerta je pevski zbor zaključil s skladbo Psalmu s 108 mladega slovenskega skladatelja Ambroža Čopija. V drugem delu koncerta smo najprej poslušali angleškega modernista, skladatelja Gustava Holstav pesmi A ve maria za ženski zbor in avstrijskega skladatelja Josefa Gruberja s pesmijo Sonce že zahaja. Sledila je skladba železnega repertoarja vsakega dobrega zbora, slovenskega ekspresionističnega skladatelja Marija Kogoja Trenutek. Potem so se zvrstile tri skladbe novoroman tične neoklasicistične smeri slovenskih še živečih skladateljev: Uroš Krek Samotno ugibanje (besedilo Jože Udovič) in Samo Vremšak Zgodaj odhajajo in Pojem ti hvalnico (besedilo Tone Kuntner). Koncert so mladi virtuozi petja uradno sklenili s tremi priredbami ljudskih pesmi. Najprej dve slovenski- primorsko Pa se sliš' v priredbi Karola Pahorja (njegove zborovske skladbe odlikujetaiskrena čustvenost in toplina) in koroška Luba vigred v priredbi sodobnega vokalnega in instrumentalnega skladatelja Lojzeta Lebiča Tretja priredba, ki je koncertni večer tudi zaokrožila, pa je bila znana ameriška pesem Shenandoah. Eden izmed pevcev gostujočega Komornega zbora A VE se je na koncertu poslušalcem in organizatorjem večera zahvalil za tako lep in topel sprejem. Poslušalstvo, kije nastopajoče sicer vseskozi bogato nagrajevalo z aplavzom, pa seje sedaj razvnelo do vrelišča. Komorni zbor A VE je nato s petjem nadaljeval in to kar s tremi dodatki: Davorin Jenko Lipa, Emil Adamič Rožmarin in Alojz Srebotnjak Rezijanska. Koncert je povezoval domačin Igor Medved, za organizacijo - tudi pripravo plakatov in zloženk pa je poskrbela Darja Breznik. Za tako doživet dobrodelni koncert se je pevcem zahvalil tudi trboveljski župnik Franc Mlakar, ki je vseskozi budno spremljalkoncermo dogajanje v prvi vrsti. Med drugim je rekel: "Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Vi, drage pevke in pevci, ste pokazali, daje vaše srce tudi v lepi pesmi. Lepo je bilo za uho, srce in dušo! Slovenci spadamo v evropski sklop kulture... Bog vam povrni! ... Hvala sponzorjem in vsem poslušalcem, da ste prišli na koncert in dali svoj prispevek za nakup novih orgel." Župnijska cerkev sv. Martina v Trbovljah, ki žari v vsem svojem prenovljenem sijaju, naj bi namreč letos za svoje farno žegnanje 11. novembra dobila nove orgle. Franci Steban Foto: Tomo Brezovar ZABELO Hrastnik Zaključek šolskega leta so na šoli NH Rajka pripravili v petek, 21. junija, v športni dvorani, kamor so povabili tudi starše. Pripravili so pester kulturni program, v katerem so nastopili učenci vseh razredov s plesi, petjem,... Plesne točke je pripravil plesni učitelj Albin Šeško,' pevce je vodila Simona Kepa, program pa je povezovala Belinda Ladiha. Kot gostje so nastopili godbeniki pod taktirko Vanje Tomca. Pevci Svobode Dol so v ponedeljek v kinodvorani nastopili ob svoji 60-letnici in obletnici osamosvojitve. Zbor vodi Vili Alt. ' Razstavo ročnih del so imele upokojenke z "Dola tudi letos pred občinskim praznikom. Z izdelki iz lesa so se jim pridružili tudi upokojenci. Otvorili so jo 22. junija v gasilskem domu. F.M. Trbovlje Folklorna skupina IBEROASTE-RICANO bo v četrtek, 27. junija, ob 19.30 uri nastopila v DD Trbovlje. Skupina prihaja iz Cordobe v Argentini in se bo poslušalcem predstavila ob glasbi v živo z značilnimi južnoameriškimi plesi argentinskih pokrajin. T.L Lončar Boris Cestnik se je s svojimi izdelki v maju udeležil 11. razstave domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu. Za nekaj dni so bili njegovi izdelki razstavljeni tudi na Ljubljanskem gradu. T.P. Zagorje Slikar Lojze Tarfil do 29. junija razstavlja v ljubljanski Galeriji CTU - DZS. Poleg del s pokrajinskimi motivi so na ogled tudi kljekljane čipke. Razstavo je postavil Janez Krajnc iz Kolovrata, živeč v Ljubljani, v sodelovanju s TD Železniki. T.L Šentvid pri Stični v znamenju vasovanja Že dolgo časa ni pevce iz vse Slovenije, zamejstva in Hrvaške pozdravil dež, kotje bilo to 26. junija na 27. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Na generalni vaji še vsi pod dežniki, na nastopu pa so s pesmijo pregnali dež in skoraj je posijalo sonce. Tabora se je udeležilo 92 mešanih pevskih zborov, 93 moških in 53 ženskih pevskih zborov. Iz Zasavja so nastopili mešani pevski zbori: Slavček in Svoboda iz Trbovelj, Mešani pevski zbor Podkura in Pevska skupina Izvir iz Zagorja; moški zbori: Simon DPD Svoboda z Dola pri Hrastniku, Svoboda I. in Svoboda II. iz»Hrastnika, Eti Izlake, Zarja iz Trbovelj in Loški glas iz Kisovca; ženski zbori: Vokalna skupina iz Čemšenika, Svoboda z Dola pri Hrastniku, DU Trbovlje. Med letošnjimi jubilanti sta bila zborovodkinja Nanda Guček iz Trbovelj, za pet let delovanja in zborovodja Vili Alt z Dola pri Hrastniku za dvajset let. Fanfare so naznanile začetek koncerta. Letos smo slišali 14 vasovalnih pesmi, na koncu pa še venček ljudskih. Zborom je dirigiral Igor Švara. Slavnostni govornik je bil dr. Boris Kuhar. Prisluhnili pa smo tudi Pihalnemu orkestru Videm Krško. K.G. Foto: Tomo Brezovar Oj zdaj gremo.... Brezskrben smeh, začetno najstniško obdobje in le ščepec učenja v OŠ, vse to bo čez nekaj dni že za nami. Že v prvem razredu sem občudovala poslavljajoče se osmaije in komaj sem čakala, da na to mesto stopim jaz. Dobro se še spominjam svojegaprvega koraka čez šolski prag. Bilo meje strah in kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se nato novo zgradbo privadila. V tretjem in četrtrem razredu so nas vsi strašili z višjo stopnjo, saj je tudi to določenaprelomnicav šolanju vsakega učenca. Peti razred, novi učitelji, novi sošolci, nekateri zelo tečni, innašanovamama Mili so nas pričakali v drugem nadstropju. Večkrat mi kdo omeni, da je slabe stvari treba pozabiti, toda v šestem in sedmem razredu je bilo grozno. Moji sošolci so preživljali puberteto in za vse, kar seje meni zdelo pomembno, se oni niso zanimali. Konec sedmega razreda pa je bil zame najlepše obdobje v osnovni šoli. Zaljubila sem se. Srečna sem, da naša šolaorgani žira vsako leto taborjenjem letovanje v raznih krajih, saj sem svojo simpatijo spoznala v Savudriji. V osmem razredu smo doumeli, da smo zadnje leto skupaj, zato se nismo skoraj nič prepirali. Imam sošolca, s katerim sva se neprestano prepirala irr sov razila sem ga z dna srca, zdaj pase že več kot sedem mesecev lepo razumeva. Odhajaeno obdobjein prišlo bo novo. Ne maram vlakov, Ljubljane in srednje šole, kamor bom začelahoditi jeseni. Radabi ostalatu irr vedno znova s svojimi sošolci obiskovala osmi razred. Postali so mi prijetni in vsebom ohranila v spominu, čeprav nekatere v lepšem kot dmge. Nataša Čož, 8. c Imejmo se fajn! Imejmo se fajn! smo si rekli tudi na OŠ Toneta Okrogarjain se odpeljali na zaključne izlete širom po domovini in še malce čez državno mejo. Četrtošolci so bili na Lisci. Eva, Uroš, Jure, Vito in Sašo pripovedujejo o nepozabnih doživetjih, da komaj dohajam fljihove besede: koliko prostora za razne igre je na Lisci in kako imeniten je šele razgled s te "gore", saj so videli Kum in celo Alpe. Bilo je zares "super", je pribil Uroš. Petošolci so obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad. Tjaša, StašainNinapravijo, dajihje povsem prevzela kapniška lepota Postojnske jame in pripoved o roparskem vitezu Erazmu Predjamskemu, ki je umrl tako čudne smrti - na stranišču. Ste vedeli? Na povratku pa so se ustavili še na Močilniku pri Vrhniki, na izviru Ljubljanice. Tjaša dodaja, daje bil to res enkraten izlet in vas vabi, da jih posnemate, ne bo vam žal! Šestošolci so se podali na Štajersko. Tanja, Marija, Grega in sošolci so najprej obiskali štajersko metropolo Maribor in si ogledali akvaterarij, kjer jih je prevzel pisani podvodni svet, posebej pašekarmalce srhljivi plazilci - aligator, kače velikanke, stmpeni škorpijoni in požrešne piraje. Res, neveijetno zanimiv je ta živalski svet. NaPtujskem gradu pastaUrškain Alja igrali na 100 let starem pianinu. Prelep dan so zaključili v Ptujskih toplicah, kjer so se v bazenu prepustili umetnim valovom, ki so nekatere tako utrudili, da so na povratku domov v avtobusu kar zaspali. Prebudili so jih šele trojanski krofi, katerim se zlepa nihče ne odpove. Sedmošolci so jo mahnili kar na morje v mesto rož - v Portorož. Tina, naša zvesta dopisnica, je svoje vtise strnila v naslednji zapis: Kako težko smo čakali naš zaključni izlet. Napoti proti moiju smo obiskali tudi Postojnsko jamo, ki nas je prijetno osvežila s svojim podzemnim hladom. Ali ste vedeli, da kapniki vsako leto zrastejo za 3 mm? Dih nam je zastajal, ko smo opazovali človeško ribico, najbolj skrivnostno prebivalko našega podzemlja. Čeprav nas je napoti proti moijupresenetil dež, pa nas je Portorož pričakal v soncu. In zato hitro v vodo; četudi je bilanekoliko hladna, nas to ni motilo. Biloje "tunkanja", potapljanja in škropljenja pa veselega smeha in kričanja. Še na povratku domov nismo mogli utihniti; veselo smo klepetali, sklepala so se nova prijatelj stva i n tudi nove ljubezni. To je bil najlepši dan v tem šolskem letu; osrečile so nas naravne lepote naše domovine, osrečilo nas je sproščeno druženje, zato kmalu nasvidenje, mesto rož! Osmošolci pa v Gardaland, se razume! Neža in Katja pravita, da so besede premalo, da bi lahko opisali vsa čudovita doživetja, ki jih ne pokvari niti dejstvo, da so se na pot odpravili tako rekoč sredi noči. Ob prihodu v zabaviščni park nas je najprej pozdravilaznamenita uraiz samih rož, ki že vseh 20 let kaže natančen čas, to je svet realnosti, ko pa stopiš skozi naslednja vrata, stopiš v svet sanj, v svet pravljic in domišlije. V višave te popelje vrtiljak Ikarus, majhen vlakec v podzemlje - v svet rudarjev, pa Gusarska ladja, Piramida, gugalnica Mavrica, vlak smrti, Peter Pan, saj ni mogoče vsega opisati. Na koncu pa Top spin, ki ti dvigne adrenalin! Kričali smo od navdušenja in čisto malo tudi od strahu, čeprav včasih mokro - vendar nepozabno in enkratno. Na povratku smo v avtobusu utrujeni in zadovoljni zaspali in sanjali dalje o čudoviti pravljici, ki se jih reče Gardaland. Dopisniški krožek OŠ T. Okrogarja Spektakel v hali Tivoli OŠ Litija se je v tem šolskem letu odločila za sodelovanje v Šolski košarkarski ligi. V projetku, kije letos na novo organiziran, so poleg košarkarskih skupin tekmovale tudi navijaške in plesne skupine OŠ, dogajanje pa so spremljali video, foto in novinarski krožki. V sredo, 8. maja, je v hali Tivoli potekalo finale ŠKL. Pomerili sta se II. OŠ iz Rogaške Slatine in OŠ Antona Globočnika iz Postojne. Slednja je postala državni prvak v košarki. Ker se je naša plesna skupina F na izbirnem predtekmovanju v Sežani uvrstila med prve štiri najboljše v Sloveniji, smo seveda nestrpno pričakovali njihov nastop. Okoli trideset učencev naše šole je za čmo-zlate plesalke i n plesalce lahko navijalo v živo, veliko pa nas je prireditev spremljalo preko TV ekranov. V močni konkurenci je plesna skupina F zasedla 4. mesto, kar je zelo velik uspeh in plačilo za vloženi tmd. Prevečpapiijabi potratili, če bi želeli vsaj približno opisati, koliko dela je vloženega i n koliko uspešnih nastopov je plesna skupina F pod budnim vodstvom mentorice Mojce Intihar že opravila. Mi vemo le, da nas ob vsaki priložnosti znova prijetno presenečajo z izbrano glasbo, kostumi, koreografijoinpredvsem z veliko mero navdušenja, ki gaje čutiti tudi iz njihovega dela. Tilen Mandelj, član novinarske skupine OŠ Litija Pobarvaj polja, ki so označena s pikami! 