I
I
1
i
1
i
l
Letno poročilo
L štiri
1
i
i
i
1
1
1
I
I
I
p
irazredne ljudske šole
v
v
Sent-Vidu nad Ljubljano
zn Šolsko leto
1886 87.
1
1
I
Na svetlo dal nadučitelj
Ivan Kermavner,
eoUki voditelj.
Založil krajni šolski svet.
"V se"tein.a,.
1
1
I
I
I. Pustite otročiče k meni! — II. Sadjerejcem. — III. Krajni šolski svet. — IV. Učiteljsko osobje. — V. Skupni pregled. — VI. Imenik. — VII. Oznanilo.
Ljubljana, 1887.
1
1
Tisk „Narodne Tiskarne“ v Ljubljani.
I
1
Pustite otročiče k meni!
Mej mnogimi šolami, kar se jih je sosebno zadnja leta napravilo po našej domovini, najdemo nekaj prav lepih poslopij ; med temi je tudi naša Sent-Vidska (stara) šola. O njenem namenu pouče te vže na vratih umetno izrezani podobi dvanajstletnega Jezusa v templji in sv. Ane učeče Marijo. Ali kar mi je najbolj všeč pri lepej zgradbi, to so besede, katere je dal pokojni, za našo šolo, kakor faro sploh mnogozaslužni župnik Blaž Potočnik nad vhodom napisati:	„Pustite otročiče k meni.“ Da,
lepšega in šoli primernejega napisa bi ne mogel dobiti. Vredne so imenovane Izveličarjeve besede, da bi se bliščale na vsakej šoli. A kaj, ako se tudi v zlatih črkah blišče nad šolskim vhodom, ko je pa mnogo starišev, kteri jih ne marajo slušati, ter jim naravnost nasprotno ravnajo. Blizo 20 let se vže svetijo omenjene besede nad našo šolo; ako pa lepega poletnega popoludne stopiš v njene notranje prostore, dobodeš v štirih razredih jedva za jeden razred otrok, in ako kak drugi dan, ko se šola radi verouka malo bolje napolni, zopet stopiš va-njo in poprašuješ otroke, kje so bili prejšnji dan, bode ti malokdo kik veljaven zgovor na vel, marveč skoro vsak ti poreče:	„Pustili me niso!“ in ako
takega otroka dalje poprašuješ po vzroku, bode ti včasih odgovoril, da je moral starišem pri delu pomagati ali manjšega bratca ali sestrico varovati i. t. d. Oglejmo si te izgovore natančneje! Na videz so sicer opravičeni, ali kedor pozna razmere na kmetih, bode naravnost rekel, da slabo šolsko obiskovanje izvira od tod, ker mnogi stariši nikakor še ne poznajo ali pa nečejo poznati potrebnost šole. Redkokedaj bodeš sicer naletel na kmeta, ki bi dejal, da je šola nepotrebna, nasprotno, skoro vsak bode rekel: „dobro je, ako zna človek brati in pisati® in zato tudi, kedar je vreme in pot lepa in nima doma posebnega dela, reče svojemu otroku : „Boš pa šel danes v šolo.“ Ko bi naši ljudje bili prepričani, da nij le „dobro“, ako človek kaj zna, marveč da je neobhodno potrebno, pošiljali bi svoje otroke gotovo vsak dan v šolo in ne le takrat, kedar doma nemajo posebnega dela; kajti za kar naš kmet ve, da je potrebno, za to mu nij nikaka pot pregrda, ni-
kako delo neodložljivo. Ker naši kmetje dobro vedo, da ne smejo o nedeljah in praznikih brez važnega vzroka maše zamuditi, zato tudi v najhujem snegu dospo do farne cerkve; ker dalje vedo, da so v zveličanje sv. zakramenti neobhodno potrebni, za to vže dobe čas, da otroke pošljejo k „izpraševanju“, mej tem ko jih v šolo mnogi pošljejo !e takrat, ko doma nimajo dela. Ako imajo pa le količkaj opravila, je šola prva na vrsti, ktera se opusti. Da, ako kedo za lonček jagod obljubi par krajcarjev, je to vže dosti važen vzrok, da se šola opusti. Ali, dragi starši, bodite preverjeni, dandanes ne zadostuje, da bi Vaši otroci le toliko krščanskega nauka znali, da sv. spoved in obhajilo opravijo, ali k večem še nekoliko slabega branja, kakor je morebiti to pred 50 leti zadostovalo. Dandanes velja oni, ki ne zna dobro brati in pisati nekako toliko v duševnem oziru, kakor ubogi berač v telesnem. In kaj pa še le oni, ki računiti ne zna? Niti vedel ne bode, ako ga bodo malopridneži goljufali.
