263360 S. iflFCHlilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VII. Oktober 1978 Številka 8 (78) Izlet v Kumrovec bo ostal v prijetnem spominu NOVA VLOGA IN VELJAVA V okviru obravnave kongresnih dokumentov bi rad podal grobo a-nalizo delovanja našega sindikata v medkongresnem obdobju in delovne usmeritve za nadaljnje delo. Vse naše delo in prizadevanje je bilo in bo še vnaprej podrejeno poglavitnemu cilju: doseči moramo, da bo sindikat resnično družbenopolitična organizacija delavcev v najširšem pomenu besede, da bo politika Zveze sindikatov odsev resnične volje delovnih ljudi in da bomo tako prispevali svoj del k uveljavljanju oblasti delovnih ljudi. Razvoj in uveljavljanje samoupravljanja delavcev v združenem delu sodi med področja, ki smo jim v sindikatu v medkongresnem obdobju namenili največ svojih prizadevanj. Akcija sindikata v tem obdobju je že od samega začetka bila usmerjena k uveljavljanju in uresničevanju določil nove ustave in Zako- na o združenem delu. V tem obdobju je naša DO doživela preobrazbo, formirali smo dve TOZD. To je potegnilo za seboj cel kup organizacijskih sprememb, izdelavo in sprejem temeljnih samoupravnih aktov od: Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO prek Samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD, statutov, sporazumov o pridobivanju in raz-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) porejanju celotnega prihodka, dohodka in delitve sredstev za OD in skupno porabo. Sodelovali smo v akciji formiranja tozdov od konstituiranja družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov do aktivnega sodelovanja pri organizaciji javnih razprav za sprejem temeljnih samoupravnih aktov. Na področju delitve OD je še veliko nedorečenega in si moramo še naprej prizadevati in izpopolnjevati strokovne rešitve za proučevanje u-stvarjanja in razporejanja dohodka ter delitev sredstev za OD. Posebej moramo pospešiti akcijo za sprejem aktov o nagrajevanju po delu in na splošno vseh aktov, ki jih je po zakonu potrebno sprejeti do 11. decembra 1978. V tem obdobju smo si prizadevali, da delegatski sistem zaživi. Bili smo glavni nosilci volitev 1978 v skupščine SIS in zbor združenega dela. U-gotavljamo, da aktivnost delegacij šepa. V bodoče se moramo angažirati pri aktivizaciji delegatov in delegacij, ker je že sedaj vidno, da delo sloni na posameznikih. Najbrž je veliko ovir, s katerimi se delegati srečujejo pri svojem delu, od objektivnih do subjektivnih. Moramo delegatu in delegacijam pomagati, da postanejo dejansko vez med delegatsko bazo in organom, v katerem delujejo. Menim, da to ni samo naša naloga, ampak tudi naloga ZK in delavskih svetov. Na področju »Delovna irt življenjska razmerja delavcev« se moramo aktivno vključiti in sodelovati pri izboljšanju delovnih pogojev, družbene prehrane in oblikovanju stanovanjske politike. Osnovna organizacija ZS se mora v TOZD uveljaviti kot podlaga' družbenopolitične aktivnosti ZS in kot oblika organiziranega političnega delovanja svojih članov. V sindikalni praksi moramo doseči, da bodo vse oblike sindikalnega delovanja izhajale iz delovanja osnovnih organizacij. Osnutek novega statuta v svojih temeljnih določbah »Organiziranosti in delovanja ZS« v svojem 7. členu pravi: »Organi organizacij ZS so za svoje politično delovanje odgovorni sindikalni organizaciji in njenim članom, obenem pa v skladu s svojo funkcijo samostojni pri sprejemanju stališč. Člani organov ZS pri svojem delovanju v organu, v katerega so bili izvoljeni, delujejo kot delegati okolja, iz katerega izhajajo, obenem pa tudi zastopajo skupne družbene interese in potrebe skladno s funkcijo sindikalnega organa, v katerega so izvoljeni.