1 Mtgnlcact m Debsit rti® Četrtek, 20. junij - rekli boste, dan kot vsak dan, ampak za nekatere to ni bil. Za učence, ki so se najbolje odrezali na tekmovanju v znanju o rdečem križu, najprej na osnovnošolski, kasneje pa še na občinski ravni, prejšnji četrtek ni bil navaden dan. Za nagrado so odšli na enodnevni izlet na Debeli rtič. To so učenci sedmih razredov OS Ivana Skvarče, OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja ter OŠ Ivana Kavčiča z-Izlak. Spremljali sojih: duša organizacije Barbka Rebolj, sekretarka območne organizacije RK Zagorje, mentorice Metka Vetršek, Bojana Slekovec in Tatjana Krautberger, medicinska sestra Dragi Poglajen in Blanka Šmit, načelnica oddelka za družbene dejavnosti Zagorje. V hecu bi lahko rekli, da otroci spremstva skorajda ne bi potrebovali, kajti vedli so se res vzorno, tako da je bil izlet prijeten in sproščujoč. Nov bazen in urejena okolica Ob 7. uri zjutraj smo odrinili z zagorske avtobusne postaje dogodivščinam naproti. Prvi postanek je bilo počivališlče Ravbarkomanda na avtocesti, kjer smo dobili malico in razmigali ude. Za osvežilno pijačo je poskrbel Marjan Trebušak, ki je velikodušno podaril pločevinke osvežilne pijače Mirinda. Od tam smo nadaljevali pot proti končni postaji - Debelem rtiču, kamor smo prispeli okrog enajste ure. Čeprav vreme ni bilo najboljše, hvala bogu brez dežja, so se otroci takoj zapodili v vodo. Najprej so se malo namakali v novem bazenu ob morju, kasneje pa so nekateri pogumnejši zakorakali tudi v morje. Prijetno smo bili presenečeni nad novim bazenom, kajti leta je izredno lep, ima pa tudi prostorček za najmlajše in neplavalce. Ves čas so nas opazovale budne oči reševalcev, tako daje bilo poskrbljeno tudi za varnost. Pa ne samo bazen, tudi okolica je preurejena in je prava paša za oči. Povsod samo zelenje, nikjer ne vidiš odpadkov, novi tuši, lepo urejena stranišča in še bi lahko naštevala. Vendar nam vse to ne bi koristilo, če vzdušje ne bi bilo pravo. To pa je bilo. Nekateri učenci so imeli s seboj radijske sprejemnike in kasetofone, drugi knjige, pa žogo in karte, tako da nam ni bilo niti minuto dolgčas. Nekaterim je res veljalo Po kopanju, ki nas je prijetno osvežilo in razvedrilo, smo odšli na kosilo. V paviljonu so nas lepo postregli s pijačo in, ne boste verjeli, picami. Ker nismo hoteli zamuditi ničesar, smo se karseda hitro najedli in se odpravili nazaj na plažo. Nekaterim dekletom so oči kar naprej švigale sem ter tja in kmalu smo ugotovili, zakaj. Zaljubljenost, zaljubljenost... Tudi športa ni manjkalo V popoldanskem času je prišlo na vrsto seveda tudi pisanje kartic in pozdravov. Preden smo nekaj pred peto odrinili domov, smo se preizkusili še v košarki. Pa ne tako kot Mi se imamo radi. na streetballu na en koš, ampak na dva, igrali smo štiri na štiri (po dva fanta in dve dekleti na eno ekipo). Lahko se pohvalim, da sem bila v zmagovalni ekipi, čaprav nisem dala niti enega koša. Pa to sploh ni bilo pomembno, glavno, da smo se zabavali. Saj veste, važno je sodelovati, ne zmagati. Kar prehitro je tekla ura in prišel je čas slovesa od morja. V avtobusu smo si ogledali dva filma, med njima tudi Buda Spencerja, kije zopet žel salve smeha. Kot že zjutraj, smo se tudi zvečer ustavili na Ravbar-komandi, kjer smo pomalicali, ali bolje rečeno, povečerjali. Prišlo je slovo Čez Moravče smo se pripeljali do Izlak, kjer smo se poslovili od prve skupine, in naprej proti Zagorju, kjer smo "vzeli slovo" še ostali, s približno takšnimi izjavami: "Fajn se imejte in nasvidenje." Mislim, da nam bo vsem, tako otrokom, mentoricam kot Barbka Rebolj in najmlajši nagrajenci. tudi meni izlet ostal v lepem spominu. Posebna hvala velja Barbki Rebolj, ki je resnična duša in srce vsega, pa tudi ostalim, torej vsem 38 učencem in učenkam ter mentoricam, za lepo doživetje. Tekst in foto: Martina Kostajnšek Zjutraj je bilo bolj malo ljudi- ...ampak popoldne je bilo polno Ali se tresejo temelji ameriškega pravnega sistema? (Porotnica / The Juror, ZDA - 1996, Continental) Ženska, v nevarnosti je Nevarna ženska. Annie(DemiMoore),modemaženska, mati samohranilka in umetnica, malce zbeganainbrez prepotentnega mnenja, da pozna odgovore na vsa vprašanja o iivljenju, vesolju in sploh vsem se odloči, da se bo ponudilazaporotnicovprocesu proti razvpitem gangsterju. Po eni strani zato, ker skuša biti dober zgled 12. letnemu sinu, po drugi strani pa rudi zato, ker jo življenje, kakršnega ima, že malce dolgočasi in si želi spremembe. Hja, ampak vsaka sprememba ne obme stvari nujno na bolje... Ni vse, karse dogaja med moškim inžensko, romantika. Zadeve se namreč precej zapletejo, ko se na prizorišču pojavi Učitelj (Alec Baldvvin), skrivnostnež, ki opravlja krvave posle mafije. On si izbere Annie, da bo ostale člane porote prepričala, kako Država gangsterju ni dokazala krivde. Tako je izglasovanje nedolžnosti edina stvar, ki zagotavlja preživetje Annie in njenemu sinu. Morda niti to nebo dovolj... > Dela zgodbe, ki govorita o poroti in procesu samem sta pravzaprav stranskega pomena v primerjavi z dogodki prej in potem. Demi Moore je mati, malce očeta in hkrati najboljši prijatelj svojemu sinu, Baldwinpapostanenjen učitelj vpravem pomenu besede. Smrtonosna igra mačke z mišjo se resnično začne šele potem, ko Annie prestopi meje, kijih je začrtal Baldwin in začne obračatirazmerjev svojokorist. Po knjigi Georgea Dawesa Greena je scenarij priredili ed Tally (S ilence of The Lambs), glasbo pa je napisal James Nevvton Howard. Film Briana Gibsona (NVhafs Love Got To Do With It) PorotnicajethrillervGrishamovemstilu.karježesamoposebidovolj velik kompliment. Odlikujejo gadobraigraBaldvvinainMoorove in izjemno močnestranskevloge(AnneHeche, JosephGordon- Levitt,...) Tommy Kaj pa če je on nedolžen in je vse skupaj udbomafijska zarota? Popoln plagiator (Posnemovalec / Copycat, ZDA - 1996, Ljubljanski kinematografi) Ona ve kako on razmišlja, ampak morilec ve, kje ona živi Biti psiholog splohni tako nenevaren poklic, kot se morda na prvi pogled zdi. Helen hudson(Sigumey Weaver) je to občutila na lastni koži, ko j e kot ekspert za množične morilce skoraj razkrila, kaj vse se plete v zmedeni glavi enega od njih (Harry Connick Jr.). Po spodeitelem poskusu umora postane agorafobik (strah pred odprtim prostorom op.p.) in več kot trinajst mesecev z zunanjim svetom komunicira le preko modema in zvestega spremljevalca Andyja (J ohn Rothman) dokler... San Francisco pretresa serija umorov in pametna & ambiviozna detektivka zadolžena za njihovo razrešitev (Holly Hunter) bo skupaj s partnerjem (Derraont Mulron ey) storila vse, da bi Helen pritegnila k sodelovanju. Umnim,.. Mogočese ne zanimazome. Mogoče je prisekamo na pivo? Izgleda, kot da bi v S igumey W eaver živel en majčken mazohistek, ki si želi, daj ih njen lik v vsakem filmu tako ali drugače dobi po betici. To vsaj nakazujejo vloge v filmih Deklica m smrt, Gorile v megli in v trilogiji Alienov. Lahko bi rekli - hvala Bogu, daje tako. V teh filmih je odigrala najboljše & najodmevnejše vloge njene igralske kariere. Doslej. Danes lahko sem prištejemo tudi Posnemovalca. In Holly Hunter... Ali stesežekdaj spraševali, kam jeizginil njen prst, ki gajena takoMečnačin izgubila v Klaviiju? Sic. Kamera je pod režisersko taktirko Johna Amiela izjemno asociativna. Dobro nam poskuša (vsaj vizuelno) predstaviti, kako sepočuti človek, ki seboj i odprtega prostora. Možakar se z dobro mero okusa poigrava z marsikaterim filmom mojstrov srhljivk. Morilčev obraz tokrat ni zamegljen do samega razpleta zgodbe, napetost in negotovost pa doseže drugače. Ann Biderman in Jay Presson Allen sta scenarij priredila po zgodbi Davida Madsena. V filmu boste poleg policijskega dela lahkoslišali tudi njihovo glasbo. Besedila skupineThe Police si res lahko vsakdo razlaga po svoje. Tommy VROČE HLADNO FILMSKO POLETJE Čez lužo jim očitno ni nikoli dovolj vroče. Vsaj glede na to, da se maja prične poletna filmska sezona, ki traja vse do jesenskega septembra. Po drugi strani bi lahko množični obisk kinematografov v tem obdobju lahko razlagali s predpostavko, da se ljudje umikajo iz razbeljenih asfaltnih ulic v prijetno hlajene dvorane, kjer si mimogrede ogledajo še kakšno poletno uspešnico. Zakaj pa ne? Absolutni hit letošnj egapoletjabo nedvomno Ivvister. saj jeprednekaj dnevi prekoračilmagično mejo zaslužka. (200$ milijonov) Slovenske gledalce bo poskušal zavrteti enkrat v začetku novega šolskega leta. Takrat bodo z jesenskim listjem v naše kraje priletele tudi nekatere uspešniceameriškega poletja. NaprimenEraser - bombastični film Arnolda Schwarzeneggerja, kjer skorajniprizoravkateremnebiimel večjega orožjav primerjavis predhodnim. Sean Connery in Dennis Quaid nas bosta v Dragonhcartu popeljalavčasplemiških vitezov inletečih zmajev, ki bruhajo ogenj. Billy Žane, ki smo ga pri nas nazadnje videli v filmu Tumbstone, sebo tokrat stlačil v oprijete pajkice stripovskega junaka Fantoma. V filmu s preprostim naslovom The Phantombobranil pragozd in njegoveprebivalce pred multimilijonarjem, ki načrtuje krajo treh svetih lobanj skaterimibisipridobil neustavljivo moč. Val Kilmer in Michael Douglas bosta zdmžila moči v vlogi velikopoteznega lovca (Douglas) in inžiniija za gradnj omostov (Kilmer), kisepodatanalovzadvemakrvoločnimalevoma, ki si pogosto privoščita zamalicobližnjevaščane. IndependanceDay,najboljnestrpnopričakovan film prihajajočega poletja starta v Ameriki. 