Vseh teh in drugih potrebnih predmetov pa se otrok ne more naučiti, ako pride v šolo le takrat, kedar doma posebnega dela nima. Tu bodi omenjeno, da delo nij nikdar veljaven zgovor in tudi šolska postava ga ne pozna in to po pravici, kajti ko bi delo izgovarjalo, bi vsi starši doma otrokom kako delo naložili, in vsi bi bili izgovorjeni, šola pa prazna. Izveličar naš je rekel, da nihče ne more dvema gospodoma služiti, tako tudi otrok ne more ob enem celo leto staršem pri delu pomagati, zraven pa koncem leta vseh potrebnih šolskih naukov naučiti se. Človek bi menil, da je to jasno kakor beli dan in vendar so starši, kteri imajo celo leto otroke doma pri delu, potem pa vendar zahtevajo, da bi njih otroci tudi kaj znali ali pa se celo nad učiteljem jeze: „Ta učitelj ni nič vreden, toliko časa je otrok hodil v šolo, pa nič ne zna, moral	ga bodem	v Ljubljano dati,“ to	pa pozabijo, da jim je	otrok	več dni	pri delu pomagal ali	pa doma
„varoval“, nego	pa v	šoli sedel.	Kedar v Ljubljani med	70 otroki
jih 15 ne pride,	je to	veliko število, a pri nas jih poletne dneve
večkrat mesto 70 15 v šoli sedi.
Pri učenji je namreč nekako tako, kakor pri zidanji hiše. Kamen sloni na kamenu; opeka na opeki i. t. d. Dokler nimaš temelja gotovega, ne moreš zidu postavljati. Tako tudi pri učenjn. Otrok, kojega včeraj ni bilo v šoli, ko smo se učili reč, na ka-(ero se današnje razlaganje opira, učitelja danes niti razumiti ne more, ako bi si tudi prizadeval; ako hoče učitelj, da zanj ne bode današnji in vsi poznejši dnevi zastonj, mora mu posebe razložiti to, kar je včeraj razlagal, drugi pa morajo mej tem čakati in so opravičeno nevoljni, češ, „zmerom se eno učimo“ ; ali krivi so oni, kterih včeraj ni bilo v šoli. Danes pa morebiti zopet drugih nij, in tako bode moral učitelj to, kar danes razlaga, tem zopet jutri iz novega praviti, ako hoče, da ne zaosta-
nejo, Razvidno je, kako težavno in zamudno je tako poučevanje, gotovo pa tudi, da otroci, ki le prevelikrat izostanejo, slednjič vse zamude in so še oni dnevi, o katerih morebiti pridejo, za-nje izgubljeni.
