ibl|o« 3 mm) SOŽOlifl seseda julii$» 601 002.0^ P r miorsk i dnevnik ^štnina plačana v gotovim ,-, „„,. v Abb. postale 1 gruppo LiCIltl OUU 11F Leto XXXV. Št. 202 (10.421) TRST, nedelja, 2. septembra 1979 ^IMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» yOovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZUNANJI MINISTRI NISO DOSEGLI KONČNEGA SPORAZUMA Jutri plenarno zasedanje neuvrščenih v Havani ob še odprtem vprašanju zastopstva Kampučije Gospodarski in politični odbor razpravljata o osnutku končnega dokumenta * Pozitivna ocena dosedanjega dela - Kubanski tisk piše o srečanju med predsednikoma Titom in Castrom 0 M m*! r hd5 tk ši«% i**1 % saj M 9 °& la'J m e Havana Jutri se prične v Havani šesti vrh šefov držav in neuvrščenih držav. Včerajš-priprave na konferenco na Vrau so bile po splošni oceni iz-J«lno razgibane, kot nikoli v-zgo-0l)vini neuvrščenih, kljub temu j*9 kot kaže zunanji ministri ne-“Vrščenih držav niso rešili pro-aiema zastopstva Kampučije, o •aterem naj bi razpravljali šefi ~*av ali vlad. Medtem pa sta ^c«aj zasedala tudi politični in gospodarski odbor. Kampučija je torej še vedno v ^Predju pripravljalnih razprav ‘Onanjih ministrov. Predstavnik r*Sapura je očital Kubi, da ni "'ala pravice povabiti na konfe-j nco sedanji kampučijski režim !?aga Saryja, ker «so mu dali Plast Vietnamci.* Kubanski pred-Javnik pa je odvrnil, da hoče pPgapur onemogočiti konferen-0 na vrhu in da po krivici na-kda Kubo. Hredsinočnjim je medtem prispel na Kubo tudi lider novega pro-vietnamskega kampučijskega režima Heng Samrin, ki ga je na letališču prisrčno dočakal kubanski predsednik Fidel Castro. V Havani se torej nahajata obe kampučijski delegaciji, a mesto v konferenčni dvorani je še vedno prazno. Kljub tem težavam pa je dosedanji obračun pripravljalnih del pozitiven. Sprejetje novi članov je bilo soglasno, nobenih težav ni bilo pri sestavi biroja konference, kjer je prišla do izraza regionalna demokratičnost in medre-gionalna solidarnost ob spoštovanju načel rotacije, ko so določevali mesta v biroju. Kar pa je najvažnejše: vse dosedanje razprave so bile množične in konstruktivne. To je prišlo do izraza tudi na zasedanju gospodarskega komiteja, kjer je bila živahna razprava o ekonomski deklaraciji in o programu medsebojnega sodelovanja, ki ga Je Josip Vrhovec o vprašanju Kampučije -., HAVANA — Na zasedanju zu-f J11 Ji h ministrov držav, udele-šestega vrha gibanja neu-W-ehih, je včeraj govoril tudi "Soslovanski zvezni sekretar za f^tanje zadeve Josip Vrhovec, P je uvodoma čestital Boliviji, pPer>adi, Iranu, Nikaragui, Pa-ktanu, Surinamu ter csvobodil-J**1 gibanju Zimbabve, ki bodo ™ Vsej verjetnosti postale pol-^Pravne članice gibanja. Jugo-Pvanski predstavnik je nato kot r*govor predstavniku Vietnama, ? je očital Jugoslaviji, da se ministrsko konferenco neuvr-enili v Beogradu ni zavzela za Llr°ljubno rešitev vietnamsko -^tnpučijskega spora, pojasnil, S, ?e je njegova država vedno fJ°čno zavzemala za pogajanja ^ Hanoiem in Phnom Penhom. ^rhovec se je nato dotaknil vročega vprašanja zastopstva JPppučije na vrhu neuvrščenih J1 av in poudaril že znano jugo-jjPVansko stališče, da države v I,®vPni ne bi smele priznati po-ri®!. ki je nastal v Kampučiji ^ Vojaški intervenciji. Kot je 2®11® so to stališče na zaseda-Jj™ Podprle skoraj vse neuvršče-. države jugovzhodne Azije, ki Uj se jasno izrekle proti vsake-tujemu vmešavanju v Kam- je^saka država našega gibanja* .Nadaljeval jugoslovanski sekre-zunanje zadeve — «ima tC0) Ha sama odloči o lastni klanji družbeni ureditvi, kar je ^"e'j vseh naših prizadevanj, da Vi,v svetu ustvarijo novi in pra-k.^jši mednarodni odnosi. Ne-■ j^ri trdijo, da je treba tako-vj.ppovano nadzorstvo nad terito-vzeti kot osnovo za priznanj nekega režima; dovobte mi, tM. ne soglašan v celoti s to revijo, še posebej ko je tako A m M 4 4 3 4 jV> d'V $ t 4 1 $ fr !l?Hzoi'.stvo osnovano na vojaški /er ■aš je JVj' Prc _____, na indokitajskem poloto- iritr !>lV0 0 Trvenciji.» (J Pnašanje zastopstva Kampusi je torej za Vrhovca zelo va-- Problem, ki dokazuje, da je ^ Zaskrbljujoč in zahteva širšo alizo vseh neuvrščenih držav gj upoštevanju temeljnih načel te- nifkv°j Poseg na zasedanju zuna-fjj ministrov je Vrhovec zaključi., 2 željo, naj vse neuvrščene wJ?Ve upoštevajo načela neod-KnosH, suverenosti in teritonal-v nedotakljivosti, ki naj bi o j sbčile kampučijskemu narodu, fn ®am izbere svojo vlado in sa-HvS°ino odloči o lastni družbeni **tvi. (st) banski premier Mehdi Bazargan hoče odstopiti jI^HERAN — Iranski premier Bazargan je včeraj ponudil ^ tu,ahu Homeiniju svoj odstop t|j.Svetoval verskemu voditelju, Voh ,am- v prvi osebi prevzame kj lv° države. Bazargan je ne-ttJ Podobnega poskušal že pred % e u »ai t' \ •. BELFAST — Položaj v nesrečni Severni Irski se po ponovnem vzponu terorističnih akcij katoliške organizacije IRA, ki je v začetku tedna terjal 23 človeških žrtev in veliko število ranjencev, čedalje zaostruje. Včeraj so teroristi iz vrst irskih protestantov ubili sredi glavnega mesta Ulstra mladega, komaj 23-letnega katoliškega trgovca, ki so ga ustrelili, ko je zapiral svoj mali obrat. Ko* je znano, so bili že prottr stantski teroristi ubili pred nekaj dnevi nekega pripadnika katoliške manjšine, očeta desetero o-trok, kot represalijo na atentate IRA. V teh razmerah so vsi irski katoliški škofje, tako iz Ulstra kot iz Irske republike, objavili poziv k pomirjenju, pod naslovom ^Irska pričakuje papeža Janeza Pavla n.». V njem naglašajo, da bo to (ob koncu meseca) edinstven dogodek v irski zgodovini in izražajo zaupanje, da bo «njegov obisk napravil konec našim sovraštvom, ki ubijajo*. Po drugi strani so pa zastopniki IRA v intervjuju Ustu «Irish Times* zatrdili, da bodo nadaljevali z nasiljem, dokler se ne bo Anglija odločila zapustiti Severno Irsko. Uboj lorda Mountbattena in angleških vojakov je dosegel namen IRA, da predrami angleško javno mnenje, ki je bilo doslej brezbrižno ob smrti priližno 2.000 Ircev, ki so padli v zadnjem de; setletju in je imel namen ošibiti voljo Angležev, da ostanejo na Irskem, zaključuje krilo «provi-sionals* katoliške IRA. Oddelek angleške vojske v polni bojni opremi prečesuje obmejno področje med Ulstrom in Irsko republiko. (Tel. ANSA-UPI) o možnosti spremembe pravilnika in predvsem člčna o neposredni izvolitvi strankinega sekretarja. Kdor se zavzema ža odpravo člena si dejansko prizadeva tudi, da bi dosegel zamenjavo Zaccagnini-ja za krmilom stranke. Politični del razprave pa bo najbrž osredotočen na Berlinguer-jevem članku o nujnosti zgodovinskega kompromisa in politike varčevanja. Vprašanje pa je. ali se je stranka razcepila ob vprašanju odnosa s komunisti. Cabras, ki pripada Zaccagninijevi struji, meni, da je razkol skoraj neizogiben, medtem ko je Galloni nasprotnega mnenja, Bcdrato pa se noče izjaviti. Položaj bo verjetno jasnejši jutri po skupščini poslancev KD. Najvidnejši voditelji največjih italijanskih strank bodo najbrž zasedeni vse do polovice septembra z zborovanji na «prazniku prijateljstva*, ki bo letos v Mo-deni, in «Festivalu Unita», ki bo v Milanu. Zato se bosta delegaciji KPI in PSI, ki ju bosta vodila Berlinguer in Craxi, verjetno sestali v drugi polovici meseca. Datum pomembnega srečanja ni bil še točno določen. Ne da bi zmanjševali važnost sestanka pa naj pripomnimo, da sedanje polemike med največjima levičarskima silama ne prispevajo zbliževanju stališč. Včeraj je bil priobčen članek, ki ga je vicesekretar PSI Claudio Signorile napisal v odgovor na Beriinguerjev uvodnik v «Rinasci-ti». Po oceni socialističnega voditelja je sicer pozitivno dejstvo, da KPI zapušča dosedanje togo stališče, prav tako očitno pa je tudi zadrega, s katero komunisti nadaljujejo na poti zgodovinskega kompromisa. S tem le posredno pomagajo krščanski demokraciji — trdi Signorile — medtem ko si socialisti prizadevajo, da bi ohromili njeno hegemonijo. Ton Signorilejevega članka pa je vsekakor bolj spravljiv od i-zjav Claudia Martellija uredniku tednika «Panorama». Martelli je poudaril, da ga je Beriinguerjev poseg razočaral, «saj se komunisti ponujajo kot sogovorniki sedanjih voditeljev KD v trenutku, ko ostale levivčarske sile od PSI do PDUP zahtevajo izmenič-nost za krmilom države in socialističnega predsednika vlade*. Socialisti bodo sicer skušali kar najtesneje sodelovati s KPI, vendar pa ne bodo «v nedogled ohranili vloge stalnih posredovalcev, seveda če ne bo prišlo do novih in nepričakovanih razpletov kot na primer vključitev KPI v socialistično internacionalo*. Končno gre omeniti še intervju namestnika sekretarja CGIL Marianettija, ki sodi v socialistično komponento konfederacije. V polemiki z Lamo in s Camitijem je Marianetti negativno ocenil Beriinguerjev članek in pripomnil, da po njegovem mnenju linije Eura ni mogoče uskladiti s politiko zgodovinskega kompromisa. Ta linija je po oceni socialističnega sindikalista uskladljiva le s politiko izmeničnosti, ki edina lahko zajamči potrebno dinamičnost italijanski demokraciji. P. P. Umrl podtajnik PRI Emanuele Terrana RIM — V 56. letu starosti je včeraj umrl podtajnik PRI Emanuele Terrana. Vest je sporočilo vsedržavno tajništvo stranke, ki je tudi najavilo, da bo pogreb umrlega politika jutri zjutraj. Terrana se je redil v kra.iu Ardore v pokrajini Reggio Calabria, v republikansko stranko pa se je vpisal leta 1945 in nekaj let kasneje je bil izvoljen za predsedni-ša združenja republikanskih univerzitetnih študentov, od leta 1954 pa je bil član vsedržavnega vodstva stranke. Leta 1968 je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico, nekajkrat pa je sodeloval tudi v vladi kot podtajnik za prevoze. RIM — Nepričakovana poteza italijanskih sodnikov, ki so v petek izročili pristojnim francoskim organom novo zahtevo po ekstrakciji voditelja takoimenovane avtonomije Franca Piperna, katerega so neposredno obtožili sodelovanja pri umom predsednika KD A.lda Mora in piti drugih terorističnih atentatih, je izzvala, val zelo ostrih polemik tako v Italiji kot tudi v Franciji. Po časopisih, ki v svojih včerajšnjih številkah dokaj ostro ocenjujejo ukrep, so stopili na «bojno polje* tudi politiki raznih strank. Odmevnost zapornega naloga in nove zahteve po izročitvi je tolikšna, da je vodja preiskovalnega urada Galluc-ci imel za potrebno odgovoriti kritikom. V daljšem sporočilu, ki ga je izročil časopisnim agencijam, dr. Gallucci zagovarja svoje ravnanje in ravnanje svojih kolegov, češ «ni šlo za nepremišljeno potezo, pač pa za dobro pretehtan ukrep, ki temelji na trdnih dokazih.* Sodnik sicer ne navaja teh dokazov, poudarja pa, da je bij del zločinov, ki so navedeni v novem zapornem nalogu, naveden že v prvotnem zapornem nalogu, ostalih kazniv.h dejanj pa naj bi bil Piperno osumljen s sodnim sporočilom,, ki na j bi mu ga poslali v začetku aprila. Dr. Gallucci nadalje naglaša, da so rimski sodniki vselej in zelo strogo spoštovali določila kazenskega zakonika in očita svojim kritikom površnost in zlonamernost ter poskus, da bi blatili ugled italijanskega sodstva. Sodnikov samozagovor pa najbrž ni bil preveč prepričljiv in ne samo za Piperno ve zagovornice, kar je skorajda naravno, pač pa tudi za predstavnike tistih političnih sil, ki so vselej najostreje nastopale zoper teroriste. Naj navedeno samo primer socialdemokratskega poslanca Terenzia Maglia-na, ki je ocenil potezo dr. Galluc-cija in njegovih sodelavcev kot presenetljivo in najbrž prenagljeno. «Mislm — je naglasil poslanec — da tako ravnanje ne škodi samo ugledu sodstva, pač pa nam onemogoča, da bi dosegli zastav-leni cilj.* Magliano je obenem kritiziral tudi dejstvo, da so sodniki seznanili neko tuje sodišče z dejstvom, da «so zsledili Morove-ga morilca, medtem ko parlament, ki bo moral v kratkem razpravljati o tem vprašanju, ni bil obveščen.* Drugačnega mnenja je bil komunistični poslanec Trombadori, ki je s pismom odgovoril na u-vodni članek lista «Repubbl:ca» z naslovom «Cilj ne opravičuje smotrov*. Po Trombadorijevem mnenju domneva, ki je izražena v naslovu (sodniki naj bi naprtili Pipernu kopico hudih obtožb, da bi dosegli izročitev) ni verodo- stojna, vsiljuje pa se sum «da so bili sodniki predmet nezakonitih pritiskov, zaradi katerih so bili prisiljeni predčasno razkriti o-snovne smernice svoje preiskave.* Še bolj kritična kot italijanska so bila francoska sredstva javnega obveščanja, ki so včeraj namenila znatno pozornost zadevi Piperno. Ocena je bila enoglasna: pobuda italijanskih sodnikov je nezaslišana. «Zunanji minister* francoske socialistične stranke Jospin je izrazil upanje, da bo francosko sodstvo lahko mh-no in brez pritiskov preučilo zadevo, predstavniki KPF pa so poudarili, da bodo pozorno sledili razpletu afere in bodo skrbeli, da Pred 40 leti začetek druge svetovne vojne V jutranjih urah 1. septembra 1939 so motorizirane enote Wermachta prekoračile nemško-poljsko mejo in tako izzvale drugo svetovno vojno, v kr'ari je izgubilo življenje več desetin milijonov ljudi. Hitler in njegovi zavezniki so v slepem besu, ki je poznal samo nasilje in nad- -vlado močnih nad šibkejšimi, hoteli podjarmiti narode in spremeniti ljudi v zgolj izvrševalce ukazov po zgledu nacistične ideologije, a to jim ni uspelo. Države in narodi so se strnili okrog idealov svobode in miru . ter enotno odgovorili na nasilje. Padli so ljudje različnih narodov in ideologij v skupni usodi Žrtev istega .sovražnika. Od tistega tragičnega jutra je včeraj preteklo 40 let, v katerih pa je bil tako težko osvojeni mir žal večkrat v nevarnosti. Premnogi so namreč .prehitro pozabili gorje, ki ga povzročajo vojne in kujejo načrte za nadvlado in izkoriščanje. Ta pot pa nas neusmiljeno vodi naoreti napetosti in sovraštvu med narodi. Napredne sile ne smejo pozabiti in ne smejo dovoliti, da drugi pozabijo — šola zgodovine je predragocena! Piperno ne bo prikrajšan za nobeno nravico. V okvir polemik sodi tudi pobuda italijanskih zagovornikov vo-ditelia organizirane avtonqmiie, ki s0 včeraj naslovili coziv predsedniku republike Pertiniju, naj vendarle poseže in preveri pravilnost ravnanja rimsk;h sodmkov Ozračje je torej razbeljeno in pričakovati je, da se bo še zaostrile v pričakovanju 19. septembra, ko bo pariška «Chambre d’accusation» odločala o novi zahtevi italijanskega sodstva, (vt) niiiiiuiirtiiriiiimiii ...mn....mini..... SREČANJE PISATELJEV MANJŠINSKIH NARODOV NA KOROŠKEM Pisatelji malih narodov lahko obogatijo književnost s svojstveno človeško noto (Poseben dopis) CELOVEC — V prekrasnem, pomirjujočem okolju med smrekami in pečinami Obirskega pri Železni kapli na Koroškem, je bil včeraj prvi delovni dan Srečanja pisateljev manjšinskih narodov. Srečanje je odprl član pripravljalnega odbora in predsednik SPZ iz Celovca, pesnik Valentin Polanšek, ki je dejal, da je ta manifestacija zaenkrat poskusnega značaja, vendar upati je, da bo z leti prerasla v tradicijo, saj so se že letos odzvali vabilu organizatorja književniki v predstavništvo gradiščanskih Hrvatov, Madžarov iz Prekmurja in Vojvodine, Retoromancev iz Švke, slovenske narodnostne skupnosti iz Italije ter seveda domači književniki. Včerajšen začetek 1. Srečanja pisateljev manjšinskih narodov pa je bila tudi priložnost, da je predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca, doktor Avguštin Malle predstavil prvo samostojno publikacijo inštituta samega in sicer diplomsko nalogo Vide Obidove o koroški književnosti po letu 1945, kar pomeni tudi prelomnico v delovanju te koroške ustanove. Sicer so ob odprtju 1. Srečanja pisateljev manjšinskih narodov, ki se ga je udeležil tudi konzul SFRJ v Celovcu Nabrežnik, spregovorili še predsednik