« V tem obdobju je sindikat dobil in dobi novo vlogo in novo veljavo. Izvršni odbor osnovne organizacije je izvršilno politični organ. Stara nekdanja dejavnost: ozimnica, izleti in podobno ni več v prvem planu. Razširili bomo športno rekreacijsko dejavnost (imamo registrirano športno društvo), kulturno dejavnost (ogled raznih kulturnih manifestacij, obiske gledališča, drame, opere). Nismo opustili, niti ne bomo opustili naše tradicionalne dejavnosti, kot so: Golarjev izlet — piknik, organizacija proslave ob dnevu žena, pošiljanje upokojencev na morje, in ostalih podobnih dejavnosti v okviru možnosti. Momir Savovič Izmenjava izkušenj Prvo delovno soboto v septembru so delavce prodajnega oddelka obiskali kolegi domžalskega Heliosa. Po ogledu proizvodnih oddelkov so se dalj časa zadržali v prijetnem pogovoru ter izmenjavi izkušenj, ki so za boljše delo še kako dobrodošle. Ob slovesu so se dogovorili, da bo prihodnje srečanje v Heliosu. COLOR 2 Bežne misli Gora ... Obdaja te ljubezen, ki si jo sama rodila. Počasi boš v umiranju sonca zadobila mogočnejšo obliko, tvoje stene bodo bliže, vse bliže, dokler jih v zvezdni noči sanje ne objamejo z rokami. V prasketanje tabornega ognja se je zlila tiha pesem. Sladka utrujenost je prevzela noge, ki so v soncu grizle snežno strmino. Od kod jemlješ moč, gora, da vlivaš v srca bogastvo miru? Tam nekje, v tvoji divjini smo postali ljudje. Samo za hip smo videli tvoj zaklad, za hip si nam spet podarila življenje. Zdaj vem, zakaj je bil topel stisk roke vodnika — brezmejna je lepota — biti človek človeku. Zapustili smo te, le veter nosi misli nazaj. Zvezde ugašajo, zapuščeno ognjišče pričakuje jutro. Travnato pobočje nad domovanjem šotorov naju je zvabilo. Opojni vonj murke ob žuborenju ledeniških studencev, to vendar niso sanje, človek, to je življenje, ki beži med prsti tvojih rok, ne da se ga ujeti v zlato skrinjo. Preproga encianov o-čara s svojo modrino, mehko zelenje nudi pokoj očesu. Cvetovi rododendrona trepetajo v vetru, veje brinja se klanjajo do skal. Nemo človek zre in pije, pije ... Tiha, spokojna noč. Prijetno vznemirjeni stopamo v luninem siju. Drobna lučka na hribu — pastir se pripravlja na molžo. Še zadnji diamant ugasne na nebu. V hladnem jutru se navežemo. Vrhovi se preč'V rjo sonč- nim žarkom, zlato rjava barva skalnih grebenov vabi više. Vedno pogosteje padajo s stene ledene sveče. Hitreje — snežna streha nad nami se že dolgo kopa v soncu — hitreje. Zdaj čutiš, gora, kako se predajamo tvojemu življenju in veš zakaj. Tam, nekje visoko spet najdem, u-pam, ljubim ... M. S. ODMEVI cpeAl. 