Ali, poreko nekateri, jaz ga pa vsak dan v šolo pošljem, pa vendar nič ne zna, samo sun in tje hodi, ne nauči se pa nič. Ako svojega otroka vsak dan v šolo pošlješ, pa vendar nič ne zna, poprašaj tedaj sem ter tje učitelja, ali res vsak dan pride. Toda večina tistih otrok, katere stariši v šolo pošljejo, tudi res pride, ali kaj, ko jih pa zopet precejšnje število prihaja golih rok. K vsakemu delu potrebuje se kako orodje in tudi otrok se brez knjige ne more brati in brez zvezka ali peresa ne pisati naučiti. Oj, koliko zlatega časa taki otroci v šoli brez dobička presede, kajti mej tem, ko drugi bero ali pišejo, pa sede ti praznih rok, kakor kosci brez kos ali žanjice brez srpov. Ako tedaj otroka v šolo pošlješ, kupi mu vsaj potrebno orodje. Veliko pa je sta-rišev, ki imajo za vse drugo denar, le za otrokov zvezek ali knjigo ne in potem od učitelja zahtevajo, da bi otroci kaj znali. Res so pa slednjič tudi otroci, kteri imajo tako skrbne stariše, da jih prav vsak dan v šolo pos'jejo in jim tudi vse potrebne učne pomočke kupijo, pa otroci le — nič ne znajo. Dragi starši! Bodite preverjeni, da učitelji nismo temu krivi, nasprotno, baš s takimi otroki se največ pečamo in to ne le, ker je to naša dolžnost, marveč, ker vidimo, da je vprav Vam največ na tem, da se vaši otroci kaj Dauče. Toda vsi otroci niso enako sposobni za učenje, vsaj je vže Izveličar dejal, da je nekdo dobil 5 talentov, drugi pa le jednega, in pregovor vže pravi, da še prsti na roki niso jednaki. Pred par leti imel sem dva brata v šoli, kojih jeden je bil v vseh letih prvi, drugi pa se še dobro brati ni mogel naučiti. Razvidno je, da tu učitelj ne more biti kriv. Ali naj je otrok tudi manj nadarjen, ako ga starši pridno pošiljajo v šolo in mu vse potrebne reči kupijo, naučil se bode vže vsaj nekoliko najpotrebnejih stvari. Seveda je treba baš take otroke najpridneje v šolo pošiljati, navadno pa ti največkrat iz šole izostanejo, potem seveda nij čuda, ako se ne morejo nič prida naučiti.
„Pustite otročiče k meni!“ in zginile bodo tožbe, da se nič ne nauče. Mož, ki svoje otroke vsak dan v šolo pošlje, pripo-znal je že večkrat: „Rad jih pošljem, ker se veliko nauče!“ ali mož svojih otrok nikdar doma ne obdrži, akoprav bi jih tudi večkrat nič manj doma ne potreboval nego drugi, in čujte, ko je po zimi tako velik sneg zapal, da otroci nikakor niso mogli do šole, napregel je sani in jih pripeljal v šolo. Bog nam daj mnogo tako skrbnih starišev in vspeh našega truda bode boljši!	J,	Bregar,
II.
Sadjerejeem.
„Koliko je letos tega mrčesa!“ uzdihnil je spomladi ta in oni sadjerejec, vide na sadnem drevju nebrojne množice gosenic, uši in diugih škodljivih živalic. Zakaj pa je bilo toliko tega mrčesa? Ker je bila letos posebno dobra letina zanj in ker so njegove zalege le malo ali prav nič pokončavali. Vsak kmet dobro \e, da se mora polje opleti in to tudi stori, akoravno ga stane mnogo truda in troškov. Kar je pa za polje plevel, to je za sadno drevje škodljivi mrčes še	v veliko večji	meri. Zaradi tega bo tudi
vsak pameten sadjerejec	ogledal o pravem času	svoje sadno	drevje
in ga očistil škodljivih mrčesov, oziroma njegove zalege, ker ne stane mnogo (ruda. ako	se pravočasno	zgodi.	Ako hočeš	drevje
pred mrčesom obvarovali	stori tako-le:	Vsako	leto jeseni	drevje
dobro ostrgaj in pobeli z apnom, kateremu je primešano nekoliko goveje krvi. Ovij deblo z 2 — 3 prste širokim trakom ali papirjem, ki je mmazan s tičjim limom ali se smolo ali se šmirom. Tu se nalove razni metulji in hrošči, ki lezejo po steblu, da bi po vejah jajčke zalegli. Tudi zoper mravlje je to prav dober pripomoček. Potem prekopaj zemljo okoli drevesa; s tem se pokonča zalega, ki je v zemlji nastavljena. Postrizi vse vejice, po katerih vidiš pajčovnate zapredke, katere tudi lehko pokončaš, če jih se žajfnico pokropiš ali se žveplom okadiš. Največ mrčesa pa pokončajo ptice, posebno ptice pevke. Zato bo vsak sadjerejec te živali, kolikor mogoče na svoj vrt grivabil s tem, da jim včasih — posebno pa po zimi — natrese kakih drobtin ali da jim po drevju naredi tako zvane valilnice.
Sadjerejci pa niso le zaradi lastne koristi primorani mrčes pokončavati; dolžni so to storiti, ker tako veljeva posebna postava, katera se pa žalibog izvršuje premalo strogo. Ta postava glasi se tako-le:
Postava lr7. jvinija, 1870,
veljavna za vojvodstvo Kranjsko
o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih liirčesev.