Prosvetnega društva Obir Avguštin Bru-mnik, predsednik koroškega PEN- kluba, avstrijski pisatelj VValter Novotny in tajnik PEN-centra iz Ljubljane Bogdan Pogačnik. Pogačnik je poudaril predvsem dejstvo, da .je prišla pobuda za tako srečanje iz Obirskega, to se pravi iz domačega, manjšega kroga, ta pobuda pa mora zadobiti širši mednarodni moment. Prav predstavniki malih narodov lahko obogatijo književnost s svojevrstno človeško noto, je zaključil svoj poseg tajnik slovenskega PEN-centra. Udeleženci srečanja so nato predstavili položaj in okolje, v katerem delujejo, oziroma opozorili na kulturno situacijo v kraju, državi, kjer živijo, tako da je bila ta seveda nujno pomanjkljiva slika že izhodišče za razpravo. Prva tema le-te je bila: Ali je književnost manjšinska? Tej pa je sledila razprava na temo: Pogoji avtorjev v državi v kateri živijo in ustvarjajo, če bi zelo na kratko povzeli nekaj misii, ki so bile podane v diskusiji, lahko rečemo, da obstaja načelno samo dobra in slaba književnost, ki je ne moremo ločiti na večinsko in manjšinsko. Kljub temu pa pojma »manjšina* ne moremo kar tako odpraviti, kot ne moremo odpraviti določene tradicije in kulturne plasti. Treba je enakovredno meriti manjšinsko in večinsko književnost, vendar s posebnim ozirom na to. da manjšinska nima pogojev večinske književnosti. Podanih je bilo seveda še, več misli, ena izmed teh pa je bila tale. da bi dokončno odpravili termin »manjšina*. Zvečer so imeli udeleženci Srečanja s pisatelji manjšinskih narodov v gostilni Kovač na Obir-skem literarni večer, na katerem so predstavili zbranemu občinstvu zelo kratek izbor svojega dela. Danes pa se bodo pogovori nadaljevali; zaobjeti bosta temi: Stiki ustvarjalcev z narodom, kateremu spadajo in Manjšinski pisatelj kot posrednik med literaturami. Za popoldne je predviden izlet na Gosposvetsko polje. MARIJ ČUK SZ izdala vizum slavistu Stradi MILAN — Sovjetski konzulat v Milanu je včeraj izdal vizum znanemu italijanskemu slavistu Vit-toriu Stradi, ki se bo kot predstavnik založniške, hiše Einaudi lahko udeležil mednarodne knjižne razstave v Moskvi. Kot je znano, so sovjetske oblasti lansko leto odrekle priznanemu slavistu vstopni vizum, kar je precej razburilo javno mnenje, ki ni videlo v tej odločitvi nobenih opravičljivih razlogov. Vittorio Strada je v intervjuju za agencijo Ansa izrazil zadovoljstvo, da bo po dolgih letih lahko zopet obiskal Sovjetsko zvezo. TRŽAŠKI DNEVNIK 2. septembra 1979 V ZADNJIH DVANAJSTIH MESECIH Življenjski stroški na Tržaškem narastii za nadaljnjih 15,7 od sto Pri stroških za stanovanje občutne posledice uvedbe ^pravične stanarino Prehrana čedalje dražja, razen pri nekaterih vrstah sadja 'm povrtnine Statistični urad tržaške občine je včeraj objavil podatke o gibanju življenjskih stroškov na našem območju v zadnjih dvanajstih mesecih (od julija 1978 do julija letošnjega leta). Iz objavljenega pregleda je razvidno, da so se ti stroški v razdobju enega leta povzpeli za nadaljnjih 15,7 odst. više, k čemur so posamezne komponente »košarice* prispevale v naslednjem razmerju: prehrana + 15,6 odst., obleka in obutev -t- 14,2 odst., električna energija, plin in goriva + 16,5 odst., stanovanje («pravična stanarina*) + 25 odst. in 1 azni drugi stroški + 15,3 odst. Uvedba tako imenovane pravične stanarine je, kakor vidimo, vnesla tudi v tukajšnji gospodarski sistem v mejah tržaške občine nov krepak dejavnik inflacije, tiste nflacije, ki jo vodilni aparat v državi sicer pripisuje postopnemu dviganju premične lestvice za določanje dohodkov, odvisnih delavcev. Na drugem mestu najdemo «troške za energijo, ki bodo prav gotovo z nastopom zimskih mesecev dosegli novo konico zaradi čedalje hujše naftne krize. Kar zadeva stroške za prehrano, ki so se, kakor smo videli, povečali za 15,6 odst. v primeri z julijem lanskega leta, lahko zabeležimo nekaj konkretnih primerov: najhujšo podražitev so zabeležili v ribarnicah, in sicer pri sardonih (+ 46,8 odst.); Ne pozabimo jih Ob obletnici junaške smrti petih mladih kurirk iz Prebenega 29. avgusta 1944 so v majhni kra-ški dolinici na openski gmajni nacisti ustrelili pet mladih deklet iz Prebenega, pet mladih kurirk, «pet krvavih vrtnic za svobodo*. 35 let je poteklo od tistega žalostnega in usodnega dne, marsikateri spomin na dogodke je že zbledel, mnogi podatki o zločinu niso čisto točni, niti dovolj pojasnjeni, toda imena teh mladih, pogumnih deklet, ki se niso ustrašila niti smrti, o-stajajo v naših srcih svetla in neizbrisna, pomnik tistih slavnih dni, ko se je naš narod postavil po robu dosti močnejšemu sovražniku, izvojeval zmago in si priboril toliko zaželeno in pričakovano svobodo. Bilo je v avgustu 1944, ko so Nemci aretirali tri prebeneška dekleta, Ano Parovel, Miro Bandi in E Ivi „ Kocjančič. Odpeljali so jih na Kozino, odtod pa na Opčine. Šlo je za izdajo, zato so iskali še dve dekleti, Marijo Grahonja in Angelo Bandi, ki ju tedaj ni bilo doma. Ker ju niso dobili, s0 nacisti aretirali njuna očeta in strica. Tega dekleta nista mogli prenesti in sta se sami javili nemškim oblastem. Tako so se mlade kurirke, najstarejši, Slavi, je bilo 23, Elviri in Miri pa komaj 16 let, znašle v kletnih prostorih neke stavbe na Opčinah, kjer so bili zaprti še drugi partizani. Da so jih mučili, je gotovo, čeprav So mlade žrtve odnesle vse te muke kot skrivnost s seboj v smrt. Poleg prebeneških deklet, naj bi bili istega dne u-streljeni še ena kurirka in dva partizanska borca. Gre za Marijo Grmek iz Krajne vasi, ki je bila centralna kurirka in so jo prav tiste dni v Trstu aretirali in za Balda Boleta iz Zadra in Leopolda Merviča iz Devina. Najprej so pred vojaški ploton postavili tri dekleta, je pred časom novinarjem povedal Ivan Meula, ki je moral takrat po službeni dolžnosti trupla ustreljencev odpeljati na pokopališče pri Sv. Ani. In ko so ta omahnila v smrtnih krčih in so en0 od teh pokončali še z milostnim strelom iz pištole, so u-strebli še dve, nato pa še ostale tri. Nihče od njih ni dovolil, da bi mu zavezali oči. Junaško so zrli v obraze svojih krvnikov in padli tako, kot so živeli — kot junaki. Katera je bila krivda mlade Mire, ki je bila v domači vasi tudi partizanska učiteljica, katera je bila krivda ostalih? Kaj so storile takega, da se je nadnje zgrnilo tako kruto zlo, da so morale v cvetu svojega življenja v smrt? Nemara ta, da so se v srnjem mladostnem zanosu oprijele plemenitih idealov boja proti okupatorju in njegovim načrtom, da bi zasužnjil in uničil mali slovenski narod? V tem zanosu so se ta mlada dekleta, kot mnoge njihove vrstnice po ostalih krajih Slovenije in Jugoslavije, vključile v partizansko kurirsko mrečo, ki je povezovala na Primorskem partizanske ediniče širom od Vipave, Tolminskega, Brkinov, preko Krasa in Brega do Istre. Tam, kjer so ta mlada dekleta po pričevanju nekaterih padla, ni nobenega znamenja. Nekdanjo dolinico so že davn0 zravnali v travnik, krog m krog pa so posejane lepe hišice in staziovanjska poslopja. Na Opčinah pa imajo mnogi še danes za kraj ustrelitve dolinico, ki leži v bližini policijskega komisariata. Tudi to obkrožajo že visoke stanovanjske zgradbe. Tu so domačini takoj po končani vojni zložili nekaj kamnov kot začasen spomenik in tu so več let polagali tudi vence in cvetje. Danes imajo vsa ta dekleta, skupno z ostalimi padlimi domačini, svoj spomenik v Prebenegu, ki ni velika vas, ki pa je dala zelo visok davek v boju za svobodo: trikrat je gorela, dala je borce in aktiviste, dala je človeške žrtve, dala je vse, kar je zmogla — in še več! Končn0 Pa ni niti najbolj pomembno to, kje so nacisti tistega avgustovskega dne opravili svoj zločin. Pomembno je to, da teh de klet, ki so jih krvniki prignali iz temnih kletnih prostorov in jih nato brez usmiljenja pobili, ne pozabimo. Teh mladih deklet danes ne smemo pozabiti, pa čeprav je od njihove tragične smrti poteklo že toliko let. To smo jim dolžni in ta dolg nas obvezuje tudi za naprej. Toda samo spomin je vse premalo, kar lahko storimo zanje. Na nas in na naših mladih, predvsem na šolarjih, njihovih starših in šolnikih je, da spomin na njihovo žrtev ne bo nikoli zbrisan, da ne b0 nikoli zbledel. Nikoli! ZA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OG NA TRŽAŠKEM OZEMLJU NEVA LUKEŠ Dobrodošli rojaki s Koroškega! Skupina koroških rojakov, predstavnikov Zveze slovenskih zadrug iz Celovca, ki so na dvodnevnem obisku v naših krajih, na povabilo slovenskih denarnih zavodov in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je včeraj pozno popoldne prispela z Goriškega na Tržaško. O prvem delu obiska poročamo na gori-ški strani, kar zadeva obisk na našem območju pa je bil program prav tako natrpan, tako da so si gostje najprej ogledali nove prostore Kmeč-ko-ohrtne hranilnice v Nabrežini, nato pa le še Kulturni dom — kjer jih je pozdravil predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze B. Race —, zaradi pozne ure pa so morali preskočiti predvideni ogled prostorov Kmetijske zadruge v industrijski coni. Iz Kulturnega doma so se gostje zato odpeljali neposredno na Pesek, kjer so prespali. Danes tih čaka prav tako naporen a hkrati zanimiv program, v okviru katerega si bedo ogledali Tržaško kreditno banko in Hranilnico in posojilnico na Opčinah, prisostvovali pa bodo tudi Kraški ohceti in si ogledali Kraško hišo v Velikem Repnu. tudi druge ribe, ki jih po navadi dobimo na tržaškem trgu, so se od lani do letos podražile v razmerju od najmanj 12,7 odst. (kalamari) do največ 38,8 odst. (sardele). Le morski listi so se zadovoljili s skromno podražitvijo v razmerju 3.2 odst. Pri sadju in povrtini so se cene gibale različno: korenček se je na primer podražil za 25,8 odst., bele bučice za 27,2 odst., limone za 29,7 odst. in ohrovt celo za 40,7 odst. Po drugi strani pa so se pocenili fižol v stročju za 9,1 odst., jajčevci za 10,7 odst., paradižniki za omako za 19,3 odst., melone pa celo za 37.2 odst. Pri blagovnih vrstah, ki jih nabavljamo v navadnih trgovinah s prehrano, pa beležijo statistike le tri primere pocenitve, in sicer pri rižu v kilogramskih zavojih (za 7,9 odst.), pri fižolu v zrnju (za 10,9 odst.) in pri mešanici pražene kave (za 4,3 odst.). Druge blagovne vrste so se vse brez izjeme podražile: na prvem delu lestvice se nahaja goveje meso za juho (+ 37,2 odst.), nato sledijo po vrsti gnjat (+ 27,7 odst.), teletina I. izbire (+ 26,9 odst.), govedina I. izbire (+ 24,8 odst.), itd. Povišek od 10 do 20 odst. beležijo kruh, testenine, pšenična moka, svinina brez kosti, konjsko meso, salama, mortadela, tunina v olju, olivno olje, olje iz zemeljskih lešnikov, margarin, mleko, sir, keksi, mesne konserve in konserviran grah. V manjšem razmerju (do 10 odst.), pa so se podražili konserviran fižol, olupljeni pra-dižniki, sladkor, jajca, maslo, semensko olje, perutnina .in kunčje meso. ČRNI VANDALI SPET NA DELU Oskrunjena vaška kapelica v Koludrovici Po nedavni obsodbe vredni o-skrunitvi vaškega spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi v Gabrovcu ter številnih smerokazov v zgoniški občini So bili vandali zopet na delu. V petek zvečer so namreč izbrali za tarčo vaško kapelico v Koludrovici. Odprli so vrata kapelice in iz nje iztrgali porcelanast kip matere božje in ga v neposredni bližini dobesedho zmečkali in pustili ostanke na dveh kupih. Ta kip je bil slavnostno postavljen v vaško kapelico pred 16 leti, ko ga je blagoslovil takratni župnik Anton Prinčič, od takrat je nedotaknjen ostal tam, do včerajšnjega dne. Od pričevanja bližnjih sosedov smo izvedeli, da je približno ob 21.30 z motorčki pridrvela v vas skupina pobalinov, starih približno 15 let, in bliskovito izvršila to kruto dejanje. Po tem podlem dejanju se je skupinica razgrajačev odpravila proti Saležu, kjer so jih nekateri vaščani videli. Ob takih dejanjih, ki smo jih že naveličani, in ob pozivu, da organi javne varnosti izsledijo krivce, se z upravičeno zaskrbljenostjo sprašujemo, kdaj bo KRAŠKA 0HCET DANES, nedelja 2. septembra: ob 9.30 zborno n>' 'd na odnih noš pred cerkvijo na .abru ob 10.00 poroka na prost m [ 1 repentabrsko cer- kvijo ob 11.00 zakuska v restavraciji »Furlan* ob 12.00 povorka narodnih noš v Repen in predaja neveste v Krašhi hiši v Repnu ob 14.00 poročno kosilo v gostilni Škabar v Rt^nu od 17.00 do 24.000 ples na repen-skem trgu, ki ga odpreta novoporočenca Igra narodnozabavni an. imbel »TONETA ŽAGARJA* iz Ljubljane Ob 24.00 zaključek manifestacije »Kraš! i ohcet* Osmice bodo odprte od 10. do 24. ure, prav tako degustacija domačih vin • * • Kraške specialitete in domače jedi v vseh gostilnah repenta-brske občine NA FILMSKEM FESTIVALU V PONTEDILEGNU Nov dvojen uspeh tržaškega kinoamaterja Aljoše Žerjala S filmom Zemlja Ahmenidov» si je priboril prvi nagradi žirije in publike Znani tržaški kinoamater Aljoša Žerjal je bil deležen še enega pomembnega priznanja. Na drugem filmskem festivalu, ki je bil od 18. do 25. avgusta v Pontedilegnu blizu Brescie, je odnesel kar obe prvi nagradi: ono, ki jo je podelila žirija strokovnjakov, pa še tisto, o podelitvi katere je morala odločati publika. Na festivalu, ki je sicer še mlad — letos je bil šele drugi — po kvaliteti predstavljenih izdelkov pa dokaj kvaliteten, in ki je bil posvečen planinski tematiki, pa tudi odnosu človeka do naravnega okolja, je Aljoša Žerjal predstavil film »Zemlja Ahmenidov*, v katerem obravnava odnos tega naroda do lastnih tradicij, zgodovine in kulture. V njem je avtor še enkrat dokazal svoj izreden čut za opazo- vanje, pa tudi brezhibno obvladanje vseh izraznih sredstev, ki jih nudi kinematografija. Na festivalu je bilo predstavljenih 18 filmov s planinsko tematiko in 21, ki so obravnavali odnos človeka do okolja. Eno od nagrad je prejel tudi Tržačan Giorgio Vatta s svojima filmoma «Oaza Marana* in «Trst in njegovo morje jean-sov*. Aljoši Žerjalu za ta nov uspeh, ki se pridružuje že kilometrski vrsti priznanj, iskrene čestitamo. Zadruga Naš Kras priredi prihodnji petek, 7. septembra, ob 20.30 t: Kraški hiši v Repnu koncert klasične glasbe. Violinist Volodja Bal-žalorskg in kitarist Andrej Varl bosta izvajala skladbe Vivaldija, J. S. Bacha. Paganmja, Vilalobosa IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIHIIIIMMIIIIIinmilllMUlMIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIHIMIIIIim. PO SINOČNJEM PREVOZU BALE Z NEVESTINEGA DOMA V KRAŠKO HIŠO Danes na Tabru vrhunec «Kraške ohceti» teh provokacij konec in kdaj se bodo pristojne obl lasti odločile, da vendarle zatrejo enkrat za vselej te sovražne sile in odkrijejo to črno golazen. Doslej so namreč vselej ostali nekaznovani, kar jim daje še dodatni pogum, seveda v varnem o-klepu nočne teme. Zgoniška občinska uprava je na svoji zadnji _eji določila, da bo nagrajevanje 15. razstave domačih vin v sredo, 19. t.m. v Gabrovcu. B. S. DARILA ZA KRAŠKI PAR Narodna noša za nevesto — darilo OBČINE REPENTABOR. Narodna noša za ženina — darilo SLOVENSKE KULTURNO -GOSPODARSKE ZVEZE. Poročna prstana — darilo ZADRUGE »NAŠ KRAS*. Poročno potovanje (en teden v Tunizijo) — darilo POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE «INEX» iz Ljubljane, Titova 25. Obutev za ženina in nevesto — darilo TRGOVINE ČEVLJEV MALALAN z Opčin. Poročni k ’ač — darilo PEKARNE ČOK z Opčin. 10 kg konfetov — darilo TRGOVINE ŠKABAR (najemnika Anita in Sil veri j) z Opčin. Reprodukcija v srebru — darilo ZLATARNE ZVONKO MALALAN z Opčin. 300 rdečih nageljčkov — darilo CVETLIČARNE ŠVAGELJ z Opčin. Usnjen album z barvnimi fotografijami s poroke — darilo FOTO EGON. Lesena zibelka — darilo TRGOVINE POHIŠTVA KORŠIČ, Trst, Ul. S. Cilino 38. 