4. julij a (vZDA je to dan neodvisnosti). Zgodba: Na ta dan se nad glavnimi mesti zgrne zloveč atmosferski fenomen, ki onemogoča globalne komunikacijeinnapovedujeprihodsovražnetuje sile. V 72-ihurahsemora človeštvo brezpogojno predati sicer... Sodeč po nekaterih posebnih učinkih (uničenje Bele hiše z enim laserskim snopom) tokrat ne bomo prišli na svoj račun le ljubitelji znanstvenofantastičnega žanra. Kot že rečenobovslovenskihkinematografihnasporedu v začetku jeseni. Hej,tonifer! h neravnonopraznik! lndepefldanceDay V primeij avi z Ameriškimi kolegi pa se nam ne obeta pretirano zanimiv izbor filmov, čeprav je treba priznati, da je še kar pester. Ena izmed spomlad anskihuspešnic se nam obeta že ta teden Kritična točka(Critical Decision) vkateri Kurt Russell, Števen Seagal in Halle Beny skušajo rešiti ameriko pred teroristi, ki na potniškem letalu grozijo z bombo bojnih strupov, ki bi pomorila40milijonov ljudi.Cvet mojeskrivnosti jeAlmodovarjevamelodramavFassbinderjevem stilu, kar pomeni da jenarejena za širšeobčinstvo in hkrati dmžbeno kritična. Richard Gerev sodni drami Prvinski strah (Primal Fear) brezplačno prevzame obrambo morilca, da bi si povzdignil medijskiugled.Komedijizvojaško tematiko vas ne bosta pustili resnega obraza. Prva Periskop dol! (Down periscop!) je satira na podmomiške filme v kateri nastopa Kelsey Grammer (iz TV nadaljevanke Fraiser) in Lauren Holly (iz TV nadaljevankeOgrajenašegamesta). SteveMartin pa nas bo do solz nasmejal v odbiti komediji Narednik Bilko (Sgt. Bilko). Najstnice se bodo lahko zabavale ob štirih dekletihv Čarovnicah (Craft),malcestarejšimpabostaSharonStonein IsabelleAdjani pokazali kako se znebiti nezvestega moža. Kar doma. V kopalni kadi. Če vas omenjena tematika zanima, ne spreglejte filma Hudičevki (Diabolique) in se vsaj za tisti dve urici v kinu ohladite po napornem delu v službi. IheAimer, rny friend is... TW!STER! Uri. NAGRADNA UGRA Huh.Prejšnjenagradnovprašanjejebiloizgledamalcepretežko. Samo eden bralec jepravilno odgovoril nanj. Mislim... HEJ!Divjivsrcu(WildatHeart)jevendarkullnazadevščinain obvezno gledljiv film zaslehmega cineasta! No, prav. Pa se vrnimo h bolj trivialnim vprašanjem. S katerim filmom (pravzaprav je to zaenkratkar trilogija), jepostalasvetovnijavnosti znana igralkaSigumcyWeaver? FitmSke ArnoldSchwarzenegger podira vserekordes svojim honorarjem za vlogo glavneganegativca (Mr. Freez) v četrtem nadaljevanju zakrinkanega netopirja - Batman in Robin. Za šest tednov snemanjabo prejel preko 20$ milijonov.Zdeležem od zaslužka in najrazličnejšegablagaznjegovim likom se bo ta vsota še povečala. V deluje še ena ekran izacijanovele Stephena Kinga - The Mist iz antologije Skeleten Crew. Film z istim naslovom borežiralrrank IJarabont. Toimepomenimočno zagotovilo, dabostazgodba inozračjeuspešnoprenesenanavelikoplatno.saj je to dokazal že s sedemimi nominacijami za Kaznilnico odrešitve (The Shavvshank Redemption),naOskaijihleta 1995. Podobnosts Carpenterjevo Meglo (The Fog) je le malenskostnaZaplet septične,koseposvojevrstni nevihti n ad mestece v zvezni državi Maine spusti čudnameglica. V megli prebivajo grozni stvori, ki prežijo na vsa živa bitja na katera naletijo na poti skozimeglo. Zgodba temeljinaskupiniljudi ujetih v veleblagovnici, ki opazujejo razvoj dogodkov, ko se začnejo zunaj prikazovati vse bolj smrtonosna bitja, ki bi seveda rada prišla do nj ih. Napetost se povečuj e z izmišlj anjem načrtov zapobeginrazmišjanjemljudiousodisvojcev.ki so ostali doma. Medtem pase odkrijejo različne skrivnostneteorij e, ki bi lahko odgovorile od kod so prišle vse te grozote v megli... PrOvk°r ^sl° £> ZDA Malce manjša uspešnica po švigajoče uničevalnem Twisterju je trenutno Mission: ImpossiblepriznanegarežiserjaBriana De Palme (Carlitov zakon, Nedotakljivi, Scarface). V glavni vlogi je nastopil Tom Cruise, id je mimogrede film tudi produciral. Cruise je tokrat le še 'bolj podžgalsloves najbolj vročega Ho!ly woodskega igralca. lznaslovajerazvidno,datemeljina,med ameriškimi gledalci zelo popularni, istoimenski TV seriji iz konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let. Filmski zaplet je... zapleten: "Bivši ruski vohun prodajamednarodnaporočila Halo Pizzo? &to veliko. Mešona Z vsem. Mission: Impffisible? na črnem trgu... seznam najbolj tajnih agentov sveta... podkupljen agent dela za neznano organizacijo... skrivnostni trgovec z orožjem... vohunska agencij a pripravlj en a zataj iti dej anj a ali obstojkateregakolinjihovegaujetegaaliubitega člana... in mož znalogo, ki je videti nemogoča." Vamjevsejasno? Sedmegajunijasoprvičv zgodovini priredili slavnostno premiero filma na otočku pred Los Angelesom.kjersofilmtudi posneli. Včasihjebil tam eden odnajbolj znanih zaporovvZDA, danes paje priljubljena turistična atrakcija. Veijetno ste žeugotovili,dagovorimo Alcatrazu. Posebej za topriložnostsonazapomiškem dvorišču postavili filmskoplatno.Svečanepremieresoseudeležili vsi glavni zvezdniki filma The Rock. Sean Glej! Tamle sem bil zaprt. The Rock Conncry v vlogi tajnega zveznega zapornika (edini znani kaznjenec, kimujeuspelopobegniti iz Alcatraza) priskoči na pomoč FBIjevemu strokovnjaku zakemična/biološkaorožja(Nicolas Cage). Poveljnik brigade (Ed Harris) je z ekipo komandosov zavzel otok in vzel za talceskupino turistov. Od ameriške vlade zahteva, dabi počastila njegove može, ki so izgubili življenja v tajnih nalogah za domovino, tako da bi omogočila njihovim družinam vseugodnosti in podporo, ki sojo deležni ostali vojni veterani. Naloganaših dveh junakov je zdaj jasna. V prvih treh dneh predvajanja je zaslužil 25$ milijonov. To pa pomeni, daseConneryšenekaj časa ne bo mislil na upokojitev. Uri. Porotnica.Thc.i:::ror< g;!©. Trbovlje: od l&f .do 18,2;. HIId. Zagorje: od 19-f. do 23.7? Kmo Hrastiiik: od 26.7. do 28.7..,, Posnemovalec.^;' . m p* Floiian Mohar, Trbovlje Ob zaključku akcije Naj šofer in hkrati ob dnevu šoferjev, bo v soboto, 13. julija, na igrišču TVD Partizan v Zagorju velika fešta. Za dobro glasbo bo poskrbela skupina Interval, za prijetno vzdušje bo skrbel povezovalec Gorazd Mavretič, za prigrizek in dobro kapljico pa bodo poskrbele članice Rokometnega kluba Zagorje. ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, la ga opravljajo, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferje dobre. In prav takšnega šofetja iščemo. Vaše glasove bomo sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade. Svinčnik v roke in izpolnite kupon. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, ki jih objavljamo. S kupončkom lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. Ker smo voznike iz podjetju Izletnik Celje, PE Hrastnik, že vse predstavili, tokrat (predzadnjič) objavljamo le še fotografije voznikov IntegralaZagorje in IntegralaTrbovlje. Seveda lahko še vedno glasujete tudi za Hrastničane. Biti voznik avtobusa, ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov moraš biti prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj »les Borisek, Trbovlje Trenutni vrstni red Izletnik Celje, PK Hrastnik t. Pavle Železnik 1 res. ga "ozdravili", so ga zaradi posesti Vsi'. ^iiparfcfouiigoriCjioz™*iltal. mamil seveda zaprli. Ker je plačal Dokaz. da so še vedno skupaj, je....s; 10.000 dolarjev varščine, se je tudi letošnji MMS. AgrOpop bo v znašel na prostosti. Seveda ga Portorožu nastopil s pesmijo čaka tudi zagovor pred sodiščem! Zaplešimo po mizah......... TAS V __________________________________ J Andrej se veseli Tudi v tretje gre rado. Četrtkov Živžav v trboveljskem parku je popestril s svojim nastopom tudi Andrej Šifrer. Malokdo pave, daje bil njegov nastop še v sredo vprašljiv. Ne zaradi dežja, kije motil prireditev. Andrej je bil namreč še dan pred prireditvijo popolnoma brez glasu. Vendar ne zaradi bolezni, temveč zaradi zelo lepega razloga. Andrej je v ponedeljek postal že tretjič očka in očitno je dogodek proslavil precej glasno. J.N. Hotičstock je tu!!! Slovenski rock dogodek desetletja, če že ne kar stoletja, je tik pred zdajci. Dva dneva zabave, dogodkov in predvsem glasbe v Hotiču pri Litiji bo verjetno vsakemu obiskovalcu še dolgo ostal v spominu. Ja, zdajle je še čas, da zmolimo kakšen očenaš za lepo vreme. Potem pa pot pod noge in na žur. Ste že kupili karto? Ali ste jo ali niste, ne vem. Vem samo, da vstopnice ne bo treba kupiti Primožu Božjaku Iz Trbovelj in Jani Pavšek iz Zagorja. Obema Zasavc podarja po dve vstopnici za Zgaga rock festival. Primož je pravilno naštel pet tujih skupin, Jana pa je pravilno na dopisnico napisala kdo je organizator festivala. Seveda sta obapotrebovala tudi kopico sreče, da sta bila izžrebana iz tokrat res zajetnega kupa dopisnic, ki so prišle na naš naslov. Čestitke obema, vidimo se v Hotiču. Upam da bosta karte, ki sta jih dobila, tudi dobro izkoristila. J.N. m otliima ist mmm Trbovlje - 21.,22. in 23. junija je v Brescii že 15. potekal memorial Luciana, pod parolo manifestacija mladih plavalcev Evrope v kategoriji dečki in deklice. To srečanje je bilo zagotovo najmočnejše te vrste v Evropi, lahko bi celo rekli neuradno evropsko prvenstvo. Srečanja se je udeležilo 65 klubov oz. 580 tekmovalcev iz osmih držav: Rusije, Francije, Madžarske, Litve, Švice, Bolgarije, Italije in Slovenije. Tekmovalo se je v disciplinah 100 delfin, hrbtno, prsno, prosto, 200 prosto, 200 mešano ter v štafetah 4x100 prosto in mešano. Vsak tekmovalec je lahko nastopil le v dveh disciplinah in štafetah. V petek in soboto so potekala predtekmo-z vanja, najboljših osem iz vsake discipline pa se je pomerilo v nedeljskem finalu. Tekmovanja so se udeležili plavalci štirih slovenskih klubov, med njimi tudi plavalci iz Trbovelj. PKRudar so zastopalijure Bola, Goran Bešlrevič, Iztok Požun, Nejc Krofi, Lado Leskovec, Davor Gregorčič in Jelena Lušlč. Osvojili so tri medalje od skupno šestih za Slovenijo. Tudi tokrat so se najbolje odrezali odlični Jure Bola z dvema zlatima medaljama na 100 hrbtno in 200 mešano ter Jelena Lušlč z bronom na 100 delfina. Razen njiju omenimo še Iztoka Požuna za 21. mesto na 100 delfin ter Davorja Gregorčiča v mlajšem letniku za 12. mesto prav tako na 100 trgovino upn Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299 Možnost plačila na več čekov BREZ OBRESTI! POTROŠNIŠKI KREDIT DO 12 MESECEV GOTOVINSKI POPUST 5% nad 30.000,00 SIT Nudimo tudi brezplačen prevoz bele tehnike... v. delfin. V ekipni razvrstitvi je PK Rudarkotnajboljeuvrščen slovenski klub zasedel zelo dobro 16. mesto. Naslednja tekma za to kategorijo bo tredicionalni Lučkin memorial 7. julija na letnem bazenu v Trbovljah. B.K. * belo tehniko po ugodnih cenah * parni likalniki Philips že od 5.915,00 SIT ter likalniki Gorenje, Mouline*, [Ima, Rowenta po ugodnih cenah * akcija vodovodnih armatur Armal in Unitas Odpiralni čas: vsak dan od 8 00 do 19 00 '/ 0 b I j 6 tl I I snhntn nd 8 00 do 17 00 ura RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 NOGOMET Zaključek sezone Kresničanom Litija - Zaključek nogometne sezone so s turnirjem zabeležile vse ekipe iz litijske občine. Te so štiri. V najvišjem rangu tekmovanja so Litijani, ki so ostali člani 3. slovenske lige. V prvi ljubljanski nogometni ligi sodeluje ekipa Kresnic, medtem ko v 2. ligi nastopajo kar dve ekipi iz Jevnice: C klub in Jevnica. Jevniški organizatorji so se odločili, da se ekipe pomerijo med seboj, torej vsaka z vsako. Največ želje po igranju in dokazovanju po naporni sezoni so pokazali Kresnicam (njihov klub letos praznuje 25-letnico delovanja), ki so na koncu zbrali 7 točk in tako osvojili 1. mesto. S točko manj so bili 2. igralci C kluba, 3. Jevnica, zadnji pa Litijani z 1 osvojeno točko. Organizator pričakuje, da bo turnir postal tradicionalen in da bi tako na koncu sezone dobili prvaka tudi v velikem nogometu v litijski občini. Nenazadnje je verjetno v Sloveniji malo občin (po velikosti primerljivih z Litijo), ki bi imele kar 4 članske nogometne ekipe. Rezultati: Jevnica - Kresnice 0:1, Litija - C klub 0:2, Jevnica - Litija 3:2, Kresnice - C klub 1:0, Jevnica - Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.ju lija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PC RAČUNALNIKI 486 od 115.000 sit PC PENTIUM od 141.000 sil TISKALNIKI EPSON od 29.900 sit TISKALNIKI HEWLETT PACKARD od 41.720 sit TISKALNIKI STAR od 27.900 sit TISKALNIKI FUJITSU od 36.400 sit MODEMI od 5.800 sit CD ROMI 4x HITROST od 6.930 sit ZVOČNE KARTICE 16 BIT od 6.400 sit AKTIVNI ZVOČNIKI STEREO od 4.300 sit in še kaj PRIKLJUČITEV NA INTERNET. ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE NATEL.ŠT. 0601 -64-611 C klub 0:3, Litija - Kresnice 1:1. Končni vrstni red: 1. Kresnice 7,2. C klub 6, 3. Jevnica 3 in 4. Litija, 1 točka. S.K. KOŠARKA Lep uspeh košarkarjev Litija- Po vseh neuspehi h litijskih košarkarjev v letošnji sezoni, ki jih ni bilo malo, so zablesteli pionirji rojeni v letu 1982 in kasneje. Udeležili so se velikega mednarodnega turnirja za trofejo TOPOLINO v Torinu. Na turnirju, kjer je sodelovalo 32 ekipiz Avstrije, Malte, Češke, Slovenije in Italije so zasedli 1. mesto. Rezultati: Litija - Ginnastica C 176:12, Litija - Venaira (Verona) 193:20, Litija - Cerea (Torino) 126:30, Litija - Custo (Torino) 106:50 in finalna tekma Litija-Ginnastica (Torino) 73:69 M.Š. ATLETIKA Šolska atletika Litija - Ob koncu šolskega leta j e ponavadi konec tudi šolskih tekmovanj. Osnovnošolci iz litijskih OŠ so svoja tekmovanja končali na občinskem atletskem mnogoboju za učence od 5. do 8. razreda na tekmovališču ob OŠ Šmartno. Nastopih so učenci vseh štirih OŠ litijske občine: Litija, Gradec, Šmartno in Gabrovka. Vsak tekmovalec je nastopil v štirih disciplinah: suvanju krogle, skoku v daljino, teku na 60 m in na 300 metrov oz. višji razredi na 1 km. Rezultati vseh disciplin so se potem sešteli in tako so dobili najboljše občinske tekmovalce v atletskem mnogoboju. Zmagovalci pri dekletih in fantih po razredih so bili naslednji: 5. r: Aleš Obreza in Nataša Osredkar (oba Šmartno); 6. r: Elvir Macanovič (Litija) in Tanja Pleterski (Gabrovka); 7. r: Mitja Potočnik in Teu ta Imerl (oba Gabrovka); 8. r: Igor Žust (Litija) in Lili Ceglar(Šmartno). Med ekipami je bila najboljša OŠ Šmartno, ki je osvojila prehodni pokal sponzorja Šport Čaplja. Ekipe OŠ so se med seboj pomerile tudi v štafeti 4 x 200 m, ki pa ni štela v skupni seštevek. S.K. BORILNE VEŠČINE Trboveljčani ponovno uspešni na DP Trbovlje - V nedeljo, 23. junija, so se mladi trboveljski karateisti udeležili zadnjega uradnega tekmovanja v spomladanskem delu državnega ekipnega prvenstva v Žalcu. Nastopih so z dvema ekipama. Tudi na tej tekmi so dosegh lep uspeh, saj sta obe ekipi dosegh tretje mesto. Ekipa starejših dečkov v sestavi Miha Kovačič, Jernej Simerl,Franci Ceferin in Sejo Ružnič se kljub izredno neugodnemu žrebu ni zmedla ter je zopet, kot že nekajkrat v tej sezoni, prijetno presenetila. Najtežjo vlogo v ekipi je odigral najmlajši, komaja 13 letni Franci Ceferin, ki je vedno naletel na najboljšega tekmovalca nasprotne ekipe. V borbi za vstop v finale se je srečal s Sevničanom Urbanom Božičnikom, ki živi in tekmuje v Berhnu (Nemčija) in je med drugim tudi prvak Nemčije in večkratni zmagovalec mednarodnih turnirjev po vsej Evropi. V borbi za bronasto medaljo se je Ceferin odločno in pogumno spopadel z Ivčičem in izgubil z minimalnim rezultatom 3:2. Ostala dva člana ekipe Kovačič in Simerl sta prepričljivo premagovala svoje nasprotnike. Še posebno odmevna je bila zmaga Mihe Kovačiča nad letošnjim viceprvakom sveta Oračem iz Sevnice. Miha je omenjeni dvoboj dobil z maksimalnim izidom 7:0 še pred iztekom regularnegadela borbe. Uspeh dečkov je dal še dodaten motiv kadetom Edinu Salkiču, Petru Zoretu in Mitji Štrucu, saj niso hoteli zaostajati za mlajšimi kolegi. Najboljši tekmovalec v ekipi je bilEdinSalkič, ki je nasprotnike prepričljivo premagoval. Za vstop v finale so s tesnim rezultatom 8:7 izgubili s prvim favoritom, domačo ekipo Žalca. V zadnji borbi je Salkič premagal osmouvrščenega z letošnjega mladinskega evropskega prvenstva, domačina Končino z rezultatom 5:1. V repasažni borbi za 3. mesto so trboveljski kadeti zopet zablesteli in zmagali. Ekipo sta vodila trenerja Bogdan Simerl in Borut Markošek, ki je opravljal tudi vlogo selektorja državne reprezentance. Po tekmovanju je izjavil, da bo na seznam potencialnih reprezentantov uvrstil tudi trboveljčane Kovačiča, Simerla, Salkiča in Zoreta. V največjimeripa je to odvisno od njih samih. Prvi pogoj j e dobra fizična priprava samih tekmovalcev za jesenski del tekmovanj ter seveda finančne zmožnosti karate kluba ter staršev samih tekmovalcev. F.G. Polaganje pasov Zagorje - Ob zaključku sezone so v Pon-do-Kwan klubu Izlake organizirali zaključneizpite. Dne 17. junija so nosilci rumenega pasu postali: Žiga Urbanija, Maja Vetršck, Mojca Kalšek, Grega Kovačič, Grega Ocepek, Matej Kisovec, Dejan Joger in Emil Brvar. Nosilci zelenega pasu pa: Sašo Plemenitaš, Brigita Plemenitaš, Blaž Plevnik, Benjamin Prek, MarkoRaz potnik, Liljana Gošte, Simona Rozman, Jure Vetršek, Ivan Bogataj, Jure Urbanija, Violeta Horvat, Igor Smrekar in Vojko Zakrajšek. Vsi kandidati so izpit opravili uspešno. I. G. MALI NOGOMET Dolanom pokal v trajno last Hrastnik - V okviru praznovanja državnega, občinskega in krajevnega praznika so v KS Dol pripravili tradicionalni turnir KS V v malem nogometu, katerega se udeležujejo tri naj večje od 10 KS občine Hrastnik. Tako kot na prvih dveh, so tudi na tretjem turnirju zmagali nogometaši KS Dol in osvojili pokal, ki ga podeljuje Občina v trajno last. Zmagovalcem, ki so nastopili v postaviKandolf, Jagodič, Deželak, Štefane, Drnovšek, Kolander in Milinovič - slednji je bil s 4 goli najboljši strelec, je pokal podelil hrastniški župan Leopold Grošelj. Rezultati: Rudnik - Dol 4:3, Steklarna - Rudnik 6:4, Dol -Steklarna 6:1. V spremljajočih tekmah turnirja sta bila še tradicionalni tekmi me Občino Hrastnik in KS Dol ter med suhimi in debelimi. Obe tekmi sta se končali z enakim izidom. S 3:2 pa so zmagali KS Dol in ekipa suhih. J. P. 25 let nogometa v Kresnicah .;::|i|t:<;šnice/ Kraj, IG/kiiometrov (xtialjett od t>bčmskeg§ centra litji; jejznan predvsem po svoji industriji apna Kresnice: Mnogi po/navak:i predvsem nogometne igre pa ga verjetno poznajo po nogometnem klubu, ki letos praznuje 25 let delovanja. L. '71 so sat takrat najbolj agilni ljubitelji nogometa Janez Hauptman. Miro \ Ulic, /lato V elitnec m Jo/c Kovič od k i m. da v kupi ustanovijo ritjgoriie&i klub, ki jv že v jesenskem delu pričel s tekmovanjem v •uknmi ijubijaitski ligi. Ptu* ime kluba Ajmai 'm tudi ime. ki sp ga nosili doleta ':)2,jc bilo povezano s sumim krajem in nenazadnje uidi s sponzorjem. Od 1, '92 pa nosi klub ime kraja. Kresnice. Pivo nogometne korake in tekme soigralci imeti na igrišču ob železnici. Ustanoviteljem klubu so se kmalu pridružili tudi drugi, podobno misleči, ki jih je preveč za omembo in v 25 letih je »aktglo novo igrišče nad sumim krajem. Ob igitšeu so s piosiovoljimu delom /suadili majhno športno d\ orano, ki služi 'nineir.ukiabu m nenazadnje tudi kraju za ra/ne priieditve. Ob domu je sv balinišče, ki vse skupaj /zaokrožuje v -.porini park, ponos nogometašev in gradi tel jev. Na j večji uspeh je klub dosegel,ko je v takratni zasavski ligi postal prvak, si omogočil kvalifikacije m 2. območno ligo Slovenije, a jim je splet okoliščin in odločanje jih N/ to: priigrano pravico odvzelo. Sicer pa S lep Spala štejejo: tudi uvrstitev v četrtfinale pokala Slovenije, na ljubljanskem področju. V klubu pravijo, da je njihov največji domet " in uidi i Hi v prihodnosti 3. liga SNL V letošnjem prvenstvu so kol člani prve lige ljubljanskemedobčinske nogometne zveze zasedli 8, mesto. Ob članski ekipi, ki jo vodi Ljubljančan Jurc Sajovic, so vedno delali mdr / m lajšam kategorijami, laku so ime it v prvenstvu vedno dve mlajši ekipi. V zadnji sezoni je mladince vodil Jože Ncjcdh. mlajše dečke pa ts> v novi sezoni n;w/ i Riict Jukupnvič. V klubu so vzgojili precejšnještcvikiigralcev. Na dgaizmed njih,so še posebno poildšrii. Tako je Jteo Vidic igral pri mladincih Olimpije ter kasneje pri Rudarju Trbovlje in v Litiji v njenih "zlatih" 70~ih letih. Podobno pot je ultra 1 Janez Zajc, ki pa je svojo kariero . nadaljeval v Kaminskem Stolu, ljubljanskem Mercatoijti, v Liliji in končat v trenerskih vodah. Sicer profesor športne vzgoje je diplomiral na področju nogometa. V zadnjem času je iz kresniškega nogometa najbolj znano iroeStanePcpda^k. trenutno član Slovana iz Ljuhljaifle; JUV..I teurpa tudi SCT Olimpije. V sklopit praznovanja 25 letnice je članska ekipa odigrala, tekmi s celjskim Publikumom k hiti/novim prvoligašem Železničarjem iz Ljubljane (0:4). Čaka pa jih še slavnostna skupščina kluba in pa, kot pravijo, še veliko se da postoriti v prihodnost obdbmu in na samem igrišču. Da bodo cilje uresničili, ne gre dvomiti, saj so dosedaj začrtano vedno stori li- In prav je. da ob .prt je tiranju čestitk mislijo tudi v n i;u gj S. K. mm. n lmsisiwiitel i§ Mii ¥SS Še približno trije tedni nas ločijo od začetka olimpijskih iger v Atlanti. Letos bomo praznovali 100-letnico olimpijskih iger moderne dobe. V počastitev tega velikega dogodka in visokega ju bileja letos po Sloveniji potekajo olimpijski teki. Tudi v Trbovljah ga je 17. junija organiziral AK Trbovlje. V ponedeljek ob 18. uri se je s starta na igrišču Rudar pognalo kar precej mladih in malo manj mladih tekačev. Izbirali so lahko med dvema dolžinama - 3,5 in 9 kilometri. Start je bil za vse udeležence hkraten, potek proge pa se je nekoliko razlikoval. Najprej so vsi pretekli dva kroga na atletski stezi, nato so se podali po Rudarski, po domače, po stari cesti, do križišča Dimnik in naprej mimo policije, do PTT na Trgu Franca Fakina, čez park do Občine in okrogle hiše na Sallauminesu. Tu sta se poti razšli. Krajša pot je vodila nazaj po stari cesti naštadion, kjerso morali preteči še en krog. Tekači na daljši progi pa so krog od križišča Dimnik do Okrogle hiše pretekli štirikratin nato tudi še en krog na igrišču. Vsi udeleženci so v spomin na udeležbo na olimpijskem teku dobili majico, na cilju pa še nekakšen certifikat Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in OK Slovenije. Kljub poznopopoldanski uri je nekatere motila vročina. Sicer pa so bili, kot je bilo večkrat poudarjeno, vsi, ki so prišli v cilj, zmagovalci. Vendar nekateri so si le zaslužili dodatne nagrade: 3.5 KIVI ml. pionirke: 1. KLAVDIJA ROTA 2. MARUŠA EBERLINC 3. MAŠA VOZELJ ml. pionirji: 1. VULMET MISIMI 2. GORAN MRAZ 3. MUHAMED BOTONIČ st. pionirke: 1. ALEKSANDRA TOMOVIČ 2. ZEČIJA MISIMI 3. MARUŠA MISIMI st pionirji: 1. DIEGO PERIČ 2. BOŠTJAN KOŠEC 3. JANEZ KLJUČEVŠEK ženske: 1. ANI ŽIVKO 2. MOJCA SOPOTNIK 3. HEDA KOTAR moški: 1. BERČON JURE - absolutni zmagovalec 2. EDI HRIBŠEK 2. PAVLE KREŽE družine: 1. MISIMI 2. RAJŠEK 3. DROBNE 2JSM moški: 1. LOVRO PETRIN 2. LUKA RUS 3. RAJKO VARGA veterani: 1. ANTON VENCELJ 2. AVGUST LAZNIK Branka Jan Olimpijski tek je bil nekakšen uvod v 11. Pionirsko atletsko šolo, ki seje začela 26. j unij a in se bo končala 30. avgusta s finalnim nastopom. Dejavnosti se vsak delavnik začnejo na stadionu Rudarja ob 9. uri, kjer je povdarek na vzgojnem delu z mladino, ki bo skozi spoznavanje atletskih prvin izboljšala motorične sposobnosti. Poleg tega bo spored obogaten z igrami in na približno 14 dni bo tudi pregledno tekmovanje posameznih pokroviteljev, finalni nastop pa bo pod pokroviteljstvom Dnevnika. Aktivnosti se bodo potem s štadiona preselile na letni bazen, kjer bodo otroci pod varstvom članov atletskeg kluba preživeli svoj čas