24. ue| 1978. CHOPTCHE HfPE nPOK3BOT)AMA BOJA Jvroc/IABKIE MAHHQEClAl|H|A flPVfAPHBA H HPHIAIElbCIBA m&Si 10PICKM PESVATATH: * << »7 6* 11 m 14. »)• ur T MKTO. 7 7*700« nsacaonj "J mammm O XI. majskih igrah proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije so udeleženci pisali v svojih glasilih. Tole pisanje smo prejeli iz Šida. BILO JE LEPO Za razliko od prejšnjih let nas je naša OOS letos popeljala na izlet z vlakom v Kumrovec in Atomske toplice. Prijav je bilo veliko, zato smo si lahko privoščili poseben vlak. 9. septembra smo se zjutraj ob 6.30 zbrali na železniški postaji v Medvodah, od koder smo se odpeljali cilju naproti. Že na vlaku se je videlo, da nihče tli pozabil prinesti s seboj dobre volje, pa tudi polnih steklenic ni Novim doživljajem naproti... manjkalo. Ko so nam kuharice raz-« delile malico, je kapljica še bolj teknila. Ob pesmi je čas hitro mineval in že smo se pripeljali na železniško postajo Kumrovec, od koder smo se napotili peš do spominskega doma. Nekaj časa smo hodili po vijugasti Do spominskega doma smo se odpravili peš... asfaltni cesti, preden smo ugledali spominski dom, do katerega vodijo številne stopnice. Tam smo si ogledali kratka filma o domu samem ter o tovarišu Titu, ter si še sami malo ogledali to veličastno zgradbo. Kmalu smo se napotili proti Titovi rojstni hiši, ki stoji sredi Kumrovca. Z zanimanjem smo si ogledali notranjost, Ogled Titove rojstne hiše... Vedrega razpoloženja ni manjkalo ... ki je lepo urejena in izpričuje Tito-1 vo otroštvo ter njegovo delovanje med NOB. Nato smo se zopet zbrali na železniški postaji Kumrovec, »Atomska« voda za osvežitev ... od tu pa nas je vlak odpeljal v A-tomske toplice, kjer je bilo že poskrbljeno za dobro razpoloženje. Sonce ter čista in topla voda je marsikaterega od nas že pred kosilom zvabila, da se je malo osvežil. Pogovor naših »veteranov« ... Tudi glasbe za ples ni manjkalo, pari so Se veselo vrteli. Nekateri bolj utrujeni pa so kar za mizo zaspali. Čaš je hitro, kar prehitro mineval in že se je pričelo mračiti. Pogled na uro in «*- škoda — treba se je bilo odpraviti, kajti vlak ni čakal nikogar. Trije piski in nekaj po 19. uri smo se veseli in polni doživetij odpeljali proti domu. Videli smo mnogo lepega in zanimivega. Skratka, bilo je lepo in želimo si še več takih izletov. K. A. Utrinek s planinske poti Koprena težkih sivih oblakov je prekrivala medvoški horizont, ko so se v jutranjih urah 26. avgusta zbirali najpogumnejši. Smer: Medvode, Mojstrana, dolina Vrat. Cilj: Kriški podi in naslednji dan Škrlatica, kljub višini (tretji vrh v Jugoslaviji) in impozantnosti kar nekako osamljena lepotica nad dolinami. Deževne kaplje jih niso ustavile in enaindvajset se jih je pognalo v boj s strmino. Sprejela jih je do zadnjega kotička polna koča, pa so si kar na skupnih ležiščih pripravili družabni večer z venčkom slovenskih narodnih in gašenjem kresa (da žeje ne omenjam). Prvi svit naslednjega jutra jih je že našel pripravljene za nove napore in odhiteli so v meglo, ki je bila boj za oblast s šibkimi sončnimi žarki. Pot se preko Podov mimo zgornjega jezera vzpne na vršnji greben Križa, sledi robu Kriške stene, se spet spusti in v enem skoku zavzame Dolkovo špico. Z grebenske škrbine vsa rdeča in krušljiva pade v veliko kotanjo pod glavnim masivom Škrlatice, sledi melišču in se znajde v steni — izpostavljena, a polna novih razgledov zavije na greben in že te sprejme težko pričakovani vrh. Kljub utrujenosti je z obrazov sijalo veselje, tam v kotičkih oči pa želja po novih naporih in novih pohodih v