S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem tako-le:
§ 1. Vsi posestniki, vživalci in najemntki zemljišč so dolžni, do konca meseca marca vsakega leta ali v obroku, ki ga občinski predstojnik podaljša toda le do konca aprila meseca, svojo sadno ali lepšavno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene, na vrtih in vinogradih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčja gnjezda in jajca,
Prav tako so gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredki pokončati v obroku, katerega ima občinski predstojnik vsako leto postaviti z javnim razglasom (§ 10).
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se te ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali precej sežgati.
§ 2. Iste osebe (§ 1) so dolžne, gosenice, puže in zapredke druzih nego v § 1 imenovanih škodljivih mrčesev, kakor te, ako se v kterem času koli na njivah in travnikih v veliki večini prikažejo in škodo delajo, pokončati v obroku, ki ga občinski predstojnik določi v javnem razglasn.
V teh primerljejih je občinski predstojnik dolžan, v pravem času objaviti potrebna vodila in naredbe; on ima pa tudi pravico, zahtevati vsakovrstna silna dela, ki so potrebna, da se odvrne nagla nevarnost in na to delo poklicati vsakega za-nje sposobnega občana.
V vseh onih primerljejih pa, v kterih za odvrnenje nevarnosti ne zadostujejo občinske moči, mora občinski predstojnik brez odloga to naznaniti politični okrajni gosposki.
§ 3. Prav tako morajo te osebe (§ 1) hrošče, dokler letajo, v obroku, ki ga postavi občinski predstojnik, od svojega sadnega in lepšavnega drevja, lepšavnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljejih, kjer je tega treba zarad bliže, vsaki dan, zlasti v za-ranih urah, otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
§ 4. Občinski predstojnik mora paziti na to, da vsi posestniki, vži-valci in najemniki natanko spolnujejo svoje dolžnosti (§§ 1—3).
Kjer ni poljskega čuvaja, mora občinski predstojnik za dotični čas najeti enega ali več nadzornikov, kteri se, ako bi treba bilo, plačajo iz občinske blagajnice.
V vseh primerljejih, kjer se pobiranje gosenčjih zapredkov nadalje do konca meseca marca vsakega leta ali splošno obiranje gosenic v kterem koli času ukazano, ali pokončavanje hroščev in podjedov (črvov) ali drugih rastlinam škodljivih mrčesov opusti do določenega časa, mora se to storiti na obotavljavčeve stroške.
§ 6. Vrh tega mora občinski predstojnik obotavljavcem naložiti globo od 1 do 10 golninarjev, in če se to ponovi, do 20 gld., ktera se plača v občinsko blagajnico, ali če kdo ne more plačti globo, kaznovati ga z zaporom od 12 ur do i dni.
§ 6. Kazenska obsodba se stranki ali pismeno pošlje ali pa se jej vpričo dveh prič ustmeno naznani v občinski pisarnici. V tem primerljeji morate to naznanilo in dan, kteri se je to zgodilo, priči potrditi na kazenski obsodbi.
§ 7. Pritožbe zoper kazensko obsodbo občinskega predstojnika, ktere se morajo o 8 dneh po naznanilu ali izročilu kazenske obsodbe pismeno ali ustmeno vložiti pri občinskem predstojniku, se pošiljajo do politične okrajne gosposke. Zoper dve enako glaseči obsodbi ni nobene daljne pritožbe.
§ 8. Drevje, grmovje in seči, ki na svetu, ki je občinska lastina in ga občina tudi obdeluje, ali na javnih potih ali njihovih robeh stoje, mora občina na svoje stroške očsititi gosenic in hroščev.
§ 9. To postavo mora občinski predstojnik dvakrat na leto, in sieer v začetku meseca oktobra in v začetku meseca februarja razglasiti ter ali o isti ali o drugi priliki natanko na znanje dati obrok za posamna opravila.
§ 10. Političnim okrajnim gosposkam je dolžnost, paziti o tem ter se prepričati, da občine njihovega okraja natanko spolnujejo določbe te postave.