do 12. ure. Posamezniki se lahko prijavijo na štadionu vsak dan in sicer dopoldne pred 9. uro in popoldne do 19. ure. Vpisninaje 2000 tolarjev in vključuje dejavnost šole, kopanje pod varstvom na letnem baezenu in vsakodnevne napitke po dejavnosti, občasno pa bodo udeleženci dobili tudi darila sponzorjev. Najboljši na tekmoavnjih pabodo dobili nagrade. P.K. \ Sponzorji Olimpijskega teka: OKS ZŠZ Slovenije, Henkel Zlatorog, Lek, MK Založba d.d., Kompas Holidays, SKB, stalni pokrovitelji Atletskega kluba: Kolinska Dentagum, Dnevnik, Nedeljski, Fructal, Pivovarna Union Sola, Delo, Slovenske novice, Zasavc, Zavarovalnica Triglav, LB Banka Zasavje, Rudis, Cementarna, Občina Trbovlje, Kozmetika Kahne, TV Trbovlje - Kanal IB, Radio Trbovlje, Zlatarstvo, Stik Avtotehna, CZ, Sadje zelenjava Misimi Nuri, Studio Moderna, Obere Plast, Erotrade, LDS, Trgovina Tonca, Knjižni hram, Slapy Avtomaterial, Tika, Europrima, Intera, MR Market, Bistro Cerar, Foto VVeiss in R šport. Duletov veliki dan Na drugi letošnji dirki v avtocrossu se je na Trojanah v deževnem vremenu zbralo precejšnje število gledalcev, ki so lahko uživali v vožnjah desetih dirkačev. Dirko sta popestrila dva udeleženca državnega prvenstva v avtocrossu, večkratni državni prvak Dušan Benedik in Andrej Francelj, člana AMD crosstrade team. Oba 'prava' dirkača sta prišla na dirko po posebnem povabilu organizatorja Andreja Prvinška. S svojima štirikolesno gnanimasubarujemasta vzbujala strah med tekmeci, zato se je organizator odločil, da lahko vozita le izven konkurence. S tem so se strinjali tudi ostali vozniki, ker pa sta morala štartati iz zadnje vrste, stas prehitevanji sprožila nove spore. Prvi je odnehal Andrej Francelj: "Kaj se sploh pritožujejo? Seveda sem najhitreje potegnil, zato gre zasluga pogonu na vsa štiri kolesa. sije snel čelado, "najprej seumakne na rob, potem pa mi presekapot, naj se že nauči dirkati!" V"domači" konkurenci sta medtem Levičnikin Uroš Berglez zmagala vsak po dvakrat, kar je napovedovalo izjemno zanimivo finalno dirko.Zalje že pred finalom odpadel Danilo Čop, saj mu je skala prebila karter. Dušan Levičnikje še enkrat dokazal, daje bil to njegov dan, saj je povedel že naštartuinzlahkoto ob držal vodstvo do cilja. Edini, ki mu je lahko sledil, je bil Uroš Berglez, a se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Tretje pozicije se je dolgo oklepal Gregor Jesih, dokler Avtomorjevastoenka ni izdihnila. Tretje mesto je tako osvojil Rado Smrkolj s Fiatom ritmo, četrto Roman Košir s hroščem in peto Damjan Novak z zastavo 101. Po dirki je ekipa Romana Koširja vložila protest, saj bi po njihovem za končni vrstni red morala veljati le finalna vožnja, ne pa časovni seštevek vseh voženj. S svojimi očitki so se jim pridružili tudi nekateri drugi tekmovalci, ki so predlagali kar nekaj sprememb. Prevladalo je mnenje, da organizatorprevečščiti svoje voznike, Toliko govorijo o moči. Moj mali subarujček ima le 60 kilometrov. Pokažite mi le en šibkejši avto. In prerivanje, moj prednji odbijač je nedotaknjen. Jaz se ne grem več." Tako je govoril Francelj in si slačil kombinezon.Benedikse je odločil, da bo poizkusil še enkrat. "Danes sem tukaj zato, ker me je povabil Andrej. V konkurenci niti ne smem voziti, ker mi takoj vzamejo licenco. Poleg tega moram paziti na avtomobil. Že tako bo dovolj škode. Po vsaki dirki moram menjati amortizerje, vsak stane 300 mark, kar računaj. Če sem že tukaj, bom peljal, a bolj počasi." A med čakanjem na štart se je kot kaže premislil, saj jetekmeceprehitevalkar za šalo. V zadnjem krogu je skoraj prehitel še vodilnega Dušana Lcvičnika, s čimer si je prislužil jezo in vročo kri med njegovimi navijači. "Kdo vozi tega golfa, "je spraševal, ko apo bitki je lahko biti general. Resnica je, da zaenkrat organizirajo dirke le na Trojanah, organizator pa določi svoja pravila. Če bodo le-ta še napisana v obliki pravilnika, bo sporov mnogo manj, saj bo vsakdo vedel po kakšnih pravilih vozi. Če se ne strinja, je lahko tudi doma Naslednjadirkabo 14. junija ob 13. uri. Primož Kostajnšek Uspešni Zagorjani Sobota, 22. junij. Jutro hladno in turobno. Tekmovalci se počasi zbirajo na zbirnem mestu v Žago r ju. Vsi so redkobesedni. Ob 6.00prideta zadnja dva, potem odidemo na pot Slavje zmagovalcev. proti Koroški, kjer se ob 9. uri začne 1. turistični rally za prvenstvo treh dolin. Preko Žalca se po dežju "prebijamo" počasi proti Velenju. Ura neizprosno beži in nas stiska. Ob 8. uri je namreč obvezni tehnični pregled tekmovalnih vozil. Da bi bila smola še večja, nam začne renault "kuhat". Ko to napako mehanika Tomi in Drago odpravita, nas doleti še druga nesreča - cestna zapora. Tu izgubimo še dodatnih dvajset minut in vsem je jasno, da bomo zamudili. Vendarvse formalnosti glede prijav opravimo po telefonu. Po vseh peripetijah se pokažejo pred nami Ravne. Ob 9. uri štart prve posadke Kralj -Žurrko. Prva naša posadka Vidic -Zupančič štarta ob 9.42. Rally je potekal po vseh pravilih in brez večjih presenečenj. Razen tega, daje vodilna posadka v razredu II Žunko - Žunko napravila na 1. S V napako, ki jo je stala nekaj sekund in seveda 1. mesta. Prav tako seje smoladržalaposadke Brglez -KrižnikizŽalca. Na3. SV jim je počil razdelilec vžiga in kasneje sta bila žal diskvalificirana (na veliko ogorčenje publike). Zagorjani so vozili večinoma brez težav in v svojem stilu. Cilj rally- a je bil na prečudovitev Ivarčkem jezeru, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov. Rezultati 2. rallyatreh dolin, razred I: 1. Razboršek - Grabner (Y 45, KBM racing Zagorje), 2. Kveder -Kveder (Y 45, Lukovica), 3. Koželjnik - Bličnik (Trabant, Avto Uri Žalec); razred II: 1. Zorman - Rek (Renault 11 turbo, rally team Ravne), 2. Hribar -Dolšak (Fiesta 16 V, Ford Hribar), 3. Žunko - Žunko (Y 65, Žunko - Krk team); razred III: 1. Turk - Šink (Peugeot 205 GTI, KBM racing team Zagorje), 2. Bartelme -Žekar (R 5 GTE, KBM Racing team Zagorje). 3. Zorman - Šusec (Astra GS1 16 V, Rally team Ravne); razred IV: 1. Tratnik - Slapnik (Austin Mini, Avto Uri Žalec), 2. Jeriha - Fatur (VW Polo 75, Porsche Interavto), 3. Kralj -Žunko (Y 45, Žunko Krk team). Ekipno: 1. KBM racing team Zagorje, 2. Avto Uri Žalec, 3. Rally team AMD Ravne I. -----------------------------------V Naslednji rally bo v soboto, 13. julija, v Velenju. Tja gremo Zagorjani s prednostjo 10 točk pred zasledovalci. ______________________________ Zagorski mušketirji v akciji. Promet Trbovlje -17. junija ob 20.26 uri so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi na Neži. Na kraju so ugotovili, da je voznik A.J. pri vzvratni vožnji trčil v vozilo, ki gaje vozil E.C. V nezgodi je nastalo le za 30.000 tolarjev škode. Zagorje - 20. junija ob 11.50 uri so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi na Cesti zmage. Ugotovili so, da je do nesreče prišlo zaradi prehitre vožnje voznika K.M. Na odcepu pri Mladinski knjigi je namreč trčil v vozilo, ki gaje vozil E.F. Le-ta je ustavil, ko je voznik pred njim zavijal iz glavne na stransko cesto. V nesreči je nastalo za okoli 500.000 tolarjev škode. Litija - 20. junija ob 10.11 uri je pred zapornicami čez tire voznik S.J. zavijal levo na stransko cesto. Za njim je pripeljala z osebnim avtom T.D., ki se je pravočasno ustavila. Za voznico pa je pripeljal še G. A. Zaradi prehitre vožnje mu ni uspelo pravočasno zavirati, zato je trčil v vozilo T.D., ki gaje nato odbilo še v vozilo S.J. V trčenju na srečo ni prišlo do poškodb, nastala je samo materialna škoda. Litija - 20. junija ob 20.30 uri je K.S. vozil iz smeri Ljubljane proti Litiji. Pred Litijo je vozil prehitro in izgubil oblast nad vozilom. Trčil je v obcestno ograjo. K.S. jo je odnesel brez poškodb. Le na R19 je nastalo za dobrih 300 tisočakov škode. Hrastnik - 21. junija je I.Z. vozil svojega daihatsuja od Riklovega mosta proti Steklarni. Ustavil j e pred avtobusno postajo pri steklarni in dal prednost vozniku avtobusa, ki se je vključeval v promet, V tem času je za njim pripeljal R.M., ki se je kljub zaviranju zaletel v daihatsuja. Pri tem sta bila oba avtomobila poškodovana. Škoda znaša 130.000 tolarjev. Litija - 21. junija ob 09.15 uri je B.D. vozil kombi iz Ljubljane proti Litiji. Ko je skušal prehiteti vozilo pred seboj, je zapeljal s ceste, kjer se je kombi prevrnil na streho. Tudi v tej prometni nezgodi je nastala le materialna škoda. Hrastnik - 22. junija ob 16.15 uri je S. V. vozil avtomobil znamke yugo iz Dola proti Marnem. Zaradi prevelike hitrosti pa ga je zaneslo levo, kjer je trčil v betonsko ograjo. V oznik se je huje poškodoval, zlomil si je nos ter stegnenico. Avtomobil pa je popolnoma uničen. Kradejo kot srake Trbovlje - 18. junija je neznani ljubitelj kolesarjenja nekemu mladoletniku speljal kolo izpred trboveljskega kopališča. Kolo znamke rog mountain bike ni bilo zaklenjeno. Padel z odra 19. junija so bili zagorski policisti obveščeni, da so v ZD Zagorje pripeljali poškodovanega delavca Z.A. Ugotovili so, da se je Z.A. poškodoval, ko seje podrl zidarski oder ob Osnovni šoli v Mlinšah. Poškodovanca so iz zagorskega zdravstvenega doma nato odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Odprti telefon UNZ Ljubljana 20. junija je potekala nenavadna, a dobrodošla policijska akcija. Tega dne so policisti na področju UNZ Ljubljana še posebej pozorno prisuhnili vsem, ki so jih poklicali in jim razložili kakšen problem. Seveda takšen, ki ga lahko rešijo s pomočjo policije. Na zagorsko policijsko postajo je tako poklicalo več občanov. Policisti se zah valj ujejo vsem, ki sojih poklicali. Po mnenju komandirja Alojza Klančišarja so s tem opozorili na marsikateri problem v občini, ki ga lahko rešijo s skupnimi močmi. Poleg tega, da so občani opozarjali na probleme iz njihovega okolja, so se mnogi obrnili na policistie tudi zaradi tega, da bi jim svetovali in razjasnili kakšno stvar v zvezi z delom policistov. Litija-19. junija jeP.A. ugotovil, da so mu ukradli kolo z motorjem. Ljubitelja tujih motorjev policisti še iščejo. Trbovlje - 19. junija je očitno skrajni čas za dopust. Na dopust seje odpravil neznani zmikavt. In to kar s počitniško prikolico. Edina težava je v tem, da jo ni kupil, ampak kar ukradel pri trboveljskem ribniku. Lastnika J.S. je s tem oškodoval kar za 400.000 tolarjev. Trbovlje - 19. junija se je na policijsko postajo zglasila K.Š.R. in prijavila tatvino torbice, ki je bila ukradena iz parkiranega avtomobila. Lastnica je s tatvino oškodovana za dobrih 80 tisočakov. Pogreša tudi nekatere dokumente. Hrastnik - 22. junija je Z.E. prijavil, da mujeP.D. iz beemvejana parkirišču ukradel sončna očala in dva neizpolnjena čeka. Policisti torej z identifikacijo storilca niso imeli težkega dela. Litija - 23. junija jeR.B. sporočil policistom, da mu je nekdo vlomil v hišo. Vlomilec seje na svojem plenu kar odpeljal. Lastnikuje namreč sunil 1.200.000 tolarjev vreden motor cagiva 900. Ni vsaka torba torba 19. junijaso bili litijski policisti obveščeni o sumljivi torbi na železniški postaji. Kmalu, sc je izkazalo, da ne gre za bombo, temveč za čisto navadno torbo s čisto navadnimi oblačili. Aufbiks V počastitev 27. junija, praznika varuhov reda, družbene in zasebne lastnike in neusmiljenih zatiralcev kršilcev javnega reda in miru, beležimo kar nekaj proslav in svečanosti. Aufbiksarji so se vsi po vrsti prazniku poklonili na svoj način - namesto z večjimi pi....rijami so se ukvarjali le z manjšimi. No skoraj vsi. Da tudi dame ne zaostajajo za svojimi bolj kosmatimi kolegi je osemnajstega pokazala Hrastničanka T.N. Pri preganjanju mulcev po naselju Aleša Kaplje jo je zmotil K.E. Prisolila mu je eno okoli ušes. K.E. pa ji ni ostal dolžan. Vrnil ji je z obrestmi. Na Maistrovi v Litiji so se osemnajstega zbrali sami mojstri. 