100 litrov vina za svate — darilo KMEČKE ZVEZE. Cvetlični šopek za nevesto in za svate - darilo CVETLIČARNE »FLORA* (Mara in Drago Starc), Trst, Ul. delle Torri 1. Stensko ogledalo — darilo TRGOVINE POHIŠTVA »KOZMAN*, Trst, Ul. Castaldi 3. Hranilna knjižica/sJSO.OOO lirami in še 150.000 lir kot posebno darilo svojemu uslužbencu Marjanu Krpanu — darilo TRŽAŠKE KREDITNE BANKE. » - ‘Hranilna khjižica s 150:000 lirami — darilo OPENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE. Faksimilirani ponatis »Italijansko - slovenskega slovarja* iz leta 1607 - darilo OBČINE DEVIN - NABREŽINA. Elektronska radio-budilka — darilo PODJETJA FIUTI, Trst, Borzni trg 7. Zbirka knjig — darilo TRŽAŠKE KNJIGARNE. 100.000 lir - darilo OBČINE DOLINA. Enoletna naročnina na «Primorski dnevnik* — darilo ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA. PREJŠNJI KRAŠKI PARI darujejo — čajni prt s prtiči na križce in lutko v narodni noši. TVRDKA VATOVEC (Ul. Torrebianca 19 - Macchiavelli 28) daruje — 1 sesalec za prah »Hoover*. 100.000 lir — darilo LJUBLJANSKE BANKE svoji uslužbenki Grazielli Luin. Zavoj filmov za poročno potovanje — darilo trgovine foto materiala in foto-aparatov SEGULIN. Stenska ura - darilo REPENTABRSKIH DEKLET Akvarel Roberta Hlavatyja — darilo SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE. Zadruga »Naš Kras* — tudi v imenu novoporočencev — se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! Morebitna nadaljnja darila lahko najavite uredništvu «Primorskega dnevnika», telefon 794 672. ......................................................................................................................................................................................limillHIHIIlilllllllllllllllllllll.....inilllllllllllllll...MII VČERAJ PRIČETEK STUDIJSKIH DNEVOV Bohinjski teden na Dragi 79 ZADNJI DAN POHODA SPDT O znamenitem študijskem tednu pred 40 leti je predaval takratni udeleženec prof. F. Vodnik Kako je potekal in kaj je pomenil v zgodovini katoliških Slovencev znameniti študijski kulturni socialni teden, ki ga je priredilo akademsko društvo »Zarja* od 7. do 12. avgusta 1933, to je tik pred izbruhom druge svetovne vihre, v Bohinju? Z odgovori na ta vprašanja, ki jih je najprej podal v svojem izčrpnem in poglobljenem predavanju pesnik, kritik in esejist iz Ljubljane prof. France Vodnik, ki je kot udeleženec in predavatelj neposredno doživljal trenutke tistega študijskega tedna pred 40. leti, in na kateri so nato v dolgi razpravi, izhajaj’ ) iz azličnih izhodišč, skušali odgovoriti še drugi, so včeraj popoldne pričeli v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah XIV. študijski dnevi «Draga ’79», ki jih prireja Društvo slovenski izobražencev. Vrt Finžgar je vega doma med včerajšnjim prvim predavanjem letošnje Drage ’79 »Verjeli smo v preobrazbo sveta in preobrazbo človeštva v duhu humanizma in socialne pravičnosti*, s temi besedami je prof. Vodnik opredelil vrenje, ki je v tistih časih zajelo določen krog mladih slovenskih katoliških izobražencev, ki so se zbrali okrog Zarje. Šlo je skratka za obnovitveno gibanje, ki je odkrivalo drugačnega duha krščanstva, drugačnega, kot ga je kazal okosteneli klerikalizem, v preteklost obrnjenih ljudi. Iz tega gibanja so se rojevale pobude, kakršni bili prvi študijski teden leta 1937 in dve leti kasneje znameniti bohinjski tec’-\ katerega udeleženci so se z veliko vero v prihodnost krščanstva, slovenstva in predvsem človeka zavzeto lotili vseh protislovij tedanjega časa. S kritiko je tisto gibanje sprostilo slovensko krščanst -, kot je ob neki priložnosti dejal Edvard Kocbek, odprlo pot v pluralizem in nato v osvobodilno fronto proti narodnemu sovražniku. Predavatelj je nato razgrnil tudi ozadje takratkega dogajanja v katoliških vrstah. Novo gibanje je naletelo na odpor tradicionalnega katoliškega tabora, ki je skušal zavreti razne pobude. Na koncu je prof. Vodnik, potem ko je podrobno orisal ves potek študijskega tedna v Bohinju, dejal, da je vizija, ki so jo tedaj razgrnili mladi katoliški izobraženci, dobila svojo potrditev v drugem vatikanskem koncilu. Podčrtal je nato aktualnost idej, ki so na bohinjskem študijskem tednu prišle do izraza. »Katoličani bi se morali zavedati zlasti danes, je dejal govor- nik, ko se cerkev odpira svetu, važnosti dialoga tudi z drugače mislečimi ljudmi. Poudarjati je treba tisto, kar ljudi zbližuje in ne, kar jih razdvaja*. Drago 79 je odprl Saša Martelanc. ki je pozdravil številne prisotne, nakar je škofov vikar dr. Škerlj prinesel pozdrav škofa Bel-lomija, ki je moral v zastopstvu Italijanske škofovske konference nepričakovano odpotovati v Nin pri Zadru, kjer praznujejo XI. stoletnico izmenjav pisem med knezom Branimirom in papežem Janezom VIII. Škof je v svojem pismu udeležencem Drage med drugim izrazil zadovoljstvo za dolgo pot zvestobe skozi 40 let, ki povezujejo kot nekak idealen most začetke v Bohinju s tem XIV. srečanjem. Pozdrave je poslal tudi deželni predsednik Comelh, ki je «Drago» opredelil kot odraz izvirnega razvijanja slovenske narodnostne skupnosti in preverjanja skupnih perspektiv, ki bogatijo vso deželno skupnost. Sledila .je, kot rečeno, dolga raz prava s številnimi posegi, ki so sprožili polemiko o nekdanjih spo rih v katoliškem taboru. Včeraj sta se poročila NATAŠA BOLE in MARIO BEVILACQUA Prijatelji iskreno čestitajo in želijo mnogo sreče v skupnem življenju. Tržaški planinci danes na Matajur Tržaški planinci in planinke, ki so že prejšnjo soboto krenili na desetdnevni pohod od Belopeških jezer do Matajurja (to je po tistem delu slovenske vertikale, ki ga med lansko turo iz Glinščice na Triglav niso prehodili), stopijo danes okrog 12. ure na matajurski vrh. To bo obenem zaključek letošnjega alpinističnega podviga v priredbi Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Kaj so počeli zadnja dva dni? V petek zjutraj so zapustili prenočišče na prelazu Tanameja (nekdaj je bila tu upravna meja med Rezijo in terskimi občinami) in se po pobočju Viškorške gore (Gran Monte) povzpeli do sedla Na Uaršič (1540 m). Bil je to poslednji greben, ki so ga morali prekoračiti na poti proti jugu. S sedla se jim je odprl žlahten pogled na beneškosloven-sko hribovje. Zatem so sestopili v Viškoršo (Montaperta) in od tod hodili do Tipane, kjer so tudi prenočili, in to v župnišču. Včeraj so se odpravili do Subida, kjer jih je pot vodila v Podbonesec, od koder so se vzpeli na Ivanac (1167 m). Po nočnem počitku stopijo danes, kot rečeno, na Matajur. Nazadnje bodo sedli v linijski avtobus, ki jih bo popeljal v Čedad, od koder se bodo z vlakom vrnili domov, in to z nemalim zadoščenjem. Posebno zadovoljni bodo tisti, ki so v celotni odpravi tako lansko kakor tokratno eskurzijo, saj bodo za to prejeli posebno značko. Sicer pa bodo vsi ohrani li prav globok in trajen vtis s prelepega pohoda (dg) Naval na repenske osmice in prešerno vzdušje na plesni ploščadi Sive je sinoči prav pošteno opravil svojo nalogo: z dvorišča nevestinega doma na Colu št. 9 je na moč oprezno privlekel voz z halo na dvorišče Kraške hiše v Repnu, I nato pa potrpežljivo počakal v ko-! tu, da sta se polegla vriskanje ba- j lerjev in prešerno vzklikanje rado- [ vedne množice. To je bilo predzad- j nje dejanje folklomo-etnografske veseloigre, ki se zaključi danes pred cerkvico na Tabru, kjer se bostaj po starodavnem kraškem kmečkem običaju vzela Gracijela Luin in Marjan Krpan. Ženinova mati in oče sta balerjem postregla z domačo kapljico, ki se jim je zdela sicer nekam «kisla» in jih nista kar tako pustila noter. Prej so jima morali obrazložiti, kdo so, čemu so tam in kaj prinašajo. Balo, seveda. Na vozu smo videli dragoceno posteljo in zibelko v rezljanem lesu s čipkastima pokrivaloma, skrinjo s posteljnim perilom in kmečko orodje, kot grablje, sito za fižol in pinjo za maslo. Tudi kokoš je bila, simbol plodnosti in brž ji je bilo treba postreči s pičo — domačim pecivom, ki je pravzaprav bolj teknilo pobiču s kokošjo v naročju kot pa sami živali . . . Baler-ji so segli po majol'ki, veselo zapeli in raztovorili balo, nakar se je na dvorišče vsulo občinstvo in si ogledalo hišne prostore. Tudi ženin in nevesta sta bila tam. «Si kaj 'omotična'?», smo vprašali Gracijelo. «Nikakor ne, samo vesela sem*. Radi ji verjamemo. Sledil je ples na trgu ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, hkrati pa so na polno paro delovale osmice, gostilni in stojnica za pokušnjo vin iz Mačkolj. Ljudi se je vsepovsod kar trlo. Danes se jih bo še več. (dg) Policija odkrila tolpo tatov Včeraj je policija končno prišla na sled trem članom tolpe, ki je oronala prodajalno fotografskih in optičnih naprav «Foto Pozzar* v j j Ul. delle Torri. Predstavniki javnih sil so najprej aretirali 57-let-nega Luigija Segala, ki se je mudil v Trstu. V njegovem avtomobilu so odkrili mnogo orodja za vlom. Segala, ki je bil vodja tolpe pri jateljev tuje lastnine, je imel stanovanje v Gradežu, ki je služilo kot zavetišče in baza vsem tatvinam. Tu je policija aretirala 18-letnega jugoslovanskega državljana Rudolfa Kovača ter 23-letno Noemi Salvini, prijateljico Segale, ki je isto jutro šla v Verono s težkim kovčkom. Policija je mnenja, da je tolpa številnejša in je zagrešila celo vrsto spretnih tatvin, ne samo v našem mestu. Šolske vesti Šola Glasbene matice — Trst obvešča svoje gojence, da L ponovno vpisovanje za šolsko leto 1979/80 od jutri, 3. do 10. sept. v tajništvu GM, tel. 418605, od 10. do 12. ure. Prijavijo se lahko tudi nnv: goMci, vendar je vpis omejen. Datum po podružnicah bo javljen pravočasno. Razna obvestila PD RDEČA ZVEZDA - Salež obvešča, da bo prva vaja moškega pevskega zbora v torek, 4. septem bra, ob 20.30. i Pisarna TPPZ je odprta od 10. do 12. ure vsak dan, razen ob sobotah in praznikih. Obenem obveščar. j ves ansambel, da bodo redne vaje vsak torek in petek ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici. Danes pa v Lonjerju ob 17. uri nastop. Našemu predsedniku Jošku Obadu in družini izrekamo globoko sožalje ob izgubi dragega očeta JANKA našega dolgoletnega pevovodje in sodelavca. Odbor in moški pevski zbor PD Rdeča zvezda Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Fran Levstik na Proseku žalujejo za svojim bivšim katehetom Francom Šibenikom. Tečaji «150 ur» v slovenščini za dosego diplome nižje srednje šole Tečaji «150 ur* so pridobitev enotnega sindikata CGIL - CISL • UIL, ki naj zagotovi vsem pravico, da se izobrazijo in se kot osebek udeležijo bojev za bolj demokratično družbo. — Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1979 16 let starosti (za tiste, , niso še dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). — Tečaji so brezplačni. — Trajajo eno leto, od 8. oktobra 1979 do 31. maja 1980, za skupno več kot 350 učnih ur — Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev. — Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju. — Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Sindikat slovenske šole meni, da je nujno zagotoviti te tečaje tudi v slovenščini. Zato je naslovil na ministrstvo za javno šolstvo ustrezno prošnjo, ki so jo podprli šolsko skrbništvo, sen. Gerbčeva in sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL. V prič' kovanju pozitivnega odgovora vabi vse interesente, da izpolnijo obrazec, ki ga dobijo od 24. avgusta dalje na tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina, na sedežih prosvetnih in športnih organizacij, v Tržaški knjigarni, na sedežu Sindikata slovenske šole in ga izročijo v tajništvih omenjenih občin ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Fabio Filzi S ■ tel. 61193, vsak torek in petek med 16. in 18. uro, ” Trza- knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Tečaji bodo na slovenskih nižjih srednjih šolah v popoldanskih ali večernih urah. Na obrazcu je razpredelnica za oznako najbolj ustrezne šole in urnika. Čim bo prišlo dovoljenje iz Rima, bodo interesenti obveščeni, da prinesejo še potrebne dokumente. Rok za vpis zapade 25. septembra. * Zapustil nas je nadvse dragi JANKO OBAD Pogreb bo jutri, 3. septembra 1979 ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Zgonik. Žalostno vest sporočajo: žena Marica, sinova Zdravko in Joško z družinama, sestra Zofka in brat Darko z družinama ter drugi sorodniki. Salež, Prečnik, Bajta, Trst, Koper 2. septembra 1979 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo drago ženo, mamo, sestro in nono ANGELO ČUPERLA por. BERCE -Posebna zahvala g. župniku, darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. ut uiun.\ žalujoči: mož, sinova in hči z družinami, sestre, brat in drugi sorodniki Koludrovica, 2. septembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi MARIJE CARLI se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. SVOJCI Trst, 2. septembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi naše drage MARIJE SM0TLAK vd. KRMEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Še posebna zahvala župniku Grmeku in vsem darovalcem cvetja. . Sinovi z družinami Dolina, 2. septembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage mame in re>ne EME ŽAFRAN vd. KURET se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku dr. Angelu Kosmaču, pevskemu zboru Slavec, cerkvenim pevkam, sestram Baragovega doma. darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali v tem težkem trenutku. Žalujoče družine Kuret bi Kraljič Ricmanje, 2. septembra 1979 Ob izgubi svoje hčerke CVETKE KOŠUTA roj. SOSIČ se je z neizmerno žalostjo spominja mati Ivana Križ, 2. septembra 1979 Ob prvi obletnici smrti MILOŠA KODRIČA sc ga z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjajo žena, hči In sin z družinama te* uati, sestra in brat z družinam® Trst, 3. septembra 1979 POGOVOR Z ZUPANOM ALBINOM SKERKOM SMOTRNO UPRAVLJANJE TERITORIJA TRENUTNO NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE ' . ............................................................................................................................... Kako poteka upravno življenje v manjših občinah, s kakšnimi problemi se srečujejo in kakšne načrte imajo? O teh vprašanjih smo načeli razgovore z župani. V prejšnjih nedeljskih številkah našega dnevnika smo že objavili pogovora z županom dolinske občine Edvinom Švabom in županom miljske občine Willerjem Bordonom. Danes je na vrsti devinsko -nabrežinski župan posl. Al-i bi n škerk. _ Vpr.: Manj kot leto dni nas lo-? °d novih občinskih volitev. Me- da občani očitajo strankam. Pred volitvami vse obljubljajo, ničesar ne naredijo. Zanima ??> v kolikšni meri ste izpolnili o-*ba prišteti decentralizacijo, °nia ustanovitev sedmih kra-(■a.r"n skupnosti, kar priteguje ob d ?• čeravno ne še v zadostni me-vo objemu sodelovanju z upra-^°Ht' S Tleri bo treba še mnogo tba,fay tako smo se vedno zavze-bjj *n pogosto posegli v politični tj.. J? narodnostne pravice, pio-vDk .etičnim in terorističnim prode- acijam, za humanitarne pobuda 'n podobno. Kot zadnji dogodi, naj navedem, da smo končno t>L avili dvojezičen napis munici-ii?n * .