§ 11. če občina ne izvršuje te postave, ali če taista ne spolnuje dolžnosti, ki jih ima kot posestnica (§ 8). tedaj ima politična okrajna gosposkfV njene stroške preskrbeti potrebno pouioč..
Opušfenje dolžnosti, ki jih ta postava nalaga občinskemu predstojniku, politična okrajna gosposka kaznuje z globo od 10 do 20 gld., in ta globa se plač v občinsko blagajnico.
§ 12. C. kr. žendarmerija, cestni in gozdni nadzorniki so dolžni vsak prestopek te postave, ki ga zvedo, občinskemu predstojniku, in če je ta sam česa kriv, politični okrajni gosposki ovaditi.
§ 13. Vse druge, določbam te postave nasprotujoče postave, ukazi in velevi zgube svojo veljavo.
§ 14. Vršitev te postave je izročena Mojemu ministru za poljedelstvo.
V	Laxenburgu 17. junija 1870.
Franc Jožef I. r.
T a a f f e 1. r.
Petrino 1. r.
III.
Krajni šolski svet.
Valentin Cirman, predsednik. Miroslav Tomec, kraj. šol. nadz. Andrej Vole, župnik.
Ivan Kermavner, nadučitelj.
Ivan Florij an čič.
Fran Koman.
Fran Ježek.
IV.
Učiteljsko osobje.
Ivan Kermavner, nadučitelj, podučeval je vse predmete v 4. razredu in kmetijstvo v ponavljavni šoli.
Leopold Zaletel, katehet, podučeval je verouk v vsakdanji in ponavljalni šoli in v posebnih urah pripravljal je 160 otrok za prvo in drugo spoved.
Josip Bregar, II. učitelj, učil je 3. razred in v ponavljalni deški šoli: zemljepisje, računstvo in risanje.
Ivana Cvek, učiteljica, podučevala je 2. razred, dekliško ponavljalno šolo in ženska ročna dela.
Fran Lovšin, zač. IV. učitelj, podučeval je 1. razred, petje v 3. razredu in v pon. šoli: jezikov uk, prirodoslovje in petje.
V.
Skupni pregled.
Razred	Štev. za Solo ugodnih			Število šolskih		Od teh sposobnili			je bilo nesposobnih	
	dečkov	deklic	skupaj	dečkov deklic	skupaj	dečkov	jdeklic	skupaj	dečkov	deklic skupaj
I.	91	| 70,161 1		| I 56 46102		42	39	81	14	7 i 21
I	60	50	110	50i 43 1	93	32	30	62	18	13' 31
III.	35	38	73	271 31 1	58	16	21	37	11	1 10 21
IV.	18	32	50	1 16 30	46	11	22	33	5	| 8 13
Vsota	204 190		394	149 150299 1 !		101	112213		48	38 j 86 1 1
VI.
za višje oddelke sposobnih. učencev in učenk.
(Debel tisk pomeni odliko.)
razred.
Ahlin Fran iz Št. Vida.
Arhar Fran iz Dravelj.
Arhar Ivan iz Vižmar.
Babnik Ivan iz Kamnegorice. Babnik Ivan iz Pržana.
Bezlaj Pavel iz Dravelj. Brecelnik Andrej iz Žapuž. Burgar Alojzij iz Medna. Cerar Fran iz Pržana. Cergolj Anton iz Dravelj. Cepelnik Bok iz Vižmar. črne Fran iz Vižmar. Dobnikar Josip iz Podutika. Dolničar Alojzij iz Dolnic. Dolničar Fran iz Podutika. Erjavec Fran iz Dvora. Erjavec Ivan s Tolstega čela. Gol j ar Ivan iz Podgore. Habe Anton iz Št. Vida. Jama Fran iz Podgore.
Jovan Anton iz Št. Vida.
Bačnik Marijana iz Glinice. Belec Ivana iz Kamnegorice. Brgaut Ivana iz Medna. Bizjak Josipina iz Vižmar. Brolih Marija iz Guncelj. Cerar Ivana iz Pržana. Cepelnik Marija iz Vižmar. Dolničar Marija iz Podutika. Erjavec Cecilija iz Dvora. Erjavec Marija iz Podutika. Gregorin Pavla iz Podgore. Jager Franjica s Trate.
Jovan Ivan iz Glinice.
Kanec Ivan iz Dravelj.