0 Zaprli so se v gostilno in rajali, rajali, rajali. Njihovo rajanje bo ocenil inšpektorski mojster. «|i Bolj logično bi bilo, da bi vpitje in razgrajanje odmevalo iz kakšne zobne ordinacije v bolnici, kot pa iz hriba nad trboveljsko bolnico. Mulci, ki so žurirali pod kozolcem nad bolnico so to trditev obrnili na glavo. Kar 11 jih je bilo enaindvajsetega. Kozolec še stoji. jk Enaindvajsetega je bratstvo in enotnost narodov J ugoslavije ^ občutil nič hudega sluteč L.I. iz Litije. Trije tuji državljani so ga po precej dolgem popivanju v lokalu Remi nič hudo slutečega pretepli. Za nameček so razbili še nekaj inventajja, nato pa jo junaško popihali proti domu. Tistemu v Ljubljani. rji Litija - 23. junija ob 10.30 uri se je zgodila prometna nesreča, v kateri j e J.S. napihal malo preveč. Omenjeni je vozil peko 43 po sredini ceste. Nasproti mu je pripeljal Ž.R. (s čisto ta pravim avtom) in se mu besno umikal. Kljub temu je prišlo do trčenja, v katerem sta bila oba udeleženca močno poškodovana po denarnici. J.S. bo, na primer, plačal stroške alkotesta. Mali oglasi vZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnic^! | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov “ | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakapali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601j STANOVANJA, PARCELE UGODNO prodam garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2, center Zagorja, 6. nadstropje, sončno, telefon, K TV, toplovod, dvigalo, v lesu, vseljivo avgusta, cena po dogovoru, tel.: 61-996 PRODAM dvosobno stanovanje -57 m2, v bloku, CK, telefon, 4. nadstropje, v Trbovljah, tel.: 26-763 PRODAM staro hišo v Trbovljah, tel.: 063/858-698, po 17. uri NAJAMEM stanovanje ali manjšo hišo v okolici Zagorja, tel.: 64-246 ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 AVTOMOBILI, DELI PRODAM BMW 320 V 6, temno zelene metal barve, pomična streha, lita platišča, tel.: 61-575, 73-713 PRODAM golf JXD, 1. '88, dobro ohranjen, garažiran, tel.: 73-713 PRODAM Schirocco GT 1.8, registriran celo leto, cena po dogovoru, tel.: 73-615 PRODAM AUDI 80 D, 1. '81, reg. do 7/'96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena 4.800 DEM, tel.: 71-310 AX 11 TE, 1. '91, bele barve, strešno okno, cena 7.500 DEM, tel.: 71-130 PRODAM C - 25 D, kombi, z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM kombi Citroen 2 S, disel, 8+1,1. '88, tel.: 27-386 PRODAM Renault 4, 1. '86, cena 2.000 DEM, tel.: 21-608 PRODAM Z 750, 1. '84, neregistriran, cena po dogovoru, tel.: 62-130, 71-400 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM Nissan prtljažnik za dva kolesa in 4 pare smuči, cena 100 DEM, tel.: 21-906 PRODAM prikolico "SKIF" za taborjenje, tel.: 61-456, popoldan RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184 PRODAM nerabljen Family Computer, nov, 30% ceneje, tel.: 21-906 PRODAM video igre mi ero genius s pištolo in igricami, cena kompleta 10.000 SIT, tel.: 61 228. PRODAMfotoaparat VASHICA - PATIO v garanciji in sesalec za avto, tel.: 27-885 ŠIVALNI stroj SINGER, starejši od 100 let, prodam za 200 DEM, tel.: 21-906 PRODAM spalnico Alples - hrast, staro 3 leta, cena 110.000 S IT, možnost plačila na obroke, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM 22 m2 svetlomodrih keramičnih ploščic, tel.: 64-246, popoldan PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 ŽIVALI PRODAM psičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 PRODAM purane, bele, širokoprsne, težke 10 kg, cena 2.500 SIT/kom., tel.: 42-297 PODARIM mlade pse mešančke, mama čistokrvna pudlica, tel.: 21-759 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO -POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUKCIJE francoščine za vse stopnje, možna tudi konzervacija, tel.: 64-250 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00- 14.00 ure. INŠTRUKCIJE angleščine za OŠ in SŠ, tel.: 23-870, 21-802 INŠTRUIRAM MA in F1 za OŠ in srednjo šolo, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje. STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan. ČE VAM zamrzovalna skrinjapušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 ŽLEBOVI, odtoki, strešne, dimniške obrobe, snegobrani, barvanje napušča, tel.: 27-885 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 VODOVODNE instalacije, popravilo, vzdrževanje, "CON", C. Zmage 13, Zagorje, tel.: 63-221 RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop. Tel.:27-386 DELO - NUDI DELO po pogodbi, dopoldan in popoldan, tel.: 061/614-582, 061/16-12-014, 064/41-107 ZAPOSLIMO frizerko, lahko pripravnico, tel.: 61-299 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon Philips, možnost kredita, tel.: 062/631-164, 062/221-106 POTREBUJETEPOSOJ1LO, tel.: 061/220-518 TRBOVLJE ZASAVCA 1 . NAGRADA: —-■*-?---------------------- Bonv vrednosti 27.000 SIT Rudarska c.32,1412 Kisovec, Slovenija . ; : tc1.r0601/7:1-626, fax. 71-897 ......■“""->«*-« 2. NAORADA:...........■ 111SP« Poleg specialnih in nizkokaloričnih vrst kruha in hrustljavega Vrednostni bon peciva oblikujemo ZA VAS TORTE posebnih oblik in okusov: Beka®# (lovu kMlj. Hago, Ca spor. Pochahontas) ; : tol 0601/63 206 ' 3. NAGRADA: „ /rOnt^^P^ telefaks: 0601/63 2 06 Kombi prevozi v isislillliililliiliii 0609/61 005? »Dotv.. 4. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT KI IpEi d. e.o. 5. NAGRADA: AVT—NtfTVO Prevozne storitve v ..... . ^reč*(0 •'°zman s.p. O. NAGRADA: FRIZERSTVO Štefka Zapotnik s.p. .:.msmm&mi ,MifflSifc, : ::. . 9. NAGRADA: ^ EllSlliiilli! ^ Jkcnora Mešk»,U.y stikov a 4. /„eje; NAROČILNICA I ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje o/S ^ tel,: 0601/64 260, 64 166 r fax. 0601/64 494 : : ' Naročam časopis ZASAVC | I ................................. kraj ................ poštna št......... | NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno; obkroži) / / -*■ IMTSiMiaL „ r S INTEORAL I 1 ^ A-S DOMŽALE HONDA » 1 W I-— .. Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 ‘v&ŽA?V$sAi viJiviiS-iv. SačšščS vX»™S. LENTI 20.7.1996 6ARDALAND 20.7.1996 LENTI 27.7.1996 6ARDALAND 27.7.1996 PLIBERK 2.6.1996 LENTI 17.Š.1996 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje nn lEKij ANGLEŠKA PISATELJICA KRIMI- NALNIH ROMANOV CHRISTIE STRUPENA KEMIČNA PRVINA (As) ŽIVALSKO ČLOVEŠKO BLATO NAROČNIK BARVA KOŽE RADIJSKI NAP0VED0- MLEC ČASA PRITISK ZEMLJINEGA OZRAČJA DEL PRIIMKA ŠKOTSKEGA NOBELOVCA JOHNA BOVDA IZRASTEK V USTIH HRVAŠKI KNJIŽEVNIK VELI- , KANOVIČ OBRATZA GOJENJE RIB HČI BIZANTINSKEGA CESARJA ALEKSIJAI. SINONIM ZA FEVD NIKOLAJ ČERKASOV SLOVENSKI KOREOGRAF OTRIN NEKVALI- TETNA ROBA NAKIT OZIRALNI ZAIMEK VRSTA PECIVA HRVAŠKI NOGOMETNI REPRE- ZENTANT HRVAŠKI NOGOMETAŠ, ČLAN AC MILAN OLGA ČEHOVA j CEPLJENJE LJUDI ALIZIVALI AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR (HANS) ZANIČEVALEN FRANCOSKI NAZIV ZA NEMCA ČLAN SKUPINE AGROPOP ROMAN KONČAR VEZ. SPONA NEMŠKI PISATELJ POVESTI (WILHELM) ¥ ZGODO- VINSKI PRAOČE. REŠITELJ SVETA TURŠKI VOJAK JAPONSKA MISELNA IGRA POVRŠINSKA MERA VILICE, S KATERIMI LOVUO RIBE ANDREJ INKRET SESTAVIL DAMJAN KOVAČ ANGLEŠKI HUMANIST (WALTER) GROFIJA V VZHODNI ANGLUI DODATEK JEDEM SKANDI- NAVSKI DROBIŽ SLGLASBE- NIKD0RIAN ŠVEDSKI TENISAC VVILLANDER , LIK PRI ČETVORKI SESTAVNI DEL BATNIH STR. OSVOBO- DILNA FRONTA ELFI EDER PREBIVALEC POKRAJINE ČATAGAM ANO DOMINI KATRAN ZAPUŠČEN UMAZAN PES LJUDSTVO V VZHODNI NIGERIJI ZELO HITRO PONAVLJANJE TONA POSLEDICA TRKA DVEH K0NTINEN- TALNJH PLOŠČ POVRŠINI SL.TENISAČI-CA LUŠNIC ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA) VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA TLA, DNO ROGER VADIM NAZIV ZA REVOLVER BOBNIČEM RAZTRGANA KAPA STAROGRŠKA POKRAJINA NA PELOPONEZU MADŽARSKI PLAVALEC DARNYI SLOVENSKI ROKOMETAŠ PUNGARTNIK KIT. MESTO VZHODNO OD HARBINA KMEČKA HIŠA, NAVADNO Z GRŠKA MATI BOGOV HOMERJEV EP KIS GL MESTO BANGLADEŠA ISLANDSKA PRIPOVED IZ15.ST0L. IGOR OMERZA GOSPODAR- SKIM POSLOPJEM ROMUNSKI ROKOMETAŠ (VALTER) MIRNO SOŽITJE IME AFfl.POL MOHAMEDA TARAKIJA TOMISLAV NERALIC RUDARSKO V0DO- ODPORNO RAZSTRELIVO FINSKI ARHITEKT (ALVAR) AMERIŠKI TENISAČ COURIER MESTO V MOSKOVSKEM PREMOGOVNEM BAZENU ROD NEDIN0VK Z BELIMI ROŽNATIMI CVETOVI ZA ZDRAVILA ► MflttMKA KUIU ittu tMtilV utor VETROVNI JOPIČ IUA ILF RISBA JK VISOKA IGRALNA KARTA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 3. 6. 1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednsoti 3.000 SIT 3. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 2.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 22/96 1. nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 4.500 SIT, Lisca d.d., PE Zagorje, Marija Lajkovič, Opekarna 20/a, Trbovlje 2. nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 3.000 SIT, Lisca d.d., PE Zagoije, Robi Murko, Novi dom 46, Trbovlje 3. nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 1.500 SIT, Lisca d.d., PE Zagorje, Marina Prosenc, Jevšnikova 2, Kisovec Vsem izžrebancem Čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. j ulija2c, Zagorje, do 4.6.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 23/96: VDAB, MAK, EKA, SLOVENIJA, KEN.PR, DEIT, ATRATO, NOE, ACE, KRI, REN, ODPOR, NAMA, CEH, SMUČ, OCTAR, ANAIS, ELBA, AALST, OTOK. KALK, ETANOL, WE, Dl, AMATI, AROMAT, VEK, GOLIK.GAGA, OKABE.EKSIL. TIČ, L, INANA, DOSTAVA, NORFOLK, POSLADEK, AKTERKA, ALTAMIRA. PIVOVARNA UNION D.D. Pivovarniška ulica 2 LJUBLJANA v______________________________________J N Navzven boste delovali umirjeno in obvladano 22.3.-20.4. in zato bo- ste ponosni nase. Drugi bodo pogosto iskali vašo družbo, saj seboste izkazali kot dober svetovalec. Št.: 21. Ugotovili boste, da s težavami, kijih največkrat pripisujete partnerju, pretiravate. Priznajte tudi vi kdaj svoje napake in ne zahtevajteoddrugihnemogočega Št.: 3. 21.4.-21.5. 22.5-21.6. V tem obdobju boste našli največ zadovoljstva pri delu, saj boste izboljšali svoj položaj. Trezno boste razmišljali, zato bodo tudivašeodločitveprave.Št.: 14. Spremenljivega razpoloženja boste, _ ™- u . čeprav vam bo čustva uspelo 22.6.-23.7. obvladovati - vsaj navzven. V tem času je pomembno,da si zaupate in ohranite enakopraven partnerski odnos. Št.: 20. Okolico boste največkrat zaznavalivslabši luči, čeprav v resnicini vse tako črno. Partner o določenih stvareh ni več pripravljen govoriti, zato boditeuvidevni.Št.:9. Usmerjeni boste tgVjf v potrjevanje in rJjU samodokazovanje.saj ™ r* si ne zaupate dovolj. Partnerski odnos bo ' 24 8 -23 9 preCC-i napet’ 2310 86 bostekajpada ponovno umaknili-nadelo.