PRIMORSKI DNEVNIK g>S.T;^r'" Cena 50 lir SEJA MINISTRSKEGA SVETA Leto XXIII. St. 28 (6612) TRST, petek, 3. februarja 1967 Sprejet zadnji zakonski predlog o izvajanju gospodarskega programiranja Vlada je sprejela tudi zakonski predlog o ureditvi položaja opernih gledališč Danes v Italiji turški zunanji minister - Pred stavko pomorščakov družb «pin» V6nstvi!!' — Ministrski svet je na današnjem zasedanju pr-'etneo-o0 obravnaval zakonski predlog o načinu izvajanja petku vfgospodarskega načrta. Minister Pieraccini je po sestan-ga v /!e dejal, da je s predložitvijo tega zakonskega predlo-tovantn tU zaključeno dolgotrajno razdobje uveljavitve načr-heea in da ta zadnji zakonski načrt ni samo formal- in značaja. ,se v poslanski zbornici Penil u^e razprava o zakonu o °deov«ern načrtu’ včeraj pa je briiaVOrna komisija senata odo-dJtvi Predlog zakona o preure-bn ministrstva za proračun, ki črtn«IeTZel° tudi dolžnosti napa , anJa- Tretji ustrezni zakon bodi6 danes odobrila vlada in ,.UC|0 o nio™ .. i.__n_________ izva u- iiafr ,° nJem v kratkem razprav-v Parlamentu. Janja °i?S^ Podlog o načinu iz Veljavijrtovanja je važen, ker u-s terv, , dežeino ureditev države in reforinB?. Predstavlja prvi korak Prečit državne uprave, odnosno Celotni vloge krajevnih uprav v »ter p- državnem sistemu. Mini-rio omledni je v tej zvezi izrec-aizacii ari P°men sindikalnih orga-Posvetr--0 .u^ot°vd, da predstavlja država do sedaj ni dovolj zanimala za to vprašanje, in da narašča - ______„_______„______ po drugi pfatl zanimanje občinstva. | prišli samo do sklepov, naj pogod-Zakon istočasno ureja tudi vpraša- ba velja dve leti. Jutri se bodo no o zaskrbljujočem profesionalnih obolenj. Sindikalne organizacije pomorščakov državnih pomorskih družb (Ita. lia, Tržaški Lloyd, Adriatica in Tirrenia) so proglasile stavkovno gibanje, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki Je zapadla 1. decembra 1986, in ker so med dosedanjimi razgovori s sindikati delavcev ev normalno delovno inT0vanie <«etori0daJalci ll za " !S!anizmov' ki bodo skrbe- Mlniaf^vanje- favnava rski svet Je nat0 tudl ob-Og, vi 1 ln odobril zakonski pred-tožaja „ nanaša na ureditev pohiti sa 0Pefnth ustanov in s kate-Jih 0Deri!i?anavlja enajst avtonomen ustanov in med njimi |6g te»a a išče Verdl v Trstu. Po-k>g rT? Predvideva zakonski pred-m (w?e Podpore za tradicional-2?erno h i sezone in podpore za restih afJaynost v raznih glavnih Predli*!,'raJln. Zakonski predlog in ft1 minister za predstavi del, da „ 2em Corona, ki je nave-^kotlov *re za prvega izmed treh i^etriiiv s katerim naj se uredi l^htl u*. dejavnost v Italiji. Po-*»kon n rjdi, da je bil že sprejet a ba ® kinematografiji, in da je daiigg j ‘e? ureditve opernih gle-0 stairfil sPrejeti ustrezna zakona fbtuJoSr1 gledališčih in zakon o i® gledališčih. Kot je znano, J°kaj S ,° stalnih gledališčih že ««J o ln w moral priti čim avetnjem razpravljati ministr- MlJl^Sjložitvl zakona o opernih Je ugotovljeno, da se .'Tito je včeraj po razgori v drežnjevom v Moskvi pri->»vedfudimpešto, kjer je začel !