Kern Anton iz Stanežič.
Kopač Jakob iz Medna. Kunovar Alojzij iz Dravelj. Mrhar Ivan iz Vižmar.
Omejec Fran iz Pržana. Pipan Ivan iz Vižmar.
Pirnat Fran iz Dravelj.
Porenta Alojzij iz Št. Vida.
Rus Peter iz Podgore.
Šetina Jahob iz Kamnegorice. Šloser Ladislav iz Št. Vida. Šuštaršič Fran iz Žapuž. Šuštaršič Ignacij iz Št. Vida. Švajger Fran iz Stanežič. Tomaž Ivan iz Dravelj.
Tome Ivan iz Vižmar.
Tomšič Josip iz Guncelj. Zakotnik Anton iz Podutika. Zobec Ivan iz Vižmar.
Kajžar Ivana iz Dvora. Kermavner Pavla iz Št. Vida. Koman Marijana iz Vižmar. Kregar Ivana iz Vižmar.
Kregar Lucija iz Vižmar. Kregar Marijana iz Guncelj. Lampič Marijana iz Dvora. Mali Marijana iz Dravelj. Nachtigall Uršula iz Glinice. Narobej Ivana iz Dvora.
Pečnik Marija iz Dvora.
Pečnik Neža iz Dravelj
Peterca Marijana iz Dravelj. Planinšek Marija iz Guncelj. Rožanec Franjica s Trate. Rožanec Marijana iz Dravelj. Štrukelj Ivana iz Vižmar. Štrukelj Marijana iz Guncelj. Šuštaršič Franjica iz Dravelj. Švajger Marija iz Medna.
Tome Marijana iz Glinice. Tonija Terezija iz Zapuž. Trnovec Franjica iz Podutika. Wirth Ana iz Št. Vida. Zadnikar Amalija iz Dravelj. Zaletel Franjica iz Pržana. Žlebnik Marija iz Stanežič.
II. razred.
Bizjan Fran iz Podutika. Brecelnik Fran iz Št. Vida. Dobnikar Ignacij iz Št. Vida. Dobrin Matevž iz Vižmar. Dovič Fran iz Poljan.
Goljar Valentin iz Guncelj. Habe Leopold iz Št. Vida. Hafner Alojzij iz Glinice. Jama Fran iz Poljan.
Jenko Ivan iz Št. Vida.
Jovan Friderik iz Glinice. Kanec Ignacij iz Zapuž. Kogovšek Miha iz Dravelj. Kregar Andrej iz Vižmar. Kremžar Albin iz Št. Vida. Malenšek Jakob z Broda.
Malenšek Vincencij z Broda. Mrhar Fran iz Stanežič. Mrhar Ivan iz Dvora.
Omejec Fran iz Kamnegorice. Pokoren Fran iz Dravelj. Rebolj Vincencij iz Podgore. Semrajec Karol iz Poljan. Skalar Ivan iz Pržana.
Sirnik Fran iz Dravelj.
Sirnik Ignacij iz Vižmar. Šilar Janez iz Vižmar. Švajgar Fran iz Dvora. Zalaznik Ljudevit iz Glinice. Zaletel Ivan iz Stanežič. Železnik Alojzij iz Št. Vida. Žurbi Anton iz Glinice.
Arhar Franjica iz Vižmar. Brecelnik Cecilija iz Dravelj. Brolih Ivana iz Guncelj.
Cerar Franjica iz Pržana. Erjavec Ivana iz Vižmar.
Eržen Marija iz Št. Vida. Goljar Marijana iz Podgore. Jager Marijana iz Podgore. Jančar Marijana iz Dolnic. Kodrič Amalija iz Loke. Kogovšek Marijana iz Dravelj. Kogovšek Uršula iz Medna. Kremžar Ludovika iz Št. Vida. Kremžar Marijana iz Št. Vida. Krušeč Albina iz Podgore.
Krušeč Marijana iz Št. Vida. Rebernik Marija iz Dravelj. Robida Marija iz Št. Vida. Rožanec Ivana s Trate.
Sitar Ivana iz Podutika. Štrukelj Franjica iz Guncelj. štrukelj Ivana iz Podgore. Tome Marija iz Dravelj.
Tome Marija iz Dvora.