županstvo, kar bo demokra-'a javnost nedvomno odobravata. stno doseli, nas popolnoma v0)'»dovoljuje Ker nismo našli do-spf, •'azumevanja in pomoči pri o-s-u7t' Političnih skupinah. Žal niti , kljub dobri volji, uspeli priče-.gradnjo potrebnega kulturne-nua°nia v Nabrežini. To vpraša-b^taja odprto v pričakovanju časov in razmer ter politič-Sf.',°*je vseh tistih, ki jim je pri u ‘judska kultura. Poziv zgoniške občine ACT V zvezi s podražitvijo cen vozovnic, ki so stopile v veljavo z včerajšnjim dnem, j zgoniška občinska uprava naslovila na vodstvo pokrajinskega avtobusnega konzorcija za prevoze ACT poziv in zahtevo, da imajo potniki iz zgoniške občine, ki se peljejo v Trst in nazaj v vsakem primeru pravico d j znižane cene vozovnice v višini 400 lir za tri odstotke in to tudi v primeru, da se na Proseku premestijo v drugi avtobus, ko je predvidena povezava ((coincidenza). Sedanje stališče vodstva ACT je namreč absurdno, da bi moral porabnik na isti progi na primer Zgonik - Trst plačati enkrat 400 lir, drugič pa 500 (500 + 200). Zgoniška občinska uprava zahteva čimprejšnje razčiščenje in takojšnje pravične ukrepe, da se tako zaščitijo pravice prebivalstva, ki se poslužuje javne prevozne službe. B. S. Jutri zjutraj se bo v občinskih otroških vrtcih v Gabrovcu in Zgoniku pričelo novo šolsko leto 1979-1980. Prvih štirinajst dni bo pouk potekal le dopoldne, od 10. septembra dalje pa bo pričela delovati tudi kuhinja, (bs) Obvestilo Kmečke zveze članom Kmečka zveza obvešča vse svoje člane vinogradnike, da morajo do 6. 9. ’79 prijaviti ostanke vina, ki so ga imeli na zalogi do 31. 8. ’79. To dolžnost naj vinogradniki iz okoliških občin (Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin - Nabrežina) opravijo kar na pristojnih občinskih uradih. Vinogradnik iz tržaške ob*me pa naj se zglasijo na tajništvu Kmečke zveze v Trstu, Ulica Cicerone 8/B. Za le te bomo namreč prijave ostankov vin izpolnjevali do vključno 5. 9. 1979. Uradi Kmečke zveze so odprti vsak dan. od 8.00 do 14.00, v četrtkih pa od 8.00 do 12.00 ter od 15.00 do 18.00. Tajništvo Kmečke zveze Evgen Dobrila - petdesetletnik Med naše dobre znance, oziroma prijatelje, ki so lahko vedno ponosni na svoje delo in preteklost, uvrščamo Evgena Dobrilo, dolgoletnega slovenskega šolnika in tudi sicer vedno angažiranega tržaškega Slovenca. Naj nam ne zameri, če se ga ob njegovem današnjem rojstnem dnevu še posebej spomnimo s temi skromnimi vrsticami in se mu tako vsaj v skromni meri oddolžimo za njegov trud in požrtvovalnost, ki ju je vložil v borbo za pravice Slovencev v Italiji, posebno za slovensko šolstvo, kateremu je posvetil vse svoje sile in sposobnosti. Evgen Dobrila se prav danes srečuje z «Abrahamom». Rodil se je namreč 2. septembra 1929 v Hrpeljah zakoncema Josipini Benčič in Antonu Dobrih. V Trst se je z družino preselil še kot otrok, saj je bil oče uslužben kot sprevodnik pri tedanjemu tramvajskemu podjetju ACEGAT. Evgen je dokončal italijansko osnovno šolo, r.ato pa leta 1944 še učiteljišče. Takoj po osvoboditvi se je kot zaveden Slovenec vpisal na slovensko realno gimnazijo in nato opravil še dva razreda učiteljišča Tolminu in kasneje opravil še izpite na slovenskem učiteljišču v Danes se poročita GRAZIELLA LUIN in MARJAN KRPAN Obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti jima želijo kolegice in kolegi KASTE nji vojni, na komaj tretjino. K tej veliki spremembi etničnega sestava je v glavnem prispevala vsiljena izgradnja naselij za istrske begunce. V precejšnji meri pa je vplivala tudi gradnja velikih stanovanjskih kompleksov, predvsem v Devinu, Sesljanu, Vižovljah in Na brežini. Tem gradnjam še upiramo kolikor moremo, čeravno nam nekateri nasprotniki očitajo, da vodimo politiko naseljevanja. Sicer pa so številke najbolj zgovorne. V desetletju prejšnje uprave (1985 : 75), je prebivalstvo v naši občini narastlo za 1794 oseb (med te ne prištevamo istrskih beguncev, ker so se isti že prej, naselili!), medtem ko se je v treh letih (1975 -78) sedanje uprave, števil«. povečalo za eno samo osebo! Do istrskih beguncev gojimo prijateljske odnose, ker vidimo v njih poštene in delovne ljudi, ki hočejo živeti v mirnem sožitju z našo etnično skupnostjo. pogovor zapisala (zt) Danes'se poročita MARJAN KRPAN in GRAZIELLA LUIN Vse najboljše jima želi na novi skupni; življenjski poti PD ROVTE - KOLONKOVEC DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu DRAGA '79 XIV. študijski dnevi v parku Finžgarjeveg.: doma ra Opčinah Narodna 89 DANES, 2. septembra ob 9.00 sv. maša ob 10.00 in 16.00 predavanji Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo spominska svečanost ob priliki 49. obletnice u-strelitve štirih junakov pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici V NEDELJO, 9. SEPTEMBRA, OB 15.30 V sredo, 6. septembi^, ob 12. uri bo polaganje vencev v šoli štirih bazoviških junakov v Rojanu. Istega dne popoldne ob 17.30 pa polaganje vencev na grob štirih junakov na pokopališču pri Sv. Ani. Trstu. Prvo službo na slovenski šoli je začel v Štramarju, nato je služboval še v škofijah, Mačkoijah, Ricmanjih, pri Sv. Jakobu in pri Domju. Nekaj časa je bil tudi začasni didaktični ravnatelj na šoli pri Sv. Ivanu. Bil je tudi pobudnik in predsednik društva slovenskih šolnikov «Slogas>. Po združitvi omenjenega društva s Sindikalnim strokovnim združenjem, je nastal Sindikat slovenskih šolnikov za STO in Dobrila je postal v novi organizaciji najprej podpredsednik, nato pa predsednik. Ko so se leta 1956 vse tri sindikalne organizacije slovenskih šolnikov združile v Sindikat slovenske šole v Trstu, je bil današnji slavljenec najprej odbornik, nato pa za eno leto tajnik. Dobrila pa ni deloval le na šolskem področju, temveč je bil tudi ustanovitelj pevskega zbora «Magdalenski slavček* in ko so ustanovili Tržaški partizanski pevski zbor je bil v njegovem pripravljalnem odboru in nekaj časa tudi njegov pevec. Dobrila je v svojem dolgoletnem delovanju na šolskem področju priobčil tudi vrsto pomembnih strokovnih člankov v raznih slovenskih lokalnih časopisih. Od leta 1973 piše tekste za ilustrirano prilogo mladinske revije «Galeb» in je v tem času pripravil tudi več prispevkov za odda jo «Radio za šole» na tržaškem, radiu. Sodeloval je tudi pri sestavi učnih knjig za tržaške slovenske šole. V teh skromnih besedah smo skušali orisati plodno življenje današnjega slavljenca, ki že toliko let dela na področju našega šolstva in pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami tudi naši mladimi. Ob njegovem današnjem pomembnem jubileju mu vsi njegovi dragi, prijatelji in znanci želijo vse najboljše, predvsem pa zdravje in mu kličejo še na mnoga leta. Cesti skam se seveda pridružuje tudi «Primorski dnevnik*, saj je slavljenec njegov zvest čitatelj in sodelavec. M. M. POTOVALNI URAD AUR0RA prireja naslednje izlete in potovanja: Od 12. do 26. septembra 4 in 5-dnevni izleti na Mali Lošinj. Cena od 70.000 lir dalje, prevoz vključen. Od 15. do 17. sept. z avtobusom na otok Rab. Cena 55.000 lir. Od 30. sept. do 5, okt. z ladjo in avtobusi vzdolž dalmatinske obale. Cena 145.000 lir. Od 7. do 12. okt. z letalom in avtobusom po Poljski (Varšava, Čestohova, Krakov). Cena 275,0(10 lir. Od 31. okt. do 4. nov. z letalom v Pariz (vključno gradovi £jt?a ^8.000 h - Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone, 4 — telefon 60-261. SEKCIJA KPI - PCI LONJER - KATINARA prireja danes, 2. septembra PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na dvorišč., društvene gostilne v Lonjerju DANES, 2. septembra ob 10.00 — otvoritev kioskov ob 17.00 - koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Govoril bo P . MILOŠ BUDIN Od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom «POMLAri» Delovali bodo dobro založeni kioski V primeru slabega vremena bo prireditev prenešena na naslednji teden. ODBOR RICMANJSKE GODBE vabi danes, 2. septembra, ob 15. uri ljubitelje glasbe v Dolino na KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ dirigent: Eni j Krizanovsky Na sporedu so razne koračnice, klasične in moderne operete. Odbor DAN NARODNE NOŠE Avtobus, ki bo v soboto, 8. septembra peljal ljudi v Kamnik, bo odpeljal ob 7.30 izpred Foro Ulpiano. Ustavil se bo tudi ob 7.45 pred Prosvetnim domom na Opčinah. PD KRAŠKI DOM iz REPENTABRA se iskreno zahvaljuje Nataši Bole in Mariju Bevilacqui za prispevek 200.000 lir ob priliki njune poroke na Repentabru. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel* v Trstu, Ulica Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 573141 in 573142 (avtobus štev. 25 in 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da vpisuje redne in zunanje gojence za šolsko leto 1979/80 vsak dan od 9. do 13. ure . V dom se lahko vpišejo dijaki vseh vrst in stopenj slovenskih šol, dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 15. septembra, oziroma dr zasedbe prostih mest. Slovo od Pepija Guština najstarejšega Prosečana Pepi nam je celo zaupal, da ni še bil v bolnišnici in ko smo mu želeli še na mnoga zdrava leta, se je nasmehnil in bil vesel. Dragi Pepi, naj vam bo lahka domača kraška zemlja, prizadeti ženi Pepki, sinu, hčerki in drugemu sorodstvu naše globoko sožalje. B. R. Veliko ljudi je včeraj popoldne na Proseku pospremilo na zadnji poti najstarejšega domačina Pepija Guština, ki je pred štirimi meseci praznoval 87-letni rojstni dan. Pokojnik se je namreč rodil 19. aprila 1893. že kot otrok je moral trdo delati V prvi svetovni vojni je služil kar pet let vojaški rok v avstrijski vojski, 7 mesecev pa ie preživel tudi v jetništvu. Po vojni se je poročil z domačinko Pepko, ki mu je v zakonu povila 4 otroke, od katerih sta en sin in hči še živa. Enega sina. ki je imel komaj 17-let, so nacifašisti odpeljali v koncentracijsko taborišče v Dachau, od koder se nj več vrnil. Pepi je dober del svojega življenja preživel na morju. Kot ladijski' kurjač je služil kar 35 let. Prav pred kratkim je bilo v družini Guštin veliko slavje. Pepi in Pepka sta namreč v krogu svojih dragih praznovala 26. julija letos 60-letnico skupnega življenja. Ko smo ju takrat obiskali, sta nam pripovedovala o lepih in tudi težkih trenutkih njunega življenja. Zadnja pot Angele Cuperla - Berce iz Koludrovice Veliko število*'“pogrebcev še*''je" v torek zadnjič poslovilo od Angele Cuperla por. Berce iz Koludrovice, ki je zapustila krog svojih dragih v starosti 67 let. Pokojnica je bila domačinka iz Koludrovice in se je že od mladih nog pretežno ukvarjala s kmetijstvom. čeprav je bila kot mladenka in celo tik pred upokoji Ivi jo vrsto let zaposlena v Trstu kot hišna pomočnica. Doma je rada go jila zelenjavo, ki jo je tudi pro dajala na trgu. Pred 45. leti se je poročila z Angelom iz Dornberka, kateremu je povila petero o-trok. Med zadnjo vojno vihro je najprej pomagala partizanskemu gibanju kot kurirka, nato pa je kot skoraj večina vaščanov leto dni morala odsedeti v zaporu, mož je bil tudi v partizanih, tako da sta mlada otroka bila sama doma pri stari materi. Vsi so jo poznali kot zelo mirno skrbno, izredno delavno in ljubečo družinsko mater, ki je vsakogar, če je le mogla, obdarovala s svojo dobroto. Bila je trdnega zdravja vse do pred devetimi meseci, ko jo je začela moriti zahrbtna bolezen, ki ji je bila tudi usodna. Naj mirno počiva v domači gru di. svojcem pa izrekamo iskreno sožalje, (bs) Danes se poročita SUZANA GRGIČ in STOJAN KRIŽMANČIČ Vso srečo v skupnem življenju jima želi ŠD Zarja Danes se poročita SUZANA GRGIČ in STOJAN KRIŽMANČIČ Svoji odbornici in njenemu izvoljencu iskreno čestita in želi obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti PD LIPA Danes si bosTh obljubila večno zvestobo SUZANA GRGIČ in STOJAN KRIŽMANČIČ Obilo sreče in zadovoljstva na novi skupni življenjski poti jima želijo odbor, trener in igralke ŠZ Sloga Našemu pevcu MAKSU KALCU še na mnoga leta ti želi TPPZ Kino Ariston: 21.30 «11 pornocchio dell i-spettore Jack Master*. A. Garfield^ M. Le Roux. Prepovedano mladim pod 18. letom. i Ritz 16.00—18.20-22.15 «L^ poliziOt-ta della squadra del buoncostume*. Edvige Fenech. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «11 contrabandie-re di Santa Lucia*. M. Merola, A. Sabato. Barvni film. Excelsior 16.30 «Avalanche ekspress*. Lee Marvin, Robert Shaw, Linda Evans. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Cari amici miei*. M. Serrault, P. Noiret, G. Depar-dieu. Barvni fi’ i. Fenice 16.30 «Capitan Rogers nel 25° secolo*. Gii Gerard, Pamela Hensley, Henry Silva. Barvni film. Mignon 15.00 «Ultimo handicap*. W. Matthau. Barvni film. Filodrammatico 14.45-22.00 «Ema e suoi amici* in «Pomo market*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 Veliki detektivski filmi: «Ragazzi venuti dal Brarile*. Prepovedan • 14. leto Moderno 16.00 «Quelle strane occa-sioni*. A f- li, N. Manfredi P. Villaggio. Prepovedan pod 18. letom. Aurora 16.00 «Le colline hanno gli oc-chi». Prepovedan pod 18. letom. Capitol 16.00 «1 vichinghi*. Kirk Douglas, ^arvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Qualcuno sta uccidendo i piu grandi cuochi d’Eu-ropa*. Barvi film Volta (Milje) 16.00 «1 ragazzi del sabato sera*. Glasba Eltma Johna in Emersona, Lakea and Pal-merja. Lumiere 16.00 «Bruce Lee il mae-stro*. Barvni film. Seminar za lutkovno dejavnost, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza začne jutri, 3. septembra, ob 14. uri v jedilnici Dijaškega doma v Trstu, UL Ginnastica 72. Na jutrišnjem prvem srečanju bodo določeni urniki za nadaljnje delo. Vsi u-deleženci naj prinesejo s seboj škarje. f Čestitke Izleti Kriška sekcija VZP1-ANPI prireja 8. in 9. septembra dvodnevni izlet v Arezzo in Marzabotto. Cena 46.000 lir. Vpisovanje in informacije pri Zofiji Sedmak (telefon 22-02-51). Združenje Union priredi dvodnevni izlet dne 8. in 9. septembra na Plitvička jezera. 16. septembra pa v Avstrijo v Velden k Woerhtersee (Vrbskem jezeru). Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Telefon 64459. Danes praznuje svoj rojstni dan BARBARA ANTONIČ. Ob tej priliki se je spominjajo in želijo še mnogo veselih in srečnih dni teta Marta, stric Darjo, Igor in Aleksander. Danes se poročita SUZANA GRGIČ in STOJAN KRIŽMANČIČ. Sreče in zadovoljstva v novem zakonskem stanu jima želi družina Drnovšček. Jutri, 3. septembra praznuje svoj rojstni dan ANICA URŠIČ iz Nabrežine. Še mnogo plodnih in zdravih let ji iskreno želita mož in sin. Jutri praznuje RUDI BANDI iz Doline svoj 73. rojstni dan. Iskreno mu čestitajo in želijo vse najboljše vsi njegovi, posebno pa vnuki David, Ivo, Igor in Tatjana. Danes praznuje 50. rojstni dan EVGEN DOBRILA. še na mnoga zdrava leta mu želijo Irena, Emil, Vida in mama Dragica. Razna obvestila Vsako soboto ob 16.30 v programu Rezervirano za... Radia Trst A razgovori na temo 150 ur. Ponovitev v nedeljo po poročilih ob 14., uri. V JI'' TINE ROŽANC v Nabrežini 30. septembra •IIIIIIBI >0AAIIf 11*1 M Itf 111111*11 IIIIVIIa|ll91ll|IIIIIIIIV9dWII9llt9l9|l9ll9lll«a9lllllll)iaatlll|IV|llltlllllllll(IIIV||||||lall|t|||B|||||i||gi|||||||g|||g|||||||g|f|||(§|||gl|||||||ai||||g|||g|tlflll||||ll||||||(|(||||||t|||||IMKIItllll>lllll«lllllllllfl>>Atf|tlBIA Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Danes NEDELJA. 2 septembra ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zator.e ob 19.43. — Dolžina dneva 13.16. — Luna vzide ob 16.4j in zate ob 1.30. Jutri, PONEDELJEK, 3. septembra DORA Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.6 stopinje, najnižja 17, ob 18. uri 24 stopinj, zračni tlak 1022,1 mb. ustaljen, veter 11 km na uro zahod-nik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Radini, Fabiana Grahonja, Davide Bilo,-lavo, Ludwig Tordi, Luca Corda, Damiano Croci. UMRLI SO: 76-letni Andrea Lena. 62-letni Giuseppe Livelig, 89-letna Teresa Marinig vd. Soppini, 78-letna Angela Goia vd. Bressa-nutti, 71 letni Lodovico Cruci, 48-letni Marcello Prester. 76-lctna Margherita Juratovich vd. Benve-gnu, 87-letna Avguština Kete vd. Karis, 98-letna Maria Zacchigna vd. Calcina. 