kraje, kjer le tišina šepeta. Kakor za slovo jih je pozdravilo še sonce in dalo svoj prispevek k bogastvu tistega dne. Vračali so se v dolino med zelenje, ko so zaslišali glas, ki je klical po pomoči. Ni ga bilo med njimi, ki bi ostal ob strani, združno so poprijeli in ranjeni alpinist, ki je omahnil v težki smeri (zajeda spominov) v Stenarjevem Trikotu, je bil v rekordnem času varno v dolini, kjer ga je že čakalo reševalno vozilo. Ko so v poznem popoldnevu sedeli ob pivu pred Aljaževim domom in žirli ž žarkim soncem obsijane vrhove, so se čutili tako blizu njim, z zavestjo dobrega v srcu, ki te spremlja nazaj v zasmrajene doline in vsaj ža trenutek iztrga iz vsakodnevnega pehanja za ljubi kruhek. E. Frane COLOR 3 Krvni pritisk - kaj je to? Vsak ima svoj krvni pritisk, to je pritisk krvi na stene arterij — žil (utripalnic). Pri vsakem srčnem utripu doseže krvni pritiski majhen vrh, ki mu sledi, ko se srce spet razširi, majhen padec. To se zgodi 60—80 krat v minuti. Krvni pritisk se spreminja od trenutka do trenutka. Ko spimo ali ko smo mirni, je najnižji. Brž ko se razburimo ali delamo, poraste. Za vzdrževanje pravega pritiska v žilah je potrebno redno delo črpalke — srca. Srce poganja kri po telesu z določeno silo brez večje škode zase. Ko postanejo žile s staranjem trše in manj voljne ter se nekoliko zožijo, poraste v njih upor. Srce premaguje ta nekoliko večji upor z večjim delom. Zaradi še ne v celoti dognanih vzrokov se pogosto zgodi, da se začnejo žile ožiti že v mladosti, predvsem drobne žile (arteriole). Zmanjša se količina krvi, ki lahko preteče skoznje. Proti nevarnosti, da bi tkiva odmrla zaradi pomanjkanja kisika, se samodejno poveča potisna sila srca, ki skuša premostiti oviro. Pride do zvišanja krvnega pritiska; ta porast pa je trajen in velik ter je vzrok za bolezen, proti kateri so danes uprte naše misli. Zvečan upor v žilah je vzrok, da mora srce črpati z vedno večjo silo. Ob tem se srčna mišica postopno zdebeli. Srce utegne premagati upor v žilah do neke meje in le za določen čas. Pri tem se veča. Pravimo, da je razširjeno. Cim večja je ovira, tem večja sila je potrebna za zadostno dovajanje krvi in kisika v tkiva in organe. Postopno pa začne srce pešati in končno opeša. Naraščanje upora v žilah utegne srce prerhagovati leta dolgo, ne da bi bolnik imel pri tem kake motnje. Morda se včasih nekoliko zadiha pri večjih naporih. Brž ko začnejo rezervne sile srca popuščati, začne upadati tudi bolnikova zmogljivost za delo: zadiha se že pri majhnih naporih. Pa ne samo to! Ves čas trajanja visokega krvnega pritiska se v žilah odigravajo bolezenske spremembe, ki bi jih lahko imenovali obrabnostne in so posledica delovanja visokega krvnega pritiska na notranjo plast žilne stene. V žile se začno odlagati razni pre-snovki, predvsem apnenec, maščobe in holesterol. Končni rezultat tega procesa je zmanjšanje prožnosti žilnih sten, ki postanejo trše in se dodatno zožijo. Ko se nabere večja količina teh presnovkov, utegne priti do popolne zamašitve. Tkiva, ki ne dobivajo več krvi, odmrejo. Če se to zgodi v življenjsko važnem organu, so posledice zelo hude. Zapora žile v srcu povzroči hudo okvaro, ki ji pravimo miokardni infarkt in utegne biti v hipu smrtna. Zapora možganske žile se kaže z bolezensko sliko, ki