Tomec Friderika iz Št. Vida. Tršan Marija iz Stanežič.
Vole Terezija iz Št. Vida. Zakotnik Ivana iz Podutika. Zaletel Franjica iz Stanežič. Žlebnik Rozalija iz Stanežič,
Belec Fran iz Št. Vida.
Bonča Fran iz Vižmar.
Eržen Fran iz Št. Vida.
Jenko Fran iz Št. Vida.
Jovan Ivan iz Št. Vida.
Kregar Fran iz Guncelj.
Krušeč Alojzij iz Št. Vida. Matjan Fran iz Št. Vida.
Arhar Josipina iz Vižmar. Bizjak Terezija iz Vižmar. Bizjan Eranjica iz Podutika. Bonča Marija iz Žapuž.
Brgant Marija iz Medna.
Cerar Antonija iz Podgore. Cirman Antonija iz Podgore. Crne Franjica iz Št. Vida. črne Marijana iz Št. Vida. Dobrin Franjica iz Št. Vida. Jager Marija s Trate.
razred.
Pipan Fran iz Vižmar.
Porenta Fran iz Št. Vida. Schlosser Karol iz Št. Vida. Štrukelj Srečko iz Št. Vida. Šubelj Ivan iz Dravelj. Šušteršič Josip iz Dravelj. Tome Fran iz Dravelj.
Tonija Fran iz Žapuž.
Kaiser Marija iz Dvora. Korošec Franjica iz Št. Vida. Lampič Marija iz Dvora.
Mrhar Cecilija iz Št. Vida. Napast Marijana iz Vižmar. Semrajec Leopoldina iz Poljan. Sever Alojzija iz Vižmar. Skalar Ivana iz Zapuž.
Škander Ana iz Dravelj.
Verbič Terezija iz Št. Vida.
Florijančič Ivan iz Dravelj. Kogovšek Rok iz Dravelj. Kogovšek Josip iz Dravelj. Koman Srečko iz Vižmar. Kregar Matija iz Guncelj. Kuno var Ivan iz Dravelj.
Bizjak franjica iz Vižmar. Brecelnik Pavla iz Zapuž. Cirman Franjica iz Št. Vida. Jama Antonija iz Poljan. Jama Marija iz Podgore. Jama Marija iz Podgore. Jovan Marija iz Št. Vida. Kodrič Franjica iz Vižmar. Kunovar Marija iz Dravelj. Matjan Ivana iv Št. Vida. Peršič Josipina iz Vižmar.
razred.
Rozman Jernej iz Guncelj. Sirnik Valentin iz Dravelj. Wirth Josip iz Vižmar. Wirth Karol iz Vižmar. Železnik Jernej iz Št. Vida.
Rež Marija iz Podgore.
Sever Ivana iz Vižmar.
Sirnik Ivana iz Dravelj. Skalar Alojzija iz Medna. Šander Marija iz Vižmar. Šilar Franjica iz Vižmar. Šuštaršič Amalija iz Žapuž. Šuštaršič Julija iz Žapuž. Tršau Marija iz Žapuž. Vodnik Albina iz Podutika. Žagar Marija iz Dravelj.
V ženskih ročnih delih
IV. razred.
Oirmau Franjica iz Št. Vida. Šilar Franjica iz Vižtnar.
Tršan Marija iz Žapuž. Šuštaršič Julija iz Žapuž. Šuštaršič Amalija iz Žapuž. Jovan Marija iz Št. Vida.
so se posebno odlikovale t
III. razred:
Korošec Franjica iz St. Vida» Cirman Antonija iz Podgore.
II. razred:
Jager Marijana iz Podgore. Tomec Friderika iz Št. Vida. Eržen Marija iz Št. Vida.
VII.
OZNANILO.
Novo šolsko leto pričelo se bo dne IG. septembra ob 8. uri s slovesno mašo k sv. Duhu. Po maši bo vpisovanje v šolski pisarni. Oglasiti se morajo vsi otroci od 6. do 12. leta. V ponavljalno šolo, katera se prične o Vseh Svetih, sprejeli se bodo samo oni šolarji, ki so lani in letos izpustnice dobili.
ŠT. VID nad Ljubljano, 2G. julija 1887.
Iv. Kermavner,
Sol. vod.