86-letni Pepi Guštin. OKLICI upokojenec Michele Bion-dolino in upokojenka Maria Visin-tin, šofer Sergio Pavanj in urad. Luciana Rados, fin. stražnik Lucio Cardinale in gospodinja Angiolina Cardinale. cevar Luciano Perčič in frizerka Teresa Di Maio, kolar Ljubo Babic in uradnica Luciana Da-rio. vodilni funkcionar Gualliero I Preprost in uradnica Leonom Cer- Včeraj - danes nigoi, univerz, študent Claudio Ca-nocchi in gospodinja Rosa Gentile, uradnik Flavio Bacci in uradnica Micaela Ressa. uradnik Roberto Zaccaria in babica Lidia Lubini, mehanični tehnik Stefan Uhliar in zobni tehnik Eleonora Obuchova. mebanik Walter Sanzin in študentka Flavia Tinta. 'zdravnik Fabio Prassel in univerz, študentka Anna ulica mazalni ff) Co- Lu- Silvestri, fizioterapist Mario lomban in trgovska pomočnica cia Fermo, zemljemerec Fulvio Franceschina in uradnica Elena Novel. bolničar Mauro Cosolo in o-troška vrtnarica Marina Durar.ti, dninar Edi Sain in otroška negovalka Patrizia Monaci, strojni častnik Aldo Zanelli in otroška vrtnarica Pasqualina Muscardin, uradnik Guido Dordei in uradnica Daniela Mihel, zdravnik Antonino Ciandmino in učiteljica Loredana Callegari, orožnik Nino Gorgohone in uradnica Irene Zaccomer, šolnik Franco Canteri in študentka Linda Zoch. mehanik Antonio Verdian' in gospodinja Lucrezia Comes, inženir Francesco De Lorenzo in študentka Silvia Osojnik, mehanik Franco Ferrari in baby-sitter A-lessandra Visintin, mizar Diego Žaro in gospodinja Giulia Legovich, trgovec Lucio Vatta in uradnica Tatiana Rapisarda, vodni inštalater Maurizio Bellini in študentka Marina Stori, univerzitetni asistent Giorgio Delbello in koadjutor Sere-na Fornasaro. kovač Franco Pic-cini in trg. pomočnica Emanuela Ugrin, vajenec Fabio Mosenich in strojepiska Patrizia Caiazzo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica, tel 226 165.; Opčine: tel 211001; Prosek: te! 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197: Zavije-tel. 213 137: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 9 33 29 12 37 CAGLIARI 61 52 18 80 12 FIRENCE 65 41 49 25 37 GENOVA 31 3 70 83 43 MILAN 31 3 58 89 28 NEAPELJ 72 71 51 60 83 PALERMO 13 57 19 78 83 RIM 87 57 68 13 88 TURIN 29 32 82 60 80 BENETKE 1C 30 28 81 9 Prispevek dežele za šolske športne rekvizite V skladu z zakonom štev. 60 iz le ta 1975 je dežela odobrila zgoniški občini prispevek v višini 800 tisoč lir na skupni strošek eneg milijo na lir. Ta denar bodo --rabili za nabavo športnih rekvizitov v osnov nih šolah zgoniške občine. B. S. Dejavnost openskega pevskega zbora «Tabor» Moški pevski zber Tabor Opčine praznuje letos 10-letnico nepreki njenega delovanja. Za to priliko je imel zbor v programu slavnostni koncert že v juniju, a je moral preložiti koncert na jesen zaradi popravil v dvorani Prosvetnega doma. Po poletnih počitnicah pričnejo zopet pevske vaje. Prva vaja bo jutri, 3. septembra,- ob 20-30 v Prosvetnem domu. Ob tej priložnosti odbor vabi vse ljubitelje petja, da pristopijo k zboru in ga s tem števično pomnožijo ter da mu dvignejo kvaliteto. SZ SLOGA prireja v soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra v BAZOVICI I. ŠPORTNI PRAZNIK SLOGE Na sporedu bodo športna srečanja in seveda tudi prosta zabava s plesom. Igral bo ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET IZ VELENJA VABLJENI! SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v dolinski občini prireja na igrišču pri srednji šoli v DOLINI vsakoletni NAŠ PRAZNIK s Bedečim sporedom: DANES, 2. septembra ob 15.00 — odprtje kioskov ob 17.00 — kulturni program Koncert godbe na pihala iz Ricmanj Nastop mešanega pevskega zbora «JADRAN» iz Milj in Korošcev Koncert ansambla Lojzeta Hledeta od 20.00 dalje prosta zabava ob zvokih narodnozabavnega ansambla LOJZETA HLEDETA iz števerjana JUTRI, 3. septembra ob 16.00 — odprtje kioskov ob 19.00 — mali koncert VESELIH GODCEV od 20.00 dalje za prosto zabavo igrajo VESELI GODCI iz Boljunca DELUJEJO KIOSKI Z JEDMI NA 2ARU IN DOMAČIM VINOM! PD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča pevce in pevke, da bo prva veja v torek, 4. septembra, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren*. Istočasno vabi vse, ki želijo sodelovali v zboru, da se javijo od isti uri. Tržaško občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo razpisuje javni natečaj na podlagi naslovov in kolokvija za mesto UPRAVNEGA VODJE Pogoji: — najvišja starost 40 let, oziroma 45 za izjeme, ki jih predvideva zakon — diploma ekonomske ali pravne fakultete ali fakultete političnih ved — štiriletna delovna praksa z vodilno vlogo na administrativnem področju pri javnih alf privatnih ustanovah Zahtevani dokumenti: — originalna diploma ali oyerjena kopija — potrdilo o ocenah univerzitetnih izpitov — potrdilo o opravljeni praksi Vključitev: — gmotni pogoji: bivši C.C.N.L. vodje podjetij za javne storitve krajevnih ustanov v — priznanje starostne dobe pri dosedanjem podjetju v plačne namene Neodložljiv rok za predložitev prošenj zapade 28. 1979 ob 12.00 uri 9. 7a vse potrebne informacije in za kopijo o razpisu natečaja se interesenti lahko obrnejo na personalni oddelek podjetja - Trst, Ul. Bellini l/d, telefon 68 7 44, int. 25 - vsak delavnik od 7.30 do 13.30 NA POBUDO TUKAJŠNJIH BANČNIH ZAVODOV Koroški posojilničarji in zadružniki so bili včeraj gostje na Goriškem Vodila sta jih predsednik in podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Janko Ogris in dr. Mirt Iv/itter - Na Goriškem so jih sprejeli predsednik Kmečke banke Ksaverij Leban in podpredsednik SDGZ Viljem Nanut ter predstavniki posojilnic v Sovodnjah in Doberdobu Poln avtobus koroških posojil-ničarjev in zadrugarjev je obiskal včeraj Goriško na povabilo tukajš' njih slovenskih bank in posojilnic ter slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Koroški gostje, člani Zveze zadrug v Celovcu, so vrnili obisk, ki so ga jim primorski zastopniki slovenskih bank in po-soji'nic napravili lani. Po obisku na Goriškem so se že proti večeru koroški gostje napotili na Tržaško, kjer so si ogledali Nabrežino in Trst. Zvečer so jim priredili slavnostno večerjo, danes bodo koroški gospodarstveniki obiskali razne kraje na Tržaškem in prisostvovali tudi Kraški ohceti. Goste so Goričani in Tržačani pričakali v Vidmu, kjer sta. jim poddircktor Tržaške kreditne banke, Adrijan Semen in direktor SDGZ Vojko Kocjančič izrekla dobrodošlico. Sledil .je najprej o-gled tovarne Mipot v Krminu, kjer jim je direktor inž. Drago Milič mlade slovenske tovarne v zamejstvu. Na kmetijskem posestvu Aleša Komjanca v Jazbinah so koroške goste pričakali zastopniki Kmečke banke in sovodenjske in doberdob-ske posojilnice. Goste sta pozdravila predsednik upravnega odbora Kmečke banke v Gorici Ksaveriji Leban in podpredsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za goriško Viljem Nanut. Poudarila sta važnost takih medsebojnih stikov in sodelovanja in tudi stikov z gospodarstvom matične domovine, saj je od gospodarskega razvoja v zamejstvu odvisna vsestranska rast slovenske narodnostne manjšine. Zahvalila sta se jima predsednik Zveze slovenskih zadrug Janko Ogris in podpredsednik iste zveze dr. Mirt Zvitter. Zatem je domači gospodar goste postregel z odlično briško kapljico. Sledil je še turistični ogled Šte-verjana, Oslavja, Gorice, kjer so koroški gostje izvedeli za gradnjo kulturnega doma, za preurejanje prostorov Kmečke banke, videli so Trgovski dom, z grajskega griča pa so si ogledali Gorico in okolico. Kosilo je bilo v Nanutovi restavraciji na Tržaški cesti. Popoldne je sledil še ogled posojilnic v Sovodnjah in Doberdobu. V Sovodnjah, kjer so prav včeraj odprli prenovljene posojilniške prostore, jih je pozdravil predsednik posojilnice in sovodenjski župan Jože češčut, zahvalil se mu je župan iz Bilčovša Janko Ogris. V Doberdobu pa sta jih pozdravila v imenu posojilnice dr. Maks Gergolet in v imenu občine župan Andrej Jarc. Po ogledu teh posojilnic in zanimanju za njihovo poslovanje so se gostje poslovili in odšli na Tržaško. Zaskrbljenost sindikatov ob prosti ceni kruha Enotni pokrajinski sindikat je v teh dneh z zaskrbljujočo vzel na znanje odločitev medministrskega odbora cene, ki je sklenil, da se odpravi dosedanji režim nadzorovanih cen za kruh. Medtem ko so peki morali doslej prodajati vsaj eno vrsto kruha po določeni ceni, bo odslej cena kruha prosta, čeprav še vedno, vsaj formalno, pod nadzorstvom medministrskega in pokrajinskih odborov za cene. Sindikalna federacija ugotavlja, da pomeni ta ukrep, ki so ga sprejeli brez preventivnega posvetovanja s sindikati, dejansko liberalizacijo cene blaga, kakršen je kruh, ki sodi med prvenstvene življenjske dobrine vsake družine. Obstaja namreč konkretna nevarnost ne- brzdanega naraščanja cen in to zaradi dveh faktorjev. Prvič, ker zaradi pomanjkanja reforme CIP in pokrajinskih odborov za cene, ni nobene ustanove, ki bi lahko u-spešno nadzorovala špekulacijo s cenami. Drugič, ker ni prišlo do sodelovanja s sindikati in družbenimi silami pri modernizaciji sektorja, začenši pri kmetijstvu in kooperaciji med peki. Še posebno je sindikat CGIL -CISL - UIL zaskrbljen zaradi poročanja krajevnega tiska o skorajšnji podražitvi kruha na Goriškem. Federacija ponovno opozarja na sporazum, ki so ga dosegli januarja letos s peki in združenjem trgovcev, ob prisotnosti prefekta Bar-rassa, na katerem so se strokovna združenja obvezala, da bo ostala cena kruha nespremenjena do konca leta. Sporazum predvideva tudi predhodno razpravo s sindikati glede vsakega predloga o zvišanju cen. V POLIFONSKI GLASBI Tudi moškim zborom nobenega prvega mesta Danes nastop mešanih zborov v folklorni glasbi in razdelitev nagrad za to kategorijo Sinoči so podelili nagrade najboljšim zborom v polifonski glasbi. Danes popoldne ob 15.30 se podo še mešani pevski zbori pomerili v folklori, zvečer ob 20.30 pa bodo najboljšim podeleli nagrade. Takrat bodo tudi spustili zastor in sklenili 18. pevsko tekmovanje «Seghizzis>. Mednarodna strokovna komisija tudi za moško polifonijo, kot prejšnji dan za žensko, ni podelila prvega mesta. Svojo odločitev je utemeljila s tem, da nihče od nastopajočih zborov ni prejel potrebnih 90 točk. Zbor iz Helsinkov je prejel 79,91 točke, za njim so nemški zbor iz Freigerichta (74,58), komorni zbor iz Leningrada (74,25) in jugoslovanski zbor iz Raven na Koroškem 72,58 točke. V polifoniji je mešani zbor iz Bratislave s 94. 41 točke zasedel prvo mesto, sledijo Romuni (Vox Humana) z 91,25 in Leningrajčani z 90,66. Minipolifoniei iz Trenta (90,33), Poljaki iz Bialystoka (89,08), Avstrijci iz Badna (86,75), Grki (84,08), Komorni zbor iz Nove Gorice (80,75) in zbor Cappetti iz San Giovanni Valdamo (75,66). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiuiiiiiintiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDO 5. SEPTEMBRA ZVEČER 14 mladih in razigranih Novogoričanov nastopi na Igrah brez meja v Cascaisu Ob 21. uri bosta igre neposredno prenašali italijanska in jugoslovanska televizija Nova Gorica se tako predstavi 200-milijonski publiki v Evropi Afriki in Ameriki Jugoslovanske ekipe so dosegle letos poleti izredne uspehe Dimnikarček, ki so ga izdelale vzgojiteljice otroških vrtcev v Novi Gorici, bo maskota novogoriške ekipe, ki nastopi v sredo 5. septembra zvečer na Igrah brez meja v Cascaisu na Portugalskem. To bo zadnja prireditev letošnjih iger, ki jim vsako drugo sredo sledi pred televizijskimi sprejemniki pri bližno 200 milijonov gledalcev v vsej zahodni Evropi, v severnoafriških državah, v ZDA in Kanadi. Brez dvoma bo vsa Nova Gorica v sredo zvečer, od 21. ure dalje, (od 20. po jugoslovanskem času) tako na ljubljanskem televizijskem kanalu kot na prvem kanalu ita-janske televizijske mreže nestrpno gledala, kako se obnašajo njeni zastopniki v tem mestu na obali Atlantskega oceana. Novogoriški tekmovalci, štirinajst jih je, so odpotovali iz svojega mesta že v petek zjutraj. Napotili so se v Zagreb, kjer so vstopili v letalo, ki je vzletelo proti Zuerichu. Tam so se ustavili za 5AM SOCIETA ARREDAMENTI METALUCI . Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica ■ IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE, GOSTIŠČA ■ RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA ■ SESTAVLJIVE POLICE A5-'- Priznano mednarodno avloprevozniško podjetje LA G O R IZ I A N A GORICA - UL Ouca 0’Aosta 180 - tet 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL . HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN PORSCHB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure pol dneva, včeraj pa so z drugim letalom in skupno s švicarsko pki-po nadaljevali pot v Lizbono. Nekatere znane pesmi nam govore o Lizboni kot o enem najlepših mest v Evropi. Novogoriški tekmovalci pa ne bodo imeli veliko časa za ogled mesta, kajti trenirati bodo morali na prizorišču tekem. Čeprav so doma trenirali, kot so nam povedali na tiskovni konferenci pred odhodom, po malem že od začetka junija in se je treniranje stopnjevalo v zadnjem mesecu, bili 50 tudi nekaj dni na skupnem treningu v Ankaranu, niso mogli doma pripraviti vseh naprav, s katerimi se bodo spoprijeli na Portugalskem ' ‘ Bodoče igre brez meja so osredotočene na bikoborbi. Za Portugalce in Špance je to vsakdanji posel, za naše tekmovalce pa nekaj čisto tujega in, dodali bi, naj brž tudi nerazumljivega. Kondicija novogoriških udeležencev, tako nam ie povedal trener Ivan Kovačič, ki je profesor telesne vzgoje, je dobra, marsikaj tega, kar nas čaka na Portugalskem, pa je prava neznanka. Ne pričakujte od nas takšnih uspehov kot so jih dosegle druge jugoslovanske ekipe na teh televizijskih igrah, so nam še dejali. Drugi so se pripravljali kot za kako olimpiado in rezultati so bili seveda temu primerni. Kako bo z izbiro tekmovalcev za posamezne igre, nas je zanimalo. Posebna komisija da šele na licu mesta številke tekmovalcem in jih šele potem izbere za eno ali drugo tekmo. Zaradi tega morajo biti vsi tekmovalci pripravljeni, da bodo sodelovali v tej ali oni tekmi. In tudi «jolly» bodo Novogoričani izbrali šele potem ko bodo izvedeli kdo kje tekmuje. Na tiskovni konferenci je predsed sednik odčinske skupščine Jože šuš-melj, ki je tudi predsednik prireditvenega odbora, povedal, da so se vsi zbori skupščine v letošnjem ma.iu, ko je prišel predlog, da bi Nova Gorica sodelovala na eni takih iger, soglasno odobrili sklep o sodelovanju. To je izredna prilika, da se Nova Gorica pojavi v vsej Evropi pred nekajstomilijonsko publiko. Zaradi tega je bil tudi finančni strošek, ki so ga dale občinska uprava in nekatere gospo darske organizacije, umesten. Poleg tega pa bo vsa jugoslovanska televizijska mreža predvajala petminutni film o Novi Gorici. Smisel teh iger ni v strastnem tekmovanju, je še dejal šušmelj. marveč med sodelovanju med mesti različnih držav, v prijateljstvu, ki se lahko tu ustvari. Če se omejimo samo na Cascais, lahko poudarimo, da je to eno izmed mest na Portugalskem, države, ki se je šele pred kratkim otresla dolgoletnega fašističnega režima, ki je zatem opustila tudi svoje več stoletne kolonije, da je danes na poti demokratizacije, ki pa je težavna. Novogoričani bodo izročili vsem drugim sodelujočim na teh igrah spominsko torbo Nove Gorice z nekaj turističnimi spominki, lutko v slovenski narodni noši, oblič Mebla, gramofonsko ploščo z narodnimi pesmimi, igračko Cicibana, brošuro v kateri je opisana ekipa Nove Gorice. Zastopniki občinske skupščine pa bodo drugim sedmim zastopnikom občin izročili kristalno vazo z novo goriškim grbom, županu občine Cascais pa grafiko Vladimirja Makuca in leseni grb Nove Gorice. Z ekipo, ki šteje 14 ljudi, gredo na pot tudi predstavnik občinske skupščine šušmelj in nekateri sodelavci,- člani" pripravljalnega • «4 )Jnjo~ sezono, bora za te igre. Čeprav smo o tem že pisali, je prav,,..da,, še enkrat objavimo j mena elanov ekipe. Poleg trenerja