Št.:5. 24.7.-23.8. lasa bodočnost V trboveljski porodnišnici so se od 19. d( 24. junija rodili: 19. 6.: Čerima Čosič, Zagorje, sin Mithad; 20. 6.: Mojca Pikelj, Zagorje, hči Sara; 21. 6.: Janja Omahne, Zagorje, sin Vasja; Alenka Maček - Perger, Trbovlje, hči Neja; 22. 6.: Urška Hočevar, Sevnica, sin Martin; 24. 6.: Andreja Arh - Klančar, Trbovlje, hči Nina; Iskreno čestitamo! Osebnost Nek gospod pride k psihiatru in reče: "Poglejte, gospod doktor, jaz imam dvojno osebnost..." "Čudovito!" vzklikne psihiater, "sedaj, ko smo štirje, lahko vržemo partijo kart." Na ladji Pirati so napadli ladjo in jo zavzeli. Kapitan izda ukaz: "Moški na levo, ženske na desno." Ko ljudje to opravijo, izda kapitan nov ukaz: "Sedaj bomo vse ženske pometali v vodo, moške pa posilili." Nek član posadke se oglasi: "A niste mislili ravno obratno?" Drug član pa mu odvrne: "Kar je rekel, je rekel." Najprej delo Delavec 1: "Hej, kaj ne greš na direktorjev pogreb?" Delavec 2: "Ne morem! Najprej delo, potem zabava!!!" V gostilni Gostogorčenoreče: "Hej,natakar, kaj pa počnete?! Moj zrezek držite s palcem!!!" Natakar pa mirno od vrne: "A bi morda radi, da mi še enkrat dol pade?" Sosed Žena prosi moža, da bi zamenjal pregorelo žarnico v kopalnici... Mož se izgovori, da ni elektrikar. Naslednji teden ga prosi, da ji v kuhinji menja tesnilo... Mož se izgovori, da ni vodovodni inštalater. Naslednji dan pride mož iz službe in ugotovi, da je vse to postorjeno, zato ženo vpraša, kdo ji je oboje popravil... "Sosed," kratko odvrne žena. "In koliko si mu morala plačati?" vpraša mož. Žena odvrne: "Zahteval je eno uro nežnosti, ali pa da mu spečem tri hlebce kruha..." Mož jo vpraša: "No, si mu že spekla kruh?" Žena pa odvrne: "Ne, nisem PEKARNA!" 24.9.-23.10. Svojih čustvenih stisk včasih še sami dobro ne razumete, še težje pa je partnerju, zato 24.10.-22.11. % 23.11.-22.12. seleposkušajteotemkdajpogovoriti z njim. Zahtevni boste. Št.: 15. Dokaj intenzivno in globoko bo vaše dojemanje okolice v tem času. Ljudje bodo čutili,daselahko zanesejo na vas, zato ne boste veliko sami. Št.: 18. Največ energije bostevložili v prijateljske odnose in v vzpostavljanje novih znanstev. Sreča pa vas čakanadelovnemmestu. Tam boste res uspešni. Št.; 27. Težkose boste skoncentrirali. Razmišljali boste dokaj 23.12.-20.1. togo in le v maločem boste zadovoljni. Oporo boste iskali pri partnerju, ki vam bo znal pomagati. Št.: 8. Težave ljudi, ki bodo iskali stik z vami, vas bodo spomnile na lastneprobleme. 21.1.-19.2. Kljub temu boste dajali videz povsem srečnega človeka. Vsiljivih ljudi ne boste prenašali. Št.:3. Z lahkoto boste vzpos-tavljalistikez okolico, kljub temupaboste največ časa posvečali sebi. Začeli boste s samoopazovanjem in odkrili veliko novega o sebi. Št.: 25. 20.2.-21.3. Pisma bralcev Zasavc objavjja odmeve na prispevke v časopigrm mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjtrfNepodplsanih pisem ne objavlj^o. Dolžina pism^je zaradi prostora omejena na največ SB^pka^vrsth^Uredništvo si pridružujfrffavico skrajšatftotit ali pa objavifr-daljšega, če oc$nifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Sežig odpadkov v Cementarni Grdi, umazani, zli Prejšnji teden je gospa Ivana Laharnar v Zasavcu napisala članek z naslovom Sežig odpadkov v cementarni, Komu jepolitikazaviia vrat, v katerem nas je, če na kratko povzamemo, opozorila na sejo trboveljskega sveta in njen epilog, na odkritost, kompromisnost in ekološko naravnanost trboveljskega župana ter direktorja Cementarne Trbovlje, g. Janeza Malovrha in na omejenost, t j. neupoštevanje kemijske stroke, in brezkompromisnost zagorskega župana,gospoda Matjaža Svagana ter nekaterih drugih predstavnikov javnosti. Brez skrbi, članek je le dokaz, daje shizofrenost javnih oseb močno prisotna tudi v Zasavju. Ljudje, ki so po eni strani zahrbtneži in ' kratkoročni dobičkarji, hočejo po drugi strani javno razpravljati o ekoloških problemih in jih celo reševati. V maju je direktor Cementarne Trbovlje in župan občine Trbovlje g. Janez Malovrh posredoval občinskemu svetu vlogo za tehnološki preizkus sežiga papirnih odpadkov v cementarni Trbovlje, ki smo jo lahko v celoti prebrali v 22. številki Zasavca. Reakcija Ena izmed kopij te vloge se je izmuznila iz sicer zajetnega kupa gradiva, ki bi ga naj obravnavali na takratni seji, in končala v rokah osveščene Trboveljčanke gospe Ksenje Sušnik Grošelj. Ta je številnim slovenskim časopisom poslala odprto pismo, v katerem zgroženo opozarja, da se Zasavcem obeta umiranje na obroke, kot ga poznajo v Anhovem. Na kontradiktornost vloge, ki po eni strani govori o ekološki neoporečnosti sežiganja, posebnih odpadkov, po drugi strani pa obljublja odškodninsko rento, sta nato opozorila Zasavc (št. 22, tema tedna) in Mladina (št. 25, Pelikanovo ekološko poročilo). To je bilo do 17. junija, ko je bila seja sveta občine Trbovlje, tudi vse. Gospe Ivani Laharnar se je zapisalo da je "prav, da je okolje reagiralo, saj je bil to tudi namen informacije." Uf, kako sprenevedajoče. Če bi g. Janez Malovrh res hotel razpravljati o umestnosti sežiganja posebnih odpadkov v Cementarni Trbovlje, bi lahko to storil s predstavniki najrazličnejših javnosti vseh treh zasavskih občin še preden je poslal vlogo na občinski svet, ne pa da smo za zadevo izvedeli preko odprtega pisma gospe Ksenje Grošelj Sušnik. Poleg tega bi lahko razpravljal, bolje rečeno bi moral razpravljati takoj po objavi omenjenega pisma. Ja, moramo priznati, a ne, gospa Laharnar, daje bilo s strani g. Janeza Malovrha bolj malo storjenega za informiranje javnosti. Bolj je šlo za njeno zanemarjanje kot pa za obveščanje. Stroka Preden je Francija začela z zadnjimi jedrskimi poskusi, so se odvijale velike strokovne bitke med protagonisti (npr. francoska vlada) in antagonisti (npr. Greanpeace) teh poskusov. Ko so predstavniki Greanpeace-a uvideli, da strokovna pregovarjanja vodijo v slepo ulico, so francoski vladi namignili, da če res misli, da so jedrski poskusi tako zelo nedolžni, zakaj jih potem ne bi izvedli kar na Elizejskih poljanah v središču Pariza. Francozi so kasneje vseeno opravili poskuse, seveda nekje daleč stran od svoje države. Na opisan dogodek se velja spomniti vselej, kadar razpravljamo o veličastnosti strok in njihovi etiki. Sploh kadar za strokami stojijo vlade. Stroke znajo biti odlične pri manipuliranju z enostranskimi informacijami, zato se je marsikdaj bolje zanesti kar na lastno zdravo presojo. A mislite, da ne, trboveljski "zeleni?!" Kemija Kemija je znanost, ki se med drugim ukvarja tudi z analizo materije, se pravi z ugotavljanjem njene kemijske sestave. Tako lahko kemiki npr. ugotavljajo vsebnost pesticidov v hrani, klorovih spojin v zraku, kislin v vodi itd. V ta namen uporabljajo različne, vendar verodostojne in priznane metode. Problem teh metod je, da nam vsaka od njih daje "vpogled" v materijo le iz svojega, točno določenegazomega kota. To banalno pomeni, da če npr. z metodo A analiziramo kos kruha, bomo poleg ostalih snovi v njem našli še pesticid X, če pa bomo kruh analizirali z metodo B, v njem poleg ostalih snovi ne bomo videli pesticida X, temveč pesticid Y ali pa pesticidov sploh ne bomo opazili. Pri tem sta obe metodi (A in B) priznani kot verodostojni za analizo kruha. To je šibka plat analitične kemije, ki jo kemiki priznajo, in opozarja na relativnost rezultatov kemijskih analiz. Omogoča patudi (zaizrečeno se oproščam kemikom, ki jim etika ni tuja), da kemik vidi le to, kar hoče videti oziroma ne vidi, kar noče videti - le pravo metodo moraizbrati. Ko se tega zavemo, dobijo obljube o strokovnem nadzoru emisij, ki nastanejo pri sežigu posebnih odpadkov, zelo grenak priokus. Proizvodnja cementa Cementarna Trbovlje je bila namensko urejena za proizvodnjo cementa. Žalostna resnica je, da to svojo funkcijo nikdar ni znala opravljati tako, da "by the way" ne bi zastrupljala okoliških prebivalcev. Včasih se je te svoje nečednosti zavedala in nekaterim prebivalcem plačevala odškodninsko rento kot kompenzacijo za manjše prirastke na kmetijskih in gozdnih površinah. Zasavje z vsemi Zasavci pa nikdar ni dobilo odškodninske rente za zasvinjano življenje kot življenje. To je seveda logično, saj se kakovosti življenja ne da kvalificirati v denarnih enotah, po drugi strani pa nas to tudi opozarja, kakšno neprecenljivo škodo nam je cementarna (skupaj z ostalimi onesnaževalci) že storila. In sedaj bi se ta neslavna tovarna rada lotila ekološko najzahtevnejših projetkov, za katere namensko sploh ni bila zgrajena. Kako neosnovano je govorjenje o raznih rekonstrukcijah naprav in modifikacijah tehnologije nam pove naslednji primer. V Švici imajo 40 sežigalnic za posebne odpadke, od katerih ni nobena cementarna, t.j. vse so bile namensko zgrajene le za sežiganje. Poleg tega pa se morajo vsi plini, ki pri sežigu nastanejo, zajeti in ne smejo v okolje. Nekateri zasavski "ekologi" (ta beseda se tako zlorablja, da bi jo bilo potrebno prepovedati) bi nas radi o neškodljivosti sežiganja papirniških odpadkov snovi prepričali z razgrnitvijo uradnih rezultatov tega početja v tovarni cementanaDunaju. Takšno prepričanje je lahko precej naivno, kajti takoj se pojavi dvom o primerljivosti dveh cementarn, kaj šele o primerljivosti odpadnih snovi, primernih za sežig. Na. kratko, vprašljiva je lahko celovitost informacij, kot tudi njihova primerljivost z našimi razmerami. Zaključek brez dejanja Resje, daje g. Janez Malovrh na zadnji seji OS izrazil začudenje, "zakaj je informacija povzročila takšno medijsko in siceršnjo gonjo." Res pa je tudi, da je glede reakcije javnosti (nejavno) izrazil veliko jezo, kar je najmanj žalostno, saj je s tem negiral svojo željo po razpravi. Če ostanemo pri županovem začudenju in gaimamo zaiskrenega, lahko mirne duše sklepamo, da se mu še sanja ne o tegobah in željah Zasavcev (tudi Trboveljčanov) in da so njegove misli uperjene izključno k cementarni in njenim čimvečjim dobičkom. Zanj so Zasavci neka imaginarna bitja, ki mu včasih delajo probleme pri poslih. Bolj kot županovanje ga zanima "kšeft." Ker z obljubljanjem odškodninske rente posredno potrjuje škodljivost sežiganja posebnih odpadkov, lahko celo zaključimo, da ga "kšeft" zanima bolj, kot zdravje njegovih občanov (volilcev), kot tudi občanov sosednjih občin. Cinizem brez primere. Izvirni greh afere cementarna je v tem, da vidijo vodilni kadri rešitev gospodarskih problemov v ekoloških neoporečnih projektih, kar je dokaz po eni strani njihove nedomiselnosti, po drugi pa strani pa njihove izključno profitne naravnanosti. Kako plitko in sramotno. Ni ga hujšega greha kot prostituiranje na račun zdravega življenja vseh. Rekonstrukcija dogodkov, predvsem pa molk Janeza Malovrha, nam pove, da je hotel trboveljski župan in direktor Cementarne Trbovlje na eleganten način in s čim manj hrupa legalizirati še eno in morda najhujšo svinjarijo v Zasavju. To si bomo zapomnili, tako, kot si bomo zapomnili, kdo mu je bil bolj in kdo manj ob strani. Zaenkrat je bitka dobljena. Ne pa tudi vojna, kajti govorice o ilegalnih sežigih so vse pogostejše. Boštjan Pihler 'mfjšpf/S M ČETRTEK 27.