ji pravimo možganska kap. Zapora žile na spodnji okončini je vzrok za nastanek COLOR 4 gangrene (odmrtje tkiv), ki nam je ne uspe pozdraviti z nobenim zdravilom in zahteva odstranitev (amputacijo) okončine. Malokdaj utegne telo popraviti vse posledice take zapore žile. Pogosto so posledice tako hude, da bolnik ostane trajni invalid. S sodobnim zdravljenjem pa zmoremo do neke mere in na nekaterih organih zmanjšati posledice zamašitve žil in nam danes uspe že znaten odstotek bolnikov vrniti v delovni proces, včasih celo na prejšnje delovno mesto. Kljub temu da more že zmerno zvišan krvni pritisk povzročiti hude okvare na srcu, ledvicah in možganih, je vendar res, da more trajati visok krvni pritisk včasih dolga leta brez hujše prizadetosti teh organov. To je velika izjema in zato ne kaže upoštevati teh redkih primerov pri naših načrtih zdravljenja bolnikov z visokim krvnim pritiskom. KOLIKŠEN NAJ BO NORMALNI KRVNI PRITISK da ne bo prišlo do bolezni, ki so posledica visokega krvnega pritiska. V prejšnjih desetletij se je ukoreninila domneva, po kateri naj bi bila zgornja vrednost pritiska toliko nad 100, kolikor je bolnik star. Bolnik, star 70 let, naj bi imel zgornji pritisk 170. Preiskave zadnjih let pa so takšna gledanja ovrgle. Kaj pravzaprav povedo številke, s katerimi izražamo krvni pritisk? Krvni pritisk označimo z dvema vrednostma. Zgornji pritisk (sisto-lični) izmerimo v hipu, ko srce potisne kri v žile. Spodnji pritisk (dia-stolični) pove, s kolikšno silo kri pritiska na steno žil v času, ko je srčna mišica ohlapna. Za merjenje krvnega pritiska uporabljamo aparate — sfigmomanometre. Aparat sestavljajo: navpično stoječa steklena graduirana cevka, ki ima na dnu rezervoar z živim srebrom. Cevka je spojena z gumeno manšeto, ki jo pri meritvah pritiska ovijemo okrog nadlehti. S črpanjem zraka v manšeto iz gumene bučke pritisk v manšeti naraste in vzporedno zraste tudi višina živega srebra v stekleni cevki. Brž ko sta pritisk v manšeti in pritisk krvi v žili enaka, slišimo s slušalko v ko: molčnem zgibu zvok utripalnice. To je zgornja vrednost krvnega pritiska. Vrednost spodnjega pritiska pa zabe- ležimo, ko ob spuščanju zraka iz manšete zvoka utripalnice več ne slišimo. Poleg navedene oblike merilnika krvnega pritiska uporabljamo še druge, od katerih se je za domačo rabo najbolje obnesla tista z manometrom v obliki ure (sfigmanometer na ana-eroid). Po obsežnih statističnih raziskavah so strokovnjaki prišli do zaključka, da je za odraslega človeka srednjih let najprimernejši krvni pritisk 120/80 mmHg (milimetrov živega srebra — Hg — iz latinske besede Hydrargy-rum, kar pomeni živo srebro). Krvni pritisk navadno zdravniki imenujemo RR (po začetnicah priimka italijanskega zdravnika Riva Roccija). Idealen krvni pritisk naj bi bil celo nekoliko nižjri, okrog 110/75 mmHg. Škodljivi učinki sistoličnega krvnega pritiska se začno zanesljivo kazati, če je ta vrednost nad 140 mmHg. Pri teh vrednostih je škodljivost sicer majhna. Cim višji je pritisk, tem hujše so posledice in pri vrednosti 180/100 so že velike. Visok krvni pritisk zanesljivo skrajša življenje, ker pospeši nastanek bolezni srca, možganov in ledvic, ker pospešuje razvoj arterioskleroze žil teh organov. Škodljivo delovanje visokega krvnega pritiska na