Kovačiča gredo še 26-letni fizio-terapist Peter Pirih, 24-letna študentka Mirjam Melink, 31-letni gradbeni tehnik Fedor Bernard, 28-letni vodovodni inštalater Boris Jelavič, 24-letna študentka Irena Soban, 24-letni elektrikar Radovan Vidič, 18-letni dijak Samo Adamič, 26-letna profesorica telesne vzgoje Zarja Trkman, 25-letna učiteljica telesne vzgoje Lilijana Šibav, 30-letni strojni tehnik Franc Rojc, 31-letni e-lektrikar Ivan Makarovič, 20-letni strojni tehnik Zvonko Urbančič, 23-letna študentka Vita Vidič, 30-letni elektromehanik Milko Špa capan. Iz podatkov, ki smo jih povzeli v brošuri, ki jo je prireditveni odbor izdal ob tej priliki, razberemo športne aktivnosti in konjičke posameznih članov ekipe. Ker bodo že na obali oceana, bo morda Lilijana Šibav našla kaj časa za plavanje, ki je njen konjiček, Franc Rojic pa za vodno smučanje. Vsi drugi se zanimajo bolj za «konti-nentalne* športe. Naj bo kar bo. Gotovi smo le o tem, da bo vsa Nova Gorica, in zakaj ne tudi vsa Gorica, v sredo ob 21. uri po italijanskem času, ob 20. pa po jugoslovanskem, pred televizijskimi sprejemniki. MARKO WALTRITSCH Prvega mesta, kot smo že poročali, niso prisodili niti v kategoriji ženskih zborov, ki so nastopali v polifoniji. Na drugem mestu so Leningrajčanke, na tretjem Romunke. Včeraj popoldne so se prčeli nastopi v folklornih pesmih. Nastopili so moški in ženski zbori, medtem ko bodo mešani zbori na sporedu danec ob 15.30. Včeraj so nastopili zbori s Finske, Zapadne Nemčije, Grčije, Trenta in zbor «Vres» z Raven na Koroškem. Za njimi so se zvrstili zbori s Češkoslovaške, S. Giovannija Valdamo, Trenta, Romunije in Madžarske. Slovenski pevci z Raven so zapeli Maroltovo «Ziljsko ohcet*, Maroltovo «Visoki rej pod lipom», Krekovo vanni Moretton, 86-letna gospodinj. Clementina Fantuzzi vd. Nov®*1, j 87-letna upokojenka Maria Mor® vd. Faccini, 80-letni delavec A®" nio Simonit, 93-letni invalid Gius®F pe Planiscig, 75-letni upokojen Luigi Prodorutti, 69-letna upokoJeP ka Marija Brezavšček. • OKLICI: lekarnar Flavto Gafr gioli in trgovka Rossana Padov8 delavec Floriano Peteani in del®,, ka Adua Valburga Padoan, teh®. Valter De Monte in biolog An Maria Selva, uradnik Giorgto dovani in uradnica Marina F?’ podčastnik Paolo Tripodi in ljica Viviana Ceccato, inženir lio Bastiani in profesorica Luč8. Komac, delavec Franco Gri - M rizza in delavka Luciana Cum#L POROKE: železničar Marzio *V njedic in prodajalka Silvia Zoto®’ Namesto cvetja na grob Jarca iz Doberdoba, darujete. ™ in Jožef Ferletič 5.000 lir za doto čo sekcijo krvodajalcev. Odbor sekcije krvodajalcev iz vodenj izreka iskreno sožalje odb® niku Ivanu Boškinu ob izgubi oče*8- Ob boleči izgubi Franca Bošjd®1? izreka odbor VZPI - ANPI s Tec iskreno sožalje ženi in otrokom- Sporočamo žalostno vest, da je v 72. letu starosti preminil FRANC B0ŠKIN iz Gabrij. Pogreb bo v ponedeljek, 3. septembra, ob 15. uri iz gorlSke bolnišnice na domače pokopališče v Gabrjah. Žalostno vest sporočajo žena, sestra in sinova z družinami. ffiorškiTinevnik KULTURA ■/-// /■ - ■• ■ ■ 2. septembra 1979 OB ZAKLJUČKU RETROSPEKTIVNE RAZSTAVE IVANE KOBILICE Tihožitja, portreti, prizori iz vsakdanjega življenja ki izražajo veliko človeško toplino in umetniško moč Kobiličina razstava v Ljubljani je bila pripravljena skrbno in z visoko strokovnostjo - Ogledalo si jo je nad 30.000 obiskovalcev , Pkanes,v nedeljo bodo po več kot J®1 mesecih zaprli v prostorih galerije v Ljubljani retrospektivno razstavo prve dame . “venskega slikarstva Ivane Ko-“lllee. Razstava je pomenila trivialno vrnitev te naše slikarice, y našo kulturno zavest in čeprav ^ od trenutka, ko je za vedno odlo-™® ^op’e. minilo že več kot pol 'oietja, je prav njena razstava ™°vno pokazala, kako resnična Vetnost, pa naj pripada kateremukoli stilu ali smeri, če je zares Vetnost, ostaja večna in dobiva voio potrditev v vsakem času. Kajti naj kar na začetku ob nje-S ^tmspektivi zapišemo fenomen, T se redkokdaj dogaja v našem Vturnem prostoru: v treh mese-v, in to počitniških mesecih ju-julija in avgusta si je razstavo “Sedalo več kot 30.000 obiskoval-med katerimi pa to pot ni bilo šoloobveznih otrok in mladine, tem-obiskovalcev, ki so že prej ali P®, na razstavi sami vzljubili Ko-piičino umetnost. Podatki nam dali' Pripovedujejo, da so prodali iej priložnosti več kot 2000 iz-“dov kataloga, ki predstavlja s vojimi skoraj tristotimi stranmi j? Pravo knjigo. In končno, da je ,. ves ta čas obisk, zlasti ob četrt-p in nedeljah, ko je bilo redno likovno vodstvo po razstavi, iz-f»ho visok in obiskovalci so ta-?r®t lahko poslušali tolmačenje ta-, Umetnostnih zgodovinarjev, kot P^etnostnih kritikov in slikarjev, je vsekakor dajalo razstavi Posebno težo in privlačnost. In zares, kdorkoli si je ogledal / razstavo, ki so jo morali zaradi Rimanja občinstva podaljšati 7*r dvakrat, je moral ugotoviti, :a so prireditelji razstave storili da bi bila retrospektiva tako /Tokovno kot vsebinsko na najviš-J.tevni. Tako je treba dati priznali celotni Narodni galeriji v Ljub-jf®*h kot sodelavcem Anici Cevc, Sftfanu Hauku, Kseniji Rozman, pihalu Selmanoviču, Ferdinandu ^rbelju, Mojci Vidmar in Polonci rhunc, ki so sodelovali pri oblizan ju razstave kot tudi pis-em in sestavljalcem kataloga Ani-/pevc, ki je napisalau vodno be-Polonci Vrhunc, ki je žk *®talog nrisnevala obsežen sesta- v , ‘°g prispevala obsežen sesta-o življenju in delu Ivane Ko-'nce ter mu dodala seznam raz- jay, virov in literature o umetni-? in špelci Čopičevi, ki je napisali študijo pod naslovom «Ivana Ko-l*hca na slikarskem razpotju*. In r^čno so v tem prezanimivem jflhlpgu, ki prinaša kar 127 repro-I/phij njenih del, še ponatisi pri-j/Jihnj in zapisov o Ivani Kobilici *P°d peres Vatroslava Holze, Ri-j^rda Jakopiča, Stanka Vurnika, fanceta Mesesnela, Ljerke in Lu-:® Menaše, Staneta Mikuža in To-/*® Brejca, potem smo povedali J® o tej prebogati in edinstveni {/hlikaciji, ki ni v bistvu več ka-?.°g, temveč resnična monogra-I® o naši slikarki. Ih končno je tu sama razstava, ihtava Kobiličinih platen, kajti risarskih in drugih del je na g? razmeroma malo, ker je bila hobilica izrazito slikarka, ves njen so bile barve in čopiči ter v®lprej belo platno, na katerem {/.so potem nastajali njeni znani pipeti sodobnikov in naročnikov, S® tihožitja, v glavnem cvetje in znameniti prizori iz vsakdana življenja, med katere sodijo J/n že klasične Likarice pa O-^°c* v travi pa Poletje in verjet- no enkratna in nenadkriljiva Kofe-tarica. Sicer pa se je obiskovalcu težko odločiti med 118 razstavljenimi deli, kateremu bi dal prednost, čeprav smo pravkar omenili nekaj slik, ki so postale že zdavnaj klasika našega slikarstva. Vendar smo lahko šele ob tej veliki retrospektivi bolj nazorno in kvalificirano spoznali, kakšen izrazit slikarski talent in kakšno velikansko prizadevanje, napor in hotenje so živeli v tej prvi dami našega slikarstva, ki se je že tako zelo zgodaj odločila za poklic umetnice in še to samostojne in svobodne umetnice, ki je priredila svojo prvo samostojno razstavo tam nekje ob preloma stoletja, ali natančneje 1889. leta v prostorih ljubljanske realke. Tako življenjska kot umetniška pot naše slikarke je bila tipična za čas, v katerem je živela. Ker takrat na Slovenskem seveda ni bilo niti likovnih šol niti likovnega življenja, jo je pot vodila od Dunaj/ do Miinchna, Pariza, Firenc do Berlina, kjer se je seznanjala s takratnimi umetniškimi tokovi, a se je vmes vedno vračala domov v Slovenijo na počitnice, kjer je tudi zajemala pobude in vzgibe za ustvarjalni navdih. Čeprav je Kobilica pripadala takratnemu meščanskemu svetu in njegovemu slikarskemu realizmu, je vendar vključila vanj tudi delček slovenske kmečke resničnosti. Bojevala se je in dosegala priznanja na pomembnih evropskih razstavah ter tako dopolnjevala uspešno mozaik slovenske umetnosti s svojim evropskim kultiviranim realizmom. Sicer pa danes naša likovna zgodovina ugotavlja, da pripada glavnina njenega slikarstva tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila individualnega človeka kot vreden slikarski motiv, samega ali pa povezanega z delovnim okoljem in naravo. In kaj je sodil o Kobilici njen veliki sovrstnik, slikar Rihard Jakopič? O njej je med drugim zapisal: »Vladika Posip Juri Strosssmayr, znani slovanski rodoljub in mecen, je že večkrat dokazal, da se zanima ne samo za napredek svojega lastnega naroda, ampak da gori njegovo srce za vse Slovane sploh, zlasti tudi za nas Slovence. Pred kratkim se' nas je zopet spomnil in nam pokazal svojo naklonjenost s tem, da je podaril več: jo vsoto za izvršitev slike, ki naj bi krasila ljubljansko »mestno dvorano*. Izvršitev se je poverila znani slovenski slikarici gospodični Ivani Kobilici. Bilo je to jako umestno, kajti gospodična Ivana Kobilica je skoro edina med slovenskimi umetniki - slikarji, ki je vrhunec svoje umetnosti že doživela. Vsi drugi slikarji, rojeni na slovenskih tleh, se svojemu cilju šele bližajo, še iščejo in tavajo v bodočnost. Gospodična Ivana Kobilica je dovršena umetnica, ki je ljubljanskemu občinstvu že večkrat nudila priliko, občudovati proizvode njene u-metnosti; toda — razen onih dveh na prvi slovenski razstavi izloženih večjih podob (»Pleskarice* in »V zelenju*) je {»kazala doslej le manjše kompozicije in portrete. Zdaj pa je imela priliko dokazati, da je zmožna izvršiti vsako, kakršnokoli ji dano nalogo. In res — ta podoba priča, da imajo tudi Slov-venci umetnike, ki so sposobni proizvajati največje kompozicije, Id se lahko merijo s sličnimi pro- izvodi tuje umetnosti. Zato je ljubljansko mesto to sliko z veseljem sprejelo in kritika ljubljanskih listov je navdušeno izrekla svoje priznanje.* Tudi v svojih spominih, ki jih je po Kobiličinem pripovedovanju zapisal Stanko Vurnik, nam slikarka veliko, a skromno in nevsiljivo pripoveduje tako o svoji mladosti kot šolanju in potepanju po takratnem širnem kulturnem svetu, v katerem se je družila in spoprijateljila tudi s takšnimi svetovnimi slikarskimi imeni kot je Kathe Kol-lvvitz, Puvis de Chavanne in drugi. Tako-le je med drugim pripovedovala Vurniku o svojem življenju in delu v Miinchnu: «Lepo mimo mi je teklo življenje ob delu in zabavi v družbi tovarišic, med katerimi je bilo največ Nemk, pa mnogo tudi Angležinj, ki so se hodile v Monakovo predvsem možit in nobleso uganjat, dočim jim za umetnost ni bilo dosti. Največji prijateljici sva bili s slikarko Rozo Pfaffingerje-vo, veliko sem pa občevala s Kato Kollvritzovo in baronico Moltke. Zadnja leta sem se preselila v prijazen atelje na Kaulbachovi cesti, kjer se mi ni bilo treba več ogibati raznih partneric.. .» Kljub vsemu, tudi kritičnemu in ne vem še kakšnemu odnosu do opusa Ivane Kobilice z današnjega zornega kota pa moramo pritrditi besedam, ki sta jih zapisala Ljerka in Luc Menaše v študiji pod naslovom «Slikarkino delo v njenem času in okolju in danes*: »V okviru evropskih velemest — Dunaja, Miinchna in Pariza — v tem evropskem okviru so bila tudi naša merila nujno ostrejša, kot pa če bi lahko vrednotili slikarkino delo samo po njegovem pomenu za slovensko umetnost. S tega vidika je bila Kobiličina usoda žalostna, kljub njenemu vedremu pogledu na svet, saj je bila na moč podobna življenju in delu tistih slovenskih umetnikov, ki so bili kot člani naroda brez samostojne državnosti in brez razvitega umetnostnega središča prisiljeni trošiti svoje najboljše sile v tujini. Tujina jim je mačehovsko rezala kruh, ko pa so se utrujeni vrnili domov, je bil tu nov rod, ki jih ni več razumel in mu tudi sami niso več mogli slediti. Tisti, ki živimo danes, tisti, ki smo zlasti v drugačnih razmerah, smemo samo občudovati njihovo vztrajnost. In lahko smo hvaležni Ivani, da je nosila s seboj tistih nekaj svojih najlepših slik, Mamico kavopivko in Likarice in pariško Branjevko — in še katero — in da jih je prinesla nazaj k nam. Danes so naša last: del naše kulture*. Še več, bi dodali, kajti njena retrospektiva je jasno pokazala, da ji zdaj ob njeni zmagoviti vrnitvi med nas, vračamo vso ljubezen in spoštovanja, ki ga kot prva dama našega slikarstva in velika umetnica tudi zasluži. DUŠAN ŽELJEZNOV BENEŠKI FILMSKI BIENALE Retrospektive pristna značilnost festivala Po letih hudih polemik je beneški filmski festival ponovno našel svojo pravo kulturno vlogo Odkar je beneški festival pred približno desetimi leti zašel v obdobje krize, je letos prvič govor predvsem o pozitivni reva-lutaciji festivalske oblike kot take; vse »modernizacije* in oporeč-niške skušnjave teh let se pojmujejo kot potrebna integracija festivala. Vsekakor bi bilo potrebno o-tresti se predvsem nekaterih »tabujev*, na primer: izkušnja z »reakcionarnim* kritikom Gian Lu-igijem Rondijem, ki se je najbolj poudarila razvejanost institucije, ali pa model festivala v Cannesu, od katerega ni nujno, da se skušajo Benetke na vsak način razlikovati. Dovolj je, da organizatorji »resno* izpeljejo, kar je za Benetke značilno (retrospektive, simpoziji), od Cannesa pa bi se morali veliko naučiti v zvezi z organizacijo in prikazom novih filmov. Zato tudi letos ni najzanimivejša značilnost beneškega festivala v kaki bolj izvirni ali rigorozni selekciji novih filmov, pač pa v retrospektivnih odsekih. Pomembna je predvsem obširna retrospektiva francoskega režiserja Marcela Pagnola, privaja do skrajnih posledic vlogo dialoga v zvočnem filmu. Posebno očarljiv in recimo kar ganljiv je bil pa prikaz dveh filmov pred kratkim umrlega ameriškega režiserja Nicholasa Raya. Kot mnogo drugih ameriških kolegov je tudi Ray v Italiji kot avtor znan krožkom ljubiteljev filma, medtem ko je drugje že precej priznan. Morda pa ne Ivana Kobilica: Avtoportret IZ MEDNARODNEGA TEKMOVANJA PEVSKIH ZBOROV V AREZZU Dobra kakovostna raven nastopajočih zborov in nekateri očitki na račun strokovne žirije Pomisliti bi bilo treba na prispevke mlajših strokovnjakov z modernejšimi pogledi na glasbeno dogajanje ponih, ]cafu ie marsikaj manjkalo pri nekaterih drugih zborih, kakor Mirne jutranje ure mestne sredine je 23. t.m. vznemirljivo vzdramilo zgrinjanje uniformiranih pevcev, ki so prihajali z raznih strani pred gledališče Petrarca: pričelo je tekmovanje mešanih pevskih zborov; deset jih je bilo, šest med njimi univerzitetnih iz San Juana iz Argentine, pariške Sorbo-ne, Pedagoške akademije iz Pecsi z Madžarske, iz Dilimano, Quezona City s Filipinov in z Akademije v Uppsali s Švedske ter še znani nemški zbor iz Bergedorfa pri Hamburgu. Pričakovali smo presenečenja, a presenetila nas je žirija, ki ni pripustila v finale izvrstnega francoskega zbora s Sorbo-ne in ki ni dodelila prve nagrade najboljšemu mešanemu zboru iz Uppsale. Čim bolj razmišljam, tem bolj mi postajajo nerazrešljiva u-ganka razlogi, ki naj bi usmerili žirijo do takih sklepov oziroma do takega ocenjevanja. Morda je na posameznike preveč negativno vplivala izrazito komorna koncepcija francoskega zbora? Toda zbor je izvedel ubrano, vertikala vedno čista, zvok uravnovešen v celoti, skupine homogene in celota enako zlita tudi v večjih dinamičnih raz- Ivana Kobili««: Stara Pupavk* na primer tudi pri sicer dobrem zboru iz Bergedorfa. Interpretiranje Francozov je bilo plastično prepričljivo. Komorni zbor Akademije iz Uppsale je celo na zaključnem nastopu, na katerem sicer nastopajo samo prvonagrajeni zbori in je tudi popolnoma pravilno, da so ga organizatorji postavili med prvona-grajence, potrdil neodgovarjajočo ocenitev žirije, ko je z nenavadnim znanjem ter vokalno dovršenostjo nazorno in z močno notranjo odmevnostjo izvedel Schonbergovo Friede auf Erde. Zbor iz Uppsale je edini v kategoriji odraslih, ki je ostal kljub