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 1200 NOCOJ Z VAMI (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRED POROTO - 8. DEL NANIZANKE, 20.20 AVTOSVET -ODDAJA O AVTOMOBILIZMU,21.00 OBVESTILA PETEK 2S.6. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 AVTOS VET (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 29.6. 1996 09.00 SOBOTNADOPOLDANKA... AKTUALNOSTI, ZANIMIVOSTI IN POROČANJE S TERENA, GOST SOBOTNE DOPOLDANKE MARTA ZORE 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPV - KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (p), 18.00 FILM TEDNA (p) NEDELJA, 30.6.1996 12.00 VIDEO STRANI, ... RAZ VEDRILNIPROGRAM VTV .13.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ. 14.00 490. VTV MAGAZIN - INFORMATIVNI REGIONALNI PROGRAM, 14.25 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE "DOBRO JUTRO", 14.50 DOBER VEČER GOSPOD PREDSEDNIK, 15.55 491. VTV MAGAZIN - INFORMATIVNI REGIONALNI PROGRAM, 16.25 NAJ SPOT- ODDAJA O GLASBI, 17.25 OBVESTILA PONEDELJEK 1.7. 1996 9.00 VIDEO STRANI, 12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 6. DELA ODDAJE O NAROD. ZAB. GLASBI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MINI PET -OTROŠKA GLASBENA LESTVICA, 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKE ŠPORTNE DOGODKE PRETEKLEGA TED NA,21.10 OBVESTILA TOREK 2.7.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTAZAŠPORT(p),18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA.21.00 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ SREDA 3.7.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 16.00 VIDEO STRANI, 18.00 OTROŠKI PROGRAM - MLADI VEDEŽ, NA KMETIJI, 18.25 SVET MODE - NINA GAZIBARA, 18.45 NAŠ GOST -KAMNIŠKE MAŽORETKE, 19.10 ISKANJA - TONY GAŠPERIČ, 19.55 GRADOVI NA KMNIŠJCEM - GRAD ZAPRICE, 20.15 RAZGALJENKA MESECA - ANDReIa MAKOTER, 20.55 KITARO NA RAMO-ČUDEŽNA POLJA, 21.51 VIDEO SPOT, 22.00 OBVESTILA ČETRTEK 27.6. 1996 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 2B.6. 1996 soh. oh 19.; 311. 6.: KDO BO KINO TRBOVLJE 27. 6.: STARK SABLJE (Tom. ),čvt. ob 18, m 2«.; 2R 6. -1. 7, mv,A KLETKA vmJ. dan <* IS.: 3«. 6. - I. 7.: KINO UTUA 27. RAZSODNOST ,N m KINO ZAGORJE 27. 6. - 36. 6.r SVET IGRAČ 1 4. 7.: POSNEMOVALEC KINO IZLAKE 30.6.: SVET IGRAČ (ris), ned, ob 20,15 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 29.6. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI,16.00 TV KOPER NEDEUA 36.6. 1996 10.00VKLOP VIDEO STRANI,16.00 TV KOPER PONEDELJEK 1.7.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 2.7. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 3.7. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45 TV PRODAJA, 18.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI,20.15 MINI PET, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA, 20.50 POZOR SNEMAMO,21.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.20 PIVO V GASTRONOMIJI, 21.40 NE ZAMUDITE, 21.45 TV PRODAJA; PETEK 28.6. 1996 8.300 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45 TV PRODAJA, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 PRODUKCIJA LOKALNIH TV SLOVENIJE GLASBENA SKRINJICA (FESTIVAL OTROŠKIH POPEVK, VTV VELENJE), 21.50 EPP, 21.55 SPOT TEDNA, 2200 NE ZAMUDITE, 2205 TV PRODAJA NEDEUA 30.6. 1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.15 MINI PET (p),9.40 EPP (p),9.45 SPOTTEDNA, 9.50 POZOR SNEMAMO (p), 10.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.20 PIVO V GASTRONOMIJI(p),10.45KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: STANKA KOVAČIČ (p), 1210 NE ZAMUDITE, 1215 TV PRODAJA; PONEDEUEK 1.7. 1996 20.00 KULT&URA,20.30EPP, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 KONCERT NA ETV - 50. LETNICA GŠ TOREK 2.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA, 21.30 SPOT TEDNA, 21.35 NE ZAMUDITE, 21.40 TV PRODAJA SREDA 3.7.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.50 EPP,20.55 SPOT TEDNA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: OHCET V KANDRŠAH RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 27.6.1996 —■ 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,14.45 OBVESTILA INEPP, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,! 6.45 OB VESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 28.6.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,14.45 OBVESTILA INEPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 29.6.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU. 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OB VESTILA IN EPP,13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 30.6.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP.11.00 TEDEN JE ZA NAMI,11.15 VIŽA TEDNA, 1200 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 1.7.1996 6.00- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DWINZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 2.7.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA,14.45 OBVESTILA INEPP, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 3.7.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Sežigali ali ne je zdaj središčno zasavsko vprašanje. Z njim se ukvarja vsaj toliko ljudi, kot jih čepi pred televizoiji med prenosi z nogometne Anglije. Da bi našim bralcem omogočili lažje odločanje o vroči temi, je naš stari sodelavec in sveži nagrajenec Rdeči Revir preštudiral z ognjem povezane stvari v vseh njihovih razsežnostih. Njegova tokratna pisarija je obsežnejša kot navadno, pa čeprav smo ven vrgli poglavje o rdečelaskah, ki je dolgo polnih osemnajst strani. Morda ga bomo kdaj kasneje objavili kot podlistek. Pa srečno! Vaša Redakcija jetrnic je večni ogenj nekaj najbolj satanskega, kar jih lahko doleti enkrat kasneje, v možgane pa so jim vsadili izkušnjo, daje inkvizicijski ogenj najhujše, kar je tukaj in zdaj. Vendar, kaj ko so cerkveni sežigali s takim veseljem, daje bilo vsem jasno, da mora biti to ena dobra uživancija. Če so se že odločili sežgati Jana Husa, kije imel prekucniške ideje, daje cerkvi treba pobrati velika posestva, papež pa da naj se ne vmešava v posvetne stvari, dobro. In če so se skoraj dve stoletji zatem odločili skuriti Giordana Bruna, ajd. Ampak že tuje bilo konec načelnosti, saj se je Galileo Galilei za podoben greh izmazal na manj vroč način. Vendar, tudi to bi še nekako požrli. Nespametno pa je bilo, da so pred Husom, pa med njim in Brunom ter še po slednjem, skurili cele kolone krasnih deklet, ki da so čarovnice. Na takšne prireditve, televizije in prenosov takrat pač še ni bilo, so se zgrinjale množice. In bolj proti ognju se je prelevil v največjo reklamo za ogenj in požiganje. In cerkvi bi morda oprostili le, če bi najprej sežgali tistega, ki jim je zasnoval tako zgrešeno marketinško akcijo. Pa se ni cerkev nič naučila na svojih napakah. Pepel s čarovniških grmad je bil še malce topel, ko nek mladenič, ki se ima za pesnika, spiše Erotiko. Škof Jeglič postane nervozen in zažge vse stiskane izvode. In Piromani S sežiganjem, celo z ognjem sploh, so bile težave že od nekdaj. Antropologi so prve sledove uporabe ognja našli v nahajališčih neandertalcev. In morda je zato še danes ena najbolj sočnih zmerljivk, če nekomu zabmsiš, daje neandertalec. Da se z ognjem ni igrati, uči že grška mitologija. Vrhovni Zeus je Prometeja za kazen, ker jim ga je ukradel in podružbil, priklenil na skalo, kjer se je z njegovimi jetri, ki so se čudovito hitro regenerirala, vsak dan, dokler mu Herakles ni zavil vratu, hranil neki jastreb. Pa Grkov vseeno ni srečala pamet. Kljub nesrečni Prometejevi skušnji je nek pametnjakovič s podobnim imenom kot prej omenjeni Herakles, khcal se je Heraklit, ogenj spoznal za pramaterijo, temeljno prvino življenja. In so Grki zatem, in to počno še danes, prodajali ta svoj ogenj po celem svetu pod blagovno znamko olimpijski ogenj. Tako se je ognjeno zlo razširilo po vsej krogli zemeljski. V predkrščanski dobi so zgrinjati vkup cele boste in s takimi kresovi menda častiti sonce. Glavni požig je bil konec junija, na dan sončnega obrata. Potem pa se je ljudi to veselje do požiganja prijelo kot klop. Vsak izgovor je bil dober, da so malce zakresovali: včasih so se zgovarjali na Turke, ker da jezdijo v vas, drugič so jih kuriti pred prvim majem, tretjič kar tako, da skurijo pomladanske travniške zgrabke ati popečejo par kurjih bedrc. Glavno bitko in s tem vojno proti ognju je v srednjem veku izgubila cerkev. Vernikom je sicer položila v dušo, da posledice so takoj tukaj. Neznani mladenič postane Ivan Cankar. Vsakršna erotika postane svetovni hit. Ogenj pa se spet vrne v čase stare slave. Logiko, daje treba odpadke in odpadnike skuriti, so tako v stoletjih vkovati v človeško naturo, v genske zapise. Mame zato zastonj otrokom govorijo, naj se ne igrajo z ognjem. To je močnejše od njih. V pozabo sicer odhaja Old Shaterhand, ki je v puščavi zakuril kaktuse in tako pričaral nekaj odrešilnega dežja, nepozabno pa je vtisnjen v slovenski spomin zgornjega Cankarja hlapec Jernej, ki je zažgal gospodarjeve nepremičnine. In danes. Vsi bi kuriti, a nihče se ne bi opekel. V Ljubljani bi kurili še nekaj več, ker so pač prestolnica, vendar ne bi, da jim smrdi iz toplarniškega dimnika. Zato ne bi kuriti zasavskega premoga, bi pa indonezijskega, ki se na dolgi vožnji do koprske luke razkadi in nasoli. Pa tudi sliši se bolje, če rečeš, da si kuril indonezijca kot pa trbovca. Ampak v Trbovljah zaradi tega ni pretiranega glavobola. Glavajih boli zaradi cementarne, kjer bi po nekajletnem počitku spet kurili posebne odpadke. Za začetek papirniške. Nekateri so za, ker se s tem nekaj zasluži, drugi so proti, ker je na papirju marsikaj in se zato bojijo, da je marsikaj tudi v njem. Ker papir pač vse prenese. In če se na koncu vrnemo na začetek: vse, kar je treba zdaj ugotoviti, je to, kdo so neandertalci in kdo čarovnice. Da se bomo lahko potem prav odločili. Doslej je bilo tako, da so neandertalci tisti, ki kurijo, čarovnice pa tiste, ki so skurjene. In nobenega razloga ni, da bi stvari postavljati na novo. Rdeči Revir Ob dnevu rudarjev, 3. juliju, vsem zasavskim rudarjem iskreno čestitamo! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov območnih organizacij občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi smmm mmmmm mmmamfflmmmmm 1 m 1! I I mi g 1 ■ 1 m /O Celje - skladišče Banka Zasav°;";6 Trbovlje sl » 5000003469,24 COBISS e LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje obvešča, da bodo njene enote v juliju in avgustu za občane poslovale takole: ekspozitura Trbovlje agencija Sallaumines agencija Komunala devizni odsek Opekarna 1 ekspozitura Zagorje agencija Kisovec agencija Izlake agencija Hrastnik agencija Dol Vse enote v soboto od 08 do 11.30 in od 16 do 19 ure od 08 do 18 ure od 08 do 11.30 in od 16 do 19 ure od 08 do 11.30 in od 16 do 19 ure od 08 do 18 ure od 13 do 19 ure od 08 do 18 ure od 08 do 18 ure od 08 do 11.30 in od 16 do 19 ure od 07 do 11 ure LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi 11 n 1 i 1 i 1 m I .y.^:.y.w-y.y.y-:-y-y.y.:.y.:. y.y.y.y.y.y.;.:.;.;.:.:.:.:.r.:.y.:.y.y.:*