žile je še večje, če se mu ^pridružijo nekatere bolezni, bolezenska stanja ali razvade, ki jih imenujemo dejavnike tveganja (rizične faktorje). To so v prvi vrsti povečana količina maščob v krvi, kajenje, sladkorna bolezen, debelost, po-večna količina sečne kisline v krvi. Število ljudi, ki zbolijo zaradi posledic visokega krvnega pritiska, je v tehnološko razviti družbi zastrašujoče. Zato ne preseneča, da se je razmahnil boj proti temu zlu. Svetovna zdravstvena organizacija daje boju proti tej bolezni tudi v letošnjem mednarodnem dnevu zdravja mesto, ki ji pripada. Temu cilju je posvečeno vse leto tudi pri nas. Boris Cibic BREZ ROČNEGA DELA (ŠE NE GRE) Avtomatizacija na pohodu — hidravlični viličar za prevoz palet... ŠPORTNI OBJEKTI ZA VSAKOGAR V sodobnem tempu življenja, ko se nam vedno mudi, ko kar naprej hitimo, je športna rekreacija postala vedno večja potreba. Čim hitrejši je tempo življenja, tem večje so tudi človekove potrebe po športni rekreaciji kot obliki sprostitve. Če pustimo vnemar razna priporočila in znanstvene študije o potrebnosti in pogostnosti rekreiranja, saj smo o tem prepričani, potem se nam kar samo od sebe postavi vprašanje, kje se občan sploh lahko rekreira. Najbolj preprost odgovor bi bil: v naravi. Toda že v naravi zahtevamo, da so poti urejene, označene, dobro vzdrževane. Tisti bolj zahtevni odhajajo na trim steze. Toda v naravi se lahko rekreirate predvsem s tekom. Kaj pa športne igre, tekmovanja, kaj pa rekreiranje v slabem vremenu? Odgovor je povsem jasen: potrebni so športni objekti. In sedaj smo pri naj večjem problemu rekreacije. Leta 1970 smo imeli v Sloveniji 1,40 kvadr. metra koristnih športno rekreacijskih površin na prebi- valca, v Ljubljani smo imeli 1,79 m2 koristnih površin, v šišenski občini pa 1,46 m2. Pet let kasneje, torej leta 1975, smo imeli v Sloveniji 1,39 m3 koristnih površin na prebivalca, v Ljubljani samo še 1,19 m2, v Šiški pa 1,52 m2. Čeprav bi iz teh podatkov sklepali, da smo v šišenski občini v tem petletnem obdobju zgradili številne nove površine, kajti tudi prebivalstvo se je v tem obdobju večalo, pa temu vendarle ni bilo tako. Številke so včasih lahko tudi hudo varljive! V šišenski občini je bil zgrajen zimski bazen, ki pa je izrazito mestnega značaja, ob šolah pa so bile zgrajene telovadnice, ki pa služijo predvsem šolski mladini, odrasli pa v njih skoraj ne najdejo prostora. O tem, da stanje z razpoložljivimi telesnokulturnimi objekti nikakor ni zadovoljivo, vsi soglašamo. Stiska postaja iz dneva v dan večja, saj je vedno več občanov, ki se želijo re-kreirati. In kako to stisko rešiti? Tudi tu je odgovor povsem jasen in nedvoumen: z gradnjo novih objektov. Odgovor je sicer jasen, ni pa jasno, od kod naj bi dobili potrebna finančna sredstva. Marsikdo bi ob tem u-tegnil poreči: »Saj delavci prispevamo določen odstotek od svojih bruto osebnih dohodkov za telesno kulturo. Iz teh sredstev naj se gradijo novi objekti.