številnim nastopom v drugih kategorijah vokalno svež in vzdržljiv — kot posledica veščih vokalnih priprav, po kulturni plati pa deležen ne majhne muzikalne vzgoje, ki jo je potencirla še u-metniška občutljivost nadarjenega mladega, v svojih poustvarjalnih konceptih neobremenjenega, emocionalno odkritega, iskrenega dirigenta, ki vedno sledi muzikalno utemeljenim danostim. Lahko bi rekli, da dirigent še ni vsega izlil iz svoje notranjosti, v kateri smo zaslutili bogate darove, vendar, kar je pokazal v Arezzu, je vredno spoštovanja ih priznanja. Kar zadeva skupino mešanih zborov, je bilo povprečje kvalitetno dobro in je zapustilo vtis najbolj zanimiviga in poustvarjalno dokaj odzivnega izvajanja. Razen mešanega zbora Associazione Polifoni-ca »I Madrigalisti di Magliano in Toscana*, ki niti po svoji vokalni plati — čeprav razpolaga z zelo dobrim glosovnim materialom — še manj pa z muzikalnem pogledu izkrivljenih dirigentovih pojmovanj, ki so povzročala krčevitost v fraziranju in drobila zgradbo v brezobčutno monotono nizanje, ni sodil na mednarodni konkurs, smo bili deležni lepega petja in, v celoti vzeto, kar zadovoljivih interpretacij. Predvsem je razveseljivo, da so izvajalci bili mladi ljudje, polni pevskeg navdušenja in vneti ter predani lepoti vokalne u-metnosti. čutili smo žar njihovih hotenj in pričakovanj, udarnost pri njihovem prizadevanju in delu. Bili so daleč od profesionalne preračunljivosti in neprizadetosti, ki večkrat skuša s svojo dovršenostjo in zunanjim bliščem nadoknaditi notranji kreativni žar. Jasno, da bi lahko bilo več pripomb na homogenost, v prvi prvsti pri sopranskih skupinah, ki so največkrat v tem oziru najbolj problema tične, takšne težave smo opazili tako pn argentinskem zboru, romunskem zboru iz lasi, pri zboru iz Helsinkov, pri filipinskem zboru pa celo pri zboru iz Bergedorfa: večkrat so se pojavljale šibkosti intonačne narave, zaradi česar je prišlo do težav v pogledu čistosti v vertikalah, pa tudi do občutnejše ali manjše neenotnosti v delovanju. Toda v celoti je tekmovanje že v izločilnem delu pokazalo nivo, vreden kenkurza v Arezzu, ki ga zbori — v svetovnem merilu — vedno smatrajo za razsodnika svojih prizadevanj in dosežkov''ter'pričakujejo od nje-gh" ndiiih umetniških vzpodbud. Zaradi tega je razsojanje in ocenjevanje odgovorno delo, ki ga ni dobro nalagati na ramena prevečkrat istim ljudem, temveč ga je bolje porazdeljevati občasno tudi na druge umetniške osebnosti, poleg izkušenih strokovnjakov, gre povabiti tudi mlade strokovnjake z osvežujočimi umetniškimi nazori, kajti odnosi in pogledi na umetniško ustvarjanje in poustvarjanje se ob pogojih življenjskega vrenja spreminjajo in ustvarjajo nova merila, nove kriterije. Taka sprememba bi gotovo še bolj potrdila vrednost in pomen tega mednarodnega konkurza, ki naj se skuša čim bolj široko odpirati tokovom novih spoznanj in osvežujočih u-metniških prizadevanj v svefcut Mešani zbor Pedagoške akademije iz Pecsi je boljše pe! v prvi fazi tekmovanja kakor v finalu, kjer je pokazal prve znake utrujenosti, ki se je z nadaljnjimi nastopanji v drugih kategorijah še stopnjevala. Petje je bilo čisto, muziciranje fluidno; vokalno izdelano, zbor homogen v skupinah in zlit v celoti — z izjemo kasnejših nastopov, ko je sopranska skupina izstopala v občasnih razpršenostih v visokih legah (problem kritičnega tona) in v ff. Zbor je zapustil v celoti zelo dober vtis. Poleg že omenjenega zbora moramo glede izvajanj zbora iz Bergedorfa dodati, da razpolaga z iz- kušenimi in dobro glosovno pripravljenimi pevci, da so njegove poustvaritve plastične in vtisne, čeprav bi si včasih želeli bolj reliefno izvedenih fraz. Argentinski zbor je kljub prejšnjim pripombam vendar dostojno izvedel svoj program. Manj nas je izrazno prepričal romunski zbor s svojim premalo intenzivnim fra-ziranjem in šibkim grajenjem. Soliden nivo je pokazal zbor s Filipinov. Italijanski zbor iz Lagnana je dokazal znaten napredek v prizadevanju za lepoto zvoka, čistost v intonaciji, v okviru glasovnih možnosti in priprave je tudi interpretativna plat beležila rezultat resnega prizadevanja. IVAN SILIČ SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1974 Natančno delo, ki je v veliko pomoč slovenskim znanstvenim delavcem Zvezek, ki ga je izdala NUK v Ljubljani, je razdeljen na dva dela in upošteva tudi slovenski tisk izven meja SR Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani že vrsto let izdaja Slovensko bibliograjijo. Zdaj je izšla bibliografija za leto 1974, — čeprav zaradi zamude v tisku še nimamo v rokah bibliografije za leto 1973, — ki nosi oznako XXVIII. Izšlo je torej skupaj že osemindvajset zvezkov bibliografije knjig in člankov, ki so izšli v Sloveniji, kar predstavlja seveda zajetno zbirko knjig velikega leksikalnega formata, vezanih v platno in skrbno opremljenih. Sedanji zvezek bibliografije je u-redil Jože Munda s sodelovanjem Stanke Dimc, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Majde Ujčič. Kot je ustaljena praksa ima tudi pravkar izšel zvezek slovenske bibliografije dva dela. P™' del opisuje časopisje, knjige, zemljevide, muzikalije, gramofonske plošče in magnetofonske trakove, ki izpolnjujejo vsaj enega od tehle pogojev: besedilo v slovenščini, avtor Slovenec, slovenska založba. Izpuščeni so torej tisti, ki so jih izdelale tiskarne na Slovenskem in ki so namenjeni tujim naročnikom. Upoštevan pa je tLk zunaj meja Slovenije, če «-streza omenjenim načelom. Vsak tisk, ki je zabeležen v bibliografiji, je opremljen s podatki o odmevih. Izšla knjiga nima torej samo vseh običajnih bibliografskih podatkov temveč s0 zabeležena tudi vsa poročila in kritike, ki so izšle v slovenskem dnevnem in revijalnem tisku. Drugi del Bibliografije prinaša izbor člankoii in leposlovja, ki je bilo natisnjeno v časopisju in zbornikih, opisanih v prvem delu. Osnovno vodilo pri tem je bilo zabeležiti tisto, kar bi moglo biti v pomoč znanstvenim in strokovnim raziskovalcem sedaj in v prihodnje. Tako je v tem zvezku bibliografije opisanih 13.971 člankov. V Bibliografiji pa bo bralec našel tudi pregled časopisov in knjig po strokah, seznam knjižnih zbirk pa tudi statistične podatke o slovenskem časopisju in o izdanih slovenskih knjigah v letu 1974. Slovenska bibliografija je namenjena strokovnim in znanstvenim delavcem, novinarjem, piscem najrazličnejših knjig, ki pri svojem delu potrebujejo kakršnekoli podatke. Vse gradivo je odlično razvrščeno, zabeleženo, ohranjeno in zdaj dostopno javnosti. Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja z bibliografijo pomembno delo, ki je javnosti manj znano, zato P° nič manj pomembno. Naklada 600 izvodov sicer kaže na relativno skromnost podviga, ki pa po pomenu presega ozke, slovenske meje. SI. Ru. Netočnost brez opravičila V tržaškem dnevniku *Il Picco-lo» dne 28. avgusta letos je novinar poročal o italijansko-sloven-skem slovarju Alasije da Som-maripe in zapisal, da je bil Italijan (Alasia) prvi, ki je spravil m joapir in poslal v tiskarno slovensko besedo. Vsak povprečni Slovenec ve, da to ni res, prvo tiskano slovensko knjigo je dal Slovencem Trubar, medlem ko je pisana slovenska beseda mnogo starejša. Naš namen pa ni razplesti razmišljanje o že znanem, vendar nas jezi (mene osebno zelo), da je preštevilnim Italijanom točnost popolnoma odveč, ko gre za Slovence. Novinarju, ki je pisal v Piccolo, ni bilo težko prebrati vsaj del spremne besede (v italijanščini), ki je bila dodana fak-similirani izdaji Alasievega slovarja. S četrturnim brhnjem bi pisec izvedel, da Sommaripa ni prvi, ki je zapisal slovensko besedo. Ne gre pa nam samo za tistih petnajst minut branja, ki je včasih za novinarja sitno in tzamud-no* delo, jezi nas slaba volja nekaterih italijanskih tizobražen-:eu», da bi o nas informirali. Če bi jaz ali kdo drugi napisal, da je Manzoni prvi italijanski pesnik bi mi, ali mu rekli, da je osel. Nekdo drugi pa lahko mirno reče, da je bil Cankar pisec naravoslovnih študij in ne bo nič izgubil na svojem renomeju. Že res, da Alasia ni svetovno znan avtor, prav tako je res, da ne živimo Slovenci na Filipinskih otokih in bi naši someščani in sovaščani lahko o nas kaj več vedeli. Slovencem so v Trstu pripisali že marsikaj, marsikdo nas tako nariše in opiše, da bi nas lastna mati na teh slikah ne spoznala. To je seveda znak mišljenja, ki ga ne moremo označiti le z nacionalizmom. sni smo tu že krepko zabredli pred koprive kulturne ozkosti in zabubljenosti. Konec koncev ni za omikanega Italijana prav nič nespodobno, če je že slišal o Trubarju in če vsako toliko poaleda v kulturno malho ljudi, s katerimi živi v istih krajih... A. M. dovolj: saj gre za enega izmed najpomembnejših in ključnih avtorjev v filmski zgodovini. To sta nam dovolj dokazala filma, ki so ju prikazali v beneškem popoldnevu, oba iz 1958. leta. Torej deset let pred zgodovinskim ’68 letom, ko je bilo nekako konec (čeprav je bilo tedaj govora o začetku) tiste izkušnje novega filma, ki jo je deset let prej Ray odbiral in je obenem privajal do skrajnih posledic klasični hollywoodski film. Gre za dva filma, ki sta nekako obratni varianti Rayevega pristopa k filmu; za njim bo Ray «izključen» iz hollywoodske proizvodnje in po nekaterih «evropskih» izkušnjah, zašel, v dolgo dobo nerealiziranih načrtov in v bistvu odsotnosti od filma (nekateri mladi režiserji, od VVendersa do Formana, pa ga bodo uporabljali kot igralca in filmskega očeta). Dva filma, 'ki smo ju v Benetkah gledali, sta torej «Wind Across the Everglades* (D para-diso dei barbari) in «Party Girl* (II dominatore di Chicago). V prvem Ray še anticipira ves na vi film, kakršen je Herzogov, v drugem pa sintetizira klasični komediji, minnellijevsko in sirkov-sko melodramo ter čar klasičnega ekrana itd. Upamo, da poznanje teh filmov (in Rayevega opusa) ne bo ostalo privilegij tistih, ki so prišli v Benetke. Sedaj je morda edini režiserjev film, ki je znan širši italijanski publiki, »Gioventu bru-ciata* z Jamesom Deanom. Gre sicer, po mojem, za vrhunsko mojstrovino, za Rayev najboljši film, vendar je nevarno, da kdo režiserja pojmuje le za izraz Deanovega mita. Kmalu nam bo prva televizijska mreža, v ciklu posvečenem družbi RKO nudila druga dva Rayevega filma. Televizija ni kinematografska dvorana, to vemo. Vendar Rayeva modernost preživi s čarom filmov vred, tudi taki preizkušnji, saj smo tudi v Benetkah imeli viden dokaz tega, ko so nam film «Party girl* nudili v televizijskem izvodu brez cinemascopa in v slabo ponatisnjenih barvah. Modernost je pač predvsem v zavesti, da mora iti čar klasičnega ekrana preko vseh nevarnosti reprodukcije. SERGIJ GRMEK Raziskava dijakov šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu Navada je, da na slovenskih srednjih šolah ob koncu polletja ali leta, dijaki s pomočjo profesorjev izdajo biltene, v katerih so natiskani spisi, risbe, pesmi, skratka, mnoge zanimivosti, ki so jih napisali oziroma izdelali dijaki med Šolskim letom. Bilteni so preprosti, kakor so skromne dijaške zmožnosti. Iz sestavkov in risb pa se lahko vidijo spretnosti in marljivost vsakega posameznika. Naj omenimo bilten, ki ga ** izdala konec letošnjega šolskega leta srednja šola Sv. Cirila in Metoda v Trstu, ker se nam jf zdelo to delo še posebno zanimivo. Dijaki so namreč z nasveti svojih profesorjev izvedli raziskavo o Sv. Ivanu, Katinari in Lcnjerju. Najpre i so podali zgodovinski oris Sv Ivana. Omenili so vse, kar se je važnega zgodilo in kakšno je bilo stanje pri Sv. Ivanu do vključno druge svetovne vojne. Omembe vredni so podatki o prosvetni dejavnosti. V’ zvezi s tem so dijaki obiskali Lojzeta Abrama, predsednika svetoivan-skega prosvetnega društva ^Slavko Škampa de-> ki je poleg drugega izrazil željo, da bi *dijoki slovenske šole tudi pripomogli, da bo raslo in se razvijalo Dro-svetno delo, ker se Slovenci «ničesar nimamo sramovati pred sosedi Italijani, saj imamo za sabo bogato kulturno dediščino, tradicije in zgodovino». Zanimiv je razgovor s svetoivansko netrečno pesnico Marijo Miot. Dijaki so jo spraševali o njenem življenju, pesnjenju, če pripravlja kako novo delo itd. V biltenu sledi nato opis šolstm, verskega stan m, prebivalstva, gospodarstva, ekologije in zdravstva ter higiene pri So. Ivanu. Dolg članek so dijaki napisali tudi o športu v zamejstvu in pri Sv Ivanu. Drugi del biltena je delo oddelka razredov na Katinari, ki jih sestavljajo dlaki iz Katinare in Lonjeria. V uvodu je opis Lonjerja in pa Lonjercev, sledijo zgodovinski podatki o vasi. Zanimiva so krajevna vaška mena ob katerih so dijaki podrobni opisali, v katerem delu vasi se nahajajo. Zadnie stran' biltena so namenjene Katinari. Iz bogatega zgodovinskega orisa zvemo med drugim, da je bila Katinara pomembna vojaška postojanka ob najstareiš' cesti, ki je p~" e-zn vala ledeni Ter geste s Tar-satico (Reko). Škočj jj. uj ne moremo napisati n vsem delu ki so ga dijaki opravili, saj je brez d’>o-ma hvalevredno. F. P. INTERVJU Z AVTORJEM OB BLIŽNJEM IZIDU ROMANA «IL COMPLESSO DELL’IMPERATORE » Preteklost, sedanjost in prihodnost Trsta v pričevanju bivšega urednika «Il Corriere di Trieste» Politiki lahko spreminjajo meje, toda ne morejo spremeniti zemljepisa: Trst ima svoje zaledje v Jugoslaviji in Avstriji» ■ Navzočnost «Mittelevrope» ■ Priznanja slovenskemu kulturnemu bogastvu Carolus L. Cergoly Septembra bo izšel prvi roman tržaškega pesnika Carolusa L. Cergolgja. Knjiga, ki nosi naslov