« Pa vendarle to ni možna rešitev. Res delavci v združenem delu prispevajo določen odstotek od svojih bruto osebnih dohodkov za telesno kulturo, toda ta sredstva komaj zadostujejo (ob racionalni porabi) za redno aktivnost športnih organizacij kv druge postavke iz programa dela telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij. Toda v tem programu ni nobene postavke: investicije v nove te-lesnokulturne objekte, saj bi potem zmanjkalo sredstev za ostale dejavnosti. Del sredstev je namenjenih le za vzdrževanje že obstoječih telesnokulturnih objektov. In kje potem najti rešitev za hitrejšo gradnjo novih objektov? Na kratko povedano je rešitev v tem, da naj bi združeno delo zbralo potrebna sredstva, ki bi jih uporabili za izgradnjo telesnokulturnih^ objektov. Vemo, da je to spet obremenjevanje združenega dela, toda druge rešitve v trenutnem položaju ni moč najti. Ob vsem tem pa smo prepričani, da se vsi zavedamo pomembnosti akcije za čim hitrejšo izgradnjo novih športnih in rekreacijskih površin. S skupnimi napori jo bomo prav gotovo uspešno pripeljali do konca in takrat bomo lahko rekli: »V Šiški telesnokulturni objekti niso več problem.« In še več od tega! Nie samo rekli, temveč bomo te objekte tudi sami uporabljali, uporabljali za svojo rekreacijo. Za kaj takega pa je predpogoj, da akcijo vsi podpremo in jo pomagamo izpeljati do konca! ČOLOR 5 Popravljati, popravljati — ali kupiti novega? KRAJEVNI PRAZNIK SMLEDNIKA Krajani Smlednika so letos prvič praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti so gasilci pripravili verižno akcijo, večje število tekmovalcev pa se je pomerilo v teku na 10 kilometrov »Od spomenika do spomenika«. Pred osnovno šolo Simon Jenko pa je bila slavnostna seja organov krajevne skupnosti, kjer so več občanom podelili bronasta priznanja in priznanja krajevne skupnosti. PRIŠLI - ODŠLI (OD 1. 7. DO 30. 9. 1978) NA NOVO ZAPOSLENI Andrej Rupnik, TOZD smole; Mika Ristič, TOZD smole; Alojzij ing. Nučič, TOZD smole; Veronika Ačko, skupne službe; Štefan dipl. ing. Blazina, skupne službe; Ivan Žibert, TOZD smole; Mehmed Odžakovič, TOZD smole; Jernej Vrabič, TOZD smole; Frančiška Dobnikar, TOZD premazi; Radoslav Lazarevič, TOZD premazi; Bernarda Culum, skupne službe; Friderik dipl. ing. Bešter, skupne službe; Nada Dobnikar, TOZD smole; Ljubomir Janjič, TOZD premazi; Marija Košir, TOZD premazi; Lidija Jeraj, TOZD premazi; Slobodan Karanovič, TOZD premazi; Marta Sušnik, TOZD premazi; Dušan Turšič, TOZD premazi; Albert Pavlič, TOZD premazi; Štefanija Debeljak, skupne službe; Aleksander dipl. prav. Munda, skupne službe; Marguč Anton, skupne službe. DELOVNO RAZMERJE PREKINILI Joviča Miloševič, TOZD premazi; Mato Jurkovič, TOZD smole; Dušan Kovačevič, TOZD smole; Mato Lučič, TOZD smole; Zvonko dipl. ing. Bregar, TOZD smole; Gojko Popovič, TOZD smole; Halil Mujkanovič, TOZD premazi; Matjaž dipl. ing. Kunaver, TOZD premazi; Matjaž Premk, TOZD smole; Branko Berus, TOZD premazi; Marija Močnik, TOZD premazi; Dunja Budošan, skupne službe. PRERAZPOREJENI Jože Jenko iz TOZD smole v skupne službe. Tudi to se zgodi... Kemijski kombinat SODA — SO iz Tuzle je v prvih šestih mesecih letos ustvaril za 65 odstotkov večji skupni prihodek kot lani v istem obdobju; kljub temu pa je to za 18 Odstotkov manj kot so načrtovali. — Ustvarjeni dohodek je za 58 odstotkov višji kot lani, vendar za 18 odstotkov nižji kot so načrtovali za letos; čisti dohodek je za 24 odstotkov višji od lanskoletnega, po planu za letos pa je nižji za 25 odstotkov. Tudi osebni dohodki so bili v kombinatu v tem obdobju za 13 odstotkov višji kot so načrtovali. — V prvem polletju letos je kombinat zabeležil za 135 milijonov dinarjev izgub, kar je za 37 odstotkov več kot lani v i-stem obdobju; najvišjd izgubo sta prikazala kloralkalni kompleks (v viširii 92 milijonov dinarjev) in nova tovarna pralnih praškov »dita« (V Višini 21 milijonov dinarjev). CtfbOR 6 Izgradnja cest v zamudi SIS za gradnjo cest Ljubljana je objavil poročilo o izvajanju nalog 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. Med uspešno izvedena dela lahko štejemo Karlovško vozlišče, po katerem je že speljan promet, čeprav je še petina gradbenih del nedokončanih. Celovška cesta I. faza je bila že predana namenu. Tudi graditev obvoznic (Servisne in Vodnikove ceste) gre h kraju, tako da bodo konec oktobra že pričeli delavci Slovenijacest graditi drugi del od Ziberta do Dja-kovičeve ulice. V programu pa je še nova štiripasovnica ob železnici (Prešernova), poljansko-litijska cesta ter zahodna in južna obvoznica. Precejšnje težave imajo s pridobivanjem denarja in v SIS že razmišljajo o možnih dodatnih virih. Eden teh virov naj bi bile dodatne pristojbine za uporabo javnih cest v Ljubljani, ki se plačuje ob registraciji. Med možnostmi omenjajo tudi podaljšanje družbenega dogovora in sporazuma TOZD ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev zasebnih obrtnikov s področja gospodarske dejavnosti. ŽREB JE ODLOČIL NAGRADNA KRIŽANKA b- ■ or EH" X O v£ 7- / Z N 9 i Ss r O T / /V X 9 ✓ o N / K SEi T -S o r G Pfe X / r — L? g tofF —tm? s 9 sS £ /v s l/ p O * p ^1-9 o K p H / N p EL -** P 2 / Z. z> e z> 23- d P »S / T* == P D £ č K £ % / v5 T P -9 /V p p -=* N r £ sS zz / Z K p as, 2S ~ o Z S? » G T / X -9 jj§ u /V / C £ £ Er z O O — 5- /V p Ss <9 C £ £ / Z £ X O K s / 7~ >9 = £ >9 r p Z £■ A/ =2 p C p L Z T £ -g r- 7- O 7> O Z p P o r a p O X 9 Sr 2 p ££ Z r" .» -S k p Z p N t 9 m O p Z p ££ -S O p ** O s T- ga T" t? £ E £ -V K p p 4 / O O p p h u M ✓ C Z p Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo javno žrebanje izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Helena Dolinar, Mojca Bogataj in Marinka Sivec je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Ludvika Bezlaja, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Vera Mesesnel, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Mira Majetič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! Letovanje upokojencev V okviru delovnega programa osnovnih organizacij sindikata Color Medvode je tudi pošiljanje naših upokojencev na oddih na morje. Organizacijo akcije je tudi letos, kot že vrsto let doslej, uspešno opravil Izidor Traven. Tako smo omogočili 15 upokojencem letovanje v Umagu v naših počitniških hišicah od 12. do 22. septembra. Sodeč po razglednici, ki smo jd prejeli fž Umaga, je bila organizacija akcije dobra in je zato popolnoma dosegla svoj namen. M. S. NAGRADNA KRIŽANKA vere* £ *£*9 v fCHMO/ ToPioTf) t/tlKUt JitrvNsKn HR-Š Pta l>/!>2> £QST Tp&ai- /RLKE JOJEDHJg bP2/)/£ /ClCHiSJiCV, SLO)Hi C/)) J/fPOMfL) /bS/R/RLf Hi/P/OP SCiR/sp, s )£/- R2n£HE C ^ 7HW»3t t-vr/A/s*!/ 'tezA/tn AOG-O^t KOČ os, tvRcčK S£sr/)ML ; •4c fc/>rSKo) •SROSro rt>SOč>R « ?£C£s/J£ XoA//CS NfCL >9 hOHGOl hfirost ■SOHCA//A' /fSjTo V rrni/y/ RRaRa A/O CA//? ?r/ c r Leta// 7osek/ /kr SE/3EČ /iesto /V/9 &0t/,ey/ f*/D/y Z Rt'J MUsč/^ hffNS/WD *