Scco osvojil 4. mestd -in tudi iz-. vel. vendar bo najbrže igral da- ti!? Pomembnejšo vlogo "'v ' mdTerrt ("aIu. Podobno kot jugoslovanski j/krec brez krmarja je bil tudi Gdanski v polfinalu pre svoji skupini osvojil jfuknski v polfinalu precej slab-. m ^ v svojii skupini osvojil .hn.ie 6. mesto. .zanimivo je pregledati, kdo vse vjTobil mesta v današnjem veli-C*1 finalu- Med lahkimi veslači je l®*5Hrenca očitno precej boli astra, p? med ženskami. 6 „-av med Ljkiiui veslači ni na prvenstvu na jjka predstavnika iz vzhodnoev-vpskih držav, pa očitno drugod po c etu posvečajo tej kategoriji prosi Pozornosti. To velja tako za s 'Co. Zvezno republiko Nemčijo, ?*mi.io in Nizozemsko, ki bodo po tri finaliste v štirih ka- tegorijah, za njimi ZDA, Avstralija in Anglija po dve ter Kanada, Avstrija, Norveška, Danska in Italija po enega. V ženski konkurenci je premoč na strani tekmovalk iz vzhodnoevropskih držav. NDR, Bolgarija in Romunija so si priba rile finalna mesta kar v vseh šestih kategorijah. Presenetile so Američanke s petimi finalistkami, v negativnem smislu pa so presenetile reprezentantke Sovjetske zveze, ki imajo le tri finalna mesta. Po dve finalni mesti imajo potlej še Poljska, Nizozemska, Kanada; po eno pa Avstralija, ZRN in Madžarska. Rezultati nekaterih polfinalnih skupin: Lahki veslači — skif 1. SKUPINA 1. Belden ZDA 7’27”M 2. Thorne (Kanada) 7’30”12 3. Rotz (Šviča) 7’34"48 4» Magliacco (Italija) 7'36”30 2. SKUPINA 1. Haberl (Avstrija) 7’29”45 2. Ortega (Španija) 7’29”70 3. Warlich (ZRN) 7’31”52 4. Wilhelmsen (Norveška) 7’37”06 5. Grdovič (Jugoslavija) 7’41'”85 6. Knibberl (Nizozemska) 7’44”18 Četverec brez krmarja 1. SKUPINA 1. ZRN 6’28’’02 2. Nizozemska 6’28 ”19 3. Švica 6’28”89 4. Španija 6’39”99 5. Norveška 6’34”34 6. Jugoslavija 6’40”91 2. SKUPINA Velika Britanija 6’31 ”29 Avstralija 6’31”44 Danska 6’34 ”03 Švedska 6’36”34 Kanada 6’42”69 Italija 6’44”04 Dvojni dvojec 2. SKUPINA ZDA 6”50”54 Italija 6’51”34 Španija 6’52”86 Velika Britanija 6’56”65 Avstrija 7’00”37 Irska 7 05 ”57 Jože Pogačnik SPLIT — V anticipiranem srečanju devetega kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je domači Hajduk porazil z 1:0 ekipo Buduč-nosti iz Titograda. Milan — Turin LESTVICA: 1. Vandi (It.) 5.19’ (poprečna trost 42,884 na uro) 2. Criquellan (Fr.) po 3. Panizza (It.) 4. Beccia (It.) 28" OBVESTILO Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo v četrtek, 6. t. m. ob 19. uri na stadionu «1. maj» v Trstu informativni ses*"»",( prve in druge moške odbojkarske ekipe. Prisotnost igralcev je obvezna. NA LETOŠNJIH 8. SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU Letos rekordna udeležba V Dalmaciji so zgradili vrsto najsodobnejših športnih objektov Jugoslaviji je bila letos poverjena organizacija 8. sredozemskih i-ger, ki so dobile naziv MIS. Zamisel samih iger je prav pred nedavnim slavila 30-letnico. Bilo je namreč med letnimi olimpijskimi igrami v Londonu leta 1948, ko je znani športni delavec iz E-gipta, turškega porekla, Mohamed Taher-paša, svojo zamisel predložil predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja in predstavnikom olimpijskih komitejev sredozemskih držav. Zamisel je naletela na izredno ugoden odmev, zato so se stiki med zainteresiranimi državami nadaljevali. Mohamed Taher-paša je lahko v imenu Egipta ponudil tudi izvedbo prvih iger leta 1951. Tako je bila uresničena še ena izmed idej utemeljitelja sodobnega olimpijskega gibanja barona Pierra de Coubertina, ki je že leta 1931 predlagal uvedbo regionalnih in celinskih tekmovanj. Dosedanje igre so bile v naslednjih mestih in državah: 1951 — A-leksandrija (Egipt), 1955 — Barcelona (Španija), 1959 — Bejrut (Libanon), 1963 — Neapelj (Italija), 1967 - Tunis (Tunizija), 1971 — Izmir (Turčija), 1975 — Alžir (Alžirija) in letos Split. Družina «mediterancev» šteje sedaj 15 članic. To so Egipt, Alžirija, Francija, Grčija, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko Ma nako, Španija, Sirija, Tunizija, Turčija in seveda Jugoslavija. Njihovi športniki in športnice se bodo na lltlllllllllllllllllllllMlimilllHfinillllMHIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllll||||li||||||||||||||IMIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIII1ll|||||||||||||||||||||UIII|||IIIIIUflllllllll!ll||||||||| NAMIZNI TENIS PRED SREDOZEMSKIMI IGRAMI Miličeva se je odrekla nastopom v reprezentanci Odslej se bo posvetila le svojemu društvu in vzgoji novih tekmovalcev Bilo je tako rekoč že dalj časa «v zraku*, vendar pa je šele pred nekaj dnevi najboljša zamejska športnica Sonja Miličeva sprejela odločitev, da se odpove nastopanju v mednarodni areni, iz svojih zasebnih razlogov. Vabilo italijanske namiznoteniške zveze za nastop v državni reprezentanci na Sredozemskih igrah v Splitu je nepreklicno odklonila in sporočila (tehničnemu vodstvu, da se tudi za v bodoče, odpoveduje reprezentančni karieri. Ta-ko bdV športnih analih • ostalo zapisano, da je Miličeva v svoji dolgi in bogati ter aktivni karieri preko 60-krat branila, in (zadnje čase da kaj uspešno) barve italijanske državne reprezentance. Miličeva se je obenem tudi odpovedala zadolžitvi trenerja državne mladinske in naraščajnike reprezentance. Ob tej odločitvi naše športnice smo se z njo malo pogovorili o vzrokih, ki so jo do tega privedli, in o njenih bodočih načrtih. »Zadnji dve leti sem bila res preobremenjena, zaradi nastopov z državno reprezentanco sem bila na potovanjih po cele tedne, zaradi česar je trpela vsa moja ostala da javnost, od družine pa do študija na h * Petek se ie v Trstu, oziroma posvetili tehnični vadbi, predvsem _•» . . __ _ . mt4z\mafi7oriiii olAmpntnu norvrflV- y ^ se je V lrsiu, tjkžu, zaključil 5-dnevni namiz-: Eniški tečaj za najmlajše, ki ga ■K ^ganiziralo ZSŠDI. Tečaj je v (k ‘h obiskovalo 8 igralk in igral-hr Bora in Sirene, v Križu pa 10 Travnikov Krasa in Mladine. uJai katerega je vodila Sonja L.ooeva, je po strokovni oceni glo-1,0° dobro uspel in je upravičil akovanja. . (jv k delovni dan je predvideval tv? uri treninga. Prve pol ure so Kitili pridobivanju kondicije z loh?'01' telesnimi vajami, poligo-k/1’ pohodno vadbo, vajami za j. "Potežje, koordinacijo in hitrost, tnJ^sebej pa so utrjevali odskočno v DZS 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 ro0 18 800 lir Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300, sozoi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco Mali oglasi 150 Ur be3®' ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Ju^l krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih a v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst čtan Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Mali Ogldsi telefon (040) 7946 72 LESNO PODJETJE «Segheria ita-liana* pri .avstrijski meji, nujno potrebuje tri delavce od 20 do 50 let, brezplačno bivanje, dobra plača; po možnosti z znanjem italijanščine ali nemščine. Pišite na BRERA legnami C.P. 71 - 39031 Brunico (BZ) Italia. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, telefon 040 - 61061, od 16. do 19. ure išče za svoje stranke za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. KUPIM knjige za prvi razred klasičnega liceja. Telefon 416150. KROJAČNICA za moške in ženske. Blago z novimi vzorci za zimske plašče «Kašmir Cammello» za (kostime) tailleurs, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta — Drevored D’An-nunzio 11 — poslopje kina Capitol. MLADA družina z otrokom išče stanovanje ali hišico v najem. Ponudbe na upravo PD pod šifro «Iščem stanovanje*. MILIČ Dušan — Zagradec 2 toči belo in črno vino. DVE zaposleni osebi iščeta malo stanovanje ali sobo s samostojnim vhodom tudi v okolici Trsta. Tel. 422951 od 12. do 14. ure. NA OPČINAH se je izgubil siamski maček, ki se oglasi na ime Capek, na vratu ima temnejše znamenje. Kdor ga je videl se naproša, da sporoči na telefonsko štev 213233 od 19. ure naprej. IŠČEMO kuharico/ja, natakarico/ja ter točajko/ja. Ponudbe sprejema gostilna «Pri studencu* v Dolini. Telefon 228116. HIŠO z vrtom, vseljivo takoj oddam v najem starejšemu paru brez o-trok. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Prosek». PRODAM .osto stanovanje v 5 nadstropju v Ul. Paduina 11, brez dvigala, kuhinja, dve sobi, kopalnica, WC. Telefon 226216 od 12. do 13. ure. Plačevanje ugodno. ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE talili KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI VSEM NOVOPOROČENCEM ter DRUŽINAM ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILOŽNOSTIH, nudimo posojila po znižani obrestni meri Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila I - r jjf. ****""!»* - «n«M __- založba borec ljubljana miklošičeva 28 Dr. TONE FERENC: Satan, njegovo delo mr* 4* «Q|Mf in smrt Avtor je v letih 1971 - 1977 pod naslovom iz naših in tujih arhivov objavil v reviji Borec vrsto prispevkov iz zgodovine NOB v Jugoslaviji, predvsem pa na Slovenskem, ki so takoj zbudili širše zanimanje. Napisal jih je namreč po na novo zbranih in odkritih dokumentih pri nas in v tujini, med njimi so na primer okupatorjevi dokumenti o 22. juliju, o Rašici, o streljanju talcev v Celju, o uničenju Radomeljske čete, o hajki na Gorenjskem, o zločinih v Srbiji itd. Zanimivi in pretresljivi so seveda tudi drugi prispevki, kot Partizanska zmaga na Razorih, Komu nagrado za Vojkovo glavo. Okupatorjev požig vasi Strmec, Satan, njegovo delo in smrt itd. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo TONE FERENC — SATAN, NJEGOVO DELO IN SMRT — cena 327.00 ND Podpisani(a): _____________________— Natančen naslov: __________________... Zaposlen(a): ____________________ PLAČILNI POGOJI: 1 Znesek bom plačal toko| s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj) Naročilnice odpošljite no naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v Jtiaiki - Ul. sv. Frančiška 20, TRST Titum: Podpis: Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM NA OPČINAH Ob obletnici smrti staršev Mihaele in Ivana Karlina darujeta Avrelija in mož Pino Colella 5. tisoč lir. Namesto cvetja na grob Justine Kete daruje Berta z družino 10. tisoč lir. ZA SPOMENIK NOB V KRIŽU Ob obletnici smrti mame :n v spomin na očeta in brata darujeta Rudi in Slavica 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V SAMATORCI V spomin na Angelo Berce roj. Čuperla daruje sestrična Kristina Milič (Zgonik 14) 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM • PROSEK-KONTOVEL V počastitev spomina Marijana Cianija darujeta Marjetica in Ljubo Grilanc 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepija Guština daruje Milivoj Zužič 10. tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Emo Žefran vd. Kuret darujejo Nacija, Ema in Štefanija 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Carli darujeta Kosenka in mama 10.000 lir. V spomin na Marijo Carli daru- jejo Lidija, Mira in Marcella 30. tisoč lir. V spomin na Ivana Novaka daruje Mila Modrijan 10.000 lir. V spomin na Marijo Kralj da- ruje družina Kralj (Trebče 173) 20 000 lir. V spomin na Marijo Kralj da- ruje družina Del Coco 40.000 lir. V spomin na Marijo Kralj daruje družina Corone Licate 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Kralj daruje družina Antonija Kalc (Grcpada 66) 5.000 lir. V spomin na Valentina Jerccga daruje N. N. 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije, Rože in Ane Taučer daruje N. N. 10.000 lir. V spomin na pok. Ano Rebec por. Novaco daruie Vida Švab (Opčine 950) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Amali- je Čuperle daruje družina Lazar (Repen 87) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Amalije Čuperle daruje družina Purič (V. Repen 82) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Grgič daruje družina Stranščak (Gropada) 10.000 lir. N. N. (Gropada) daruje 6.000, Milena čač (Draga 6) 5.000 in Valerija Sosič 5.000 lir. Ob 19. obletnici smrti drage sestre Fani daruje Milka Švab 10. tisoč lir. V spomin na pok. svakinjo in teto Angelo Berce roj. Čuperla darujeta družini čuperla in Panič iz, Ljubljane 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Kete daruje Berta z družino 10. tisoč lir. * # * V spomin na Ivana Vodopivca darujeta Miro in Ernesta Ota 5. tisoč lir za pevski zbor V. Vodnik. V isti namen daruje Ivan Slavec (Dolina 121) 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Enzeje-ve mame Marije darujejo prijatelji 40.000 lir za godbo na pihala V. Parma iz Trebč. V počastitev spomina Eme Žafran vd. Kuret daruje družina Ro-mano-žuljan (Ricmanje 167) 10.000 lir za PD Slavec in 10.000 za ric-manisko cerkev. V spomin na Ivana Novaka daruje Stanko Birsa 10.000 lir , za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Angele Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFS pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFČ Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah ® Novi market *Fl Tl d / Carso’ ^ ^ Papaveri 3/17 NUDI OLIVNO OLJE DANTE 1 liter 1.990 lir MINERALNA VODA 1 liter (izklj. steklenica) 100 lir PARADIŽNIKI 400 g 180 lir RI2 DESPAR za škatlo 650 lir TUN STAR 184 g 950 lir NAMIZNO VINO 1 liter (izklj. steklenica) 420 lir DASH sodček 5.850 lir PRALNO MILO SOLE 2 kom. 490 lir PIŠKOTI SCALDAFERRO 1 kg 950 lir PIVO KANTEL 3/4 I (izklj. steklenica) 280 lir MLEKO FONTEBIANCA 1 liter 330 lir TESTENINE BARILLA 500 g 310 lir SIR «LATTERIA» 100 g 345 lir KUHAN PRŠUT PRAGA 100 g 480 lir PIJAČE PILASTRO 33 cl. 250 lir KAVA DESPAR 200 g 1.090 lir SEMENSKO OLJE DESPAR 1 liter 790 lir SADNI SOKOVI DESPAR 125 g 120 lir DESERT FONTEBIANCA 130 lir SUROVO MASLO 100 g 330 lir KOCKE STAR 10 kom. 390 lir BRANDY FUNDADOR 3.750 lir BRANDY CARLOS PRIMERO 9.980 lir DOMAČE BRESKVE za kg 680 lir GROZDJE za kg 390 lir JAJČEVCI (melanzane) za kg 280 lir KROMPIR conf. 2 kg za kg 240 lir PARADIŽNIKI S MARZANO za kg 290 lir Čuperla por. Berce darujeta Mir ko in Gabi 5.080 lir za ŠK Kras. Ob 35. obletnici smrti kurirk ^ aktivistk OF iz Prebenega dar^ Slava Slavec 5.000 lir za PD Rapotec iz Prebenega. ZA ŠD PRIMOREC: , Ob priliki športnega prazinka ® rujeta Marta in Stanko Hrovat 10.000 lir. . , ,,, V spomin na Marijo Carli , jeta Pia Rauber in Pierina i>a 10.000 lir- .. j rtiifl V spomin na teto Marijo da™r Mauro Kralj (Opčine 1244) tisoč lir. . Namesto cvetja na grob Carli darujeta Kosenka in 103 10.000 lir. ' V spomin na Marijo Carli da je družina Krt 5.000 lir. * # * V spomin na Marijo Carli daru- jeta Anica in Lucijan Malalan tisoč lir za PD Primorec. ■■ V počastitev spomina Marr Kralj darujeta Guštin in (Trebče 211) 5.000 za PD Prim«*r Namesto cvetja na grob .J Brezavšček darujeta Bojana Savica Modrijan 30.000 Ur za vensko planinsko društvo - Trst V spomin na Marijo Smotlak ' Krmec darujejo otroci 5.000 Ur • ŠD Breg in 5.000 Ur za z015' pevski zbor V. Vodnik. Namesto cvetja na grob En*® fran vd. Kuret daruje Dušan L« batti (žavlje) 10.000 Ur za č/ Slavec. V isti namen daruje £>e „ Derganc (Log) 15.000 lir za Slavec. „ ,,u. Ob 2. obletnici smrti moža * dimira Pregarca in namesto cv® J. na grob Eme Kuret daruje vai rija Pregare iz Ricmanj 10.00U za PD Slavec. e V počastitev spomina Jus • Kariš darujeta Justina in An. Daneu 15.000 lir za SPD Tabor “ 15.000 Ur za ŠD Polet. V h* ™ men darujeta Valerija in Da Gombač 10.000 Ur za SPD Tabo in 10.000 Ur za ŠD Polet. Ob obletnici smrti drage ntab1 Zore Rupel daruje hči Bruna tisoč Ur za tabornike RMV, V spomin na drago mam® Em0 Žafran vd. Kuret darujejo hči sinova 30.000 lir za PD Slavec 30.000 lir za Baragov dom. ZA PD ROVTE-KOLONKOVJtf Amalija CasteUani 2.000. Mi Rakar 2.000 Emesto Petirosso-tisoč. Gemma Petirosso 2.000, = Uo 7.000 ter Vinko Gregoretti ruje 7.000 Ur. « « « Ob 19. obletnici smrti drage s®* tre Fani daruje sestra Milka Švab 15.000 Ur za skavtsko organizacij Namesto cvetja na grob Ju® ^ Kete daruje Justina Danev 20-Ur za Dijaško matico. V spomin na Justino Vuga , ruje Mila Zobec 5.000 lir za modrega vala. . T V spomin na Ano Lah vd. 1 čer darujeta Anica in Marčelo A* lalan 10.000 Ur za ŠD Polet. Ob 11. obletnici smrti EtK° Križniča daruje prijatelj 10.000 _ za ŠD Polet in 10.000 Ur za ^ Tei boi* Ob obletnici smrti staršev ele in Ivana Kalina darujeta Av lija in mož Pino Colella 5.00® * za ŠD Polet. V isti namen daruj Zvono z ženo Mirando 10.000 * za ŠD Polet. „ Ob obletnici smrti mame 1° "‘pP ne -- jg spomin na očeta in brata darui„n Rudi in Slavica 10.000 Ur za Vesna. M V spomin na prijatelja jjVio Widmarja darujeta Sonja in - ._h Košuta 20.000 za PD Vesna. namen daruje družina Tence vw 111) 5.000 za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob IVidmar.ja darujeta Lučka in Ju Soavi 15.000 za ŠD Vesna. POPRAVEK: V spomin na Edija darujej® Just in Sonja Colja 10.000 Ur . > Dijaško matico in ne 1.000 Ur je bilo pomotoma objavljeno. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-U KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE tt < a 5 a « O 5 ac < o 5 ac < a DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL C I f ZA VAŠA POTOVANJA IN URAD V ELEGANTNEM ETUIJU IZREDNA PONUDBA 25.000 LIR DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARWIL QUARTZ DOVOLJ S SREDNJEVEŠKIM TIKTAKANJEM DOVOLJ Z NAVIJANJEM URE DVAKRAT DNEVNO Zadostuje, da se je dotaknemo in najnovejša quartz BUDILKA DARVVIL-ALARM bo takoj zazvonila Ouartz BUDILKA DARVVIL - ALARM, ko je enkrat naravnana, neprenehoma teče celi dve leti s pomočjo enostavne baterije Njena točnost je astronomska: saj odstopa letno največ za eno minuto Dveletna garancija. Njeno zvonenje je naravnano na tako frekvenco, da ga človeško za vaše stanovanje uho najbolje zaznava IZREDNA PONUDBA 20.000 LIR DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL TRST — TRG SV. ANTONA NOVEGA 4 (I. II. III. nadstropje) — TEL. 61932, 61201 DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL DARVVIL M