%ti!rnE razgovore z Janošem ■jJAi vi L Zel° verjetno je, da so J* biedno razgovorih — vsaj kar r°dnega položaja ter med. b Previl delavskega gibanja tiče p*kvi.laaova'e iste teme kot v Jj°v nJ2?°Javitvi diplomatskih sti-P° eni ®onnom in Bukarešto je 7vnl “ *tfani vzhodnonemški drli odki°dt*^n'k Hermann izjavil, Jdoplu r ®tk Kiesinger in Strauss »Hion,,* bonsko vlado ,se je za-v a revanšistična politika m Pičit™*, glasilo KP Vzhodne ♦ifda ort Pa piše, da se je bonska dpi SorP°vedala Hallsteinovi dok- -jin,. nausveuiuvi uun- Uftave J.?, 28 nekatere države, za « dke „-k. Afrike in Latinske A-S*»llo £a ne. Po drugi strani pa it??0, tat CSSR poziva bonsko Srhov«*L Popolnoma odpravi Hall-joktrino, prizna mejo na in Vzhodno Nemčijo. ll??0. S?bldVo’* uopomoma doktrino, pr J»??*arslr!<'S' *n Vzh« J?]?l niH', zunanji minister je obda10,o«.° i2Javo, v kateri je o? Je tudi madžarska vla- n?stoja „®*agi priznanja sedanjega S?!j*ati dho1 NemčiJ pripravljena k?0', v zJP*°matske odnose z Bon-ti aUcii, P0pčenih krogih v Bonnu VjjUpln^Pf^i zatrjujejo, da bodo ^°s‘avu t?kl odnosi v kratkem j V . se nadaljuje stavka UtiJ*'*0 tliH*la?ti v Barceloni, kjer dJ0*'Ura(.:Vo| študentske ulične de-kl>l?? .®*ktor univerze v Ma- »25 r®v » J® zaradi študentskih *Pj. Podaljšal prekinitev preda- Uspel? ^iotnamu ni Američa- tei'*’ kiel. “blatiti delte reke Me-JjnJJJo. / Partizani ponovno na-luf?jo br2?.eriSki bombniki nada-ku3Ka v?“ardiranje Severnega in dllnL0 Drete'P.ama, kjer se je izliliJ* Vojj?nJ’ teden še 3.000 ame-»0a *?.06o k?; tako da jih je sc-*Dm tucH 1 ,‘Jub temu pa je Pohn-ko/P.iavHp.^poči ponavljal svojo °lkai v»Jnst za razgovore brez SKJJ*. ,vo.bodilna fronta je za-J«thii PrpHo* *mela stike z amer!-^iiiko^dstavnild glede vojnih u-Jllj.Oia n*,anojski tisk poudarja, a ^a Vim drih petinah ozemlja •feih ,jansi!ntn?ma osvobodilna fron-°»"o^ratir,! funkcijo narodne in , Vseh /,!'. države ter poveljuje ^ekbigu Fjih V°jnC' ftov 0 dem se v nedogled nada- »lah|,s je „Tskim poslaništvom D°llcu '*rofnrai tudi francoski po-5ke» 'skeea 1 oster protest zaradi khi ktu,). Je tudi izzivanje kitaj-V' »0 ‘ov v Moskvi, toda to-i,?!vjetskih<> ', ,na reakcijo skupi- d UOluVfdiir noln rdii. temu, da so vpisani v ? sam Pa 't? kapitalistični poti*. Tbiorij6 V’ fie5 da so jih «°mJe zauikal informacije nekaterih kitajskih *.eHiuki So hoteli te kitajskih raz:irili voditelje ureja tudi vprašanje splošne glasbene dejavnosti. Na zasedanju vlade so bili poleg tega na dnevnem redu tudi različni manj pomembni zakonski predlogi. Bilo je govora o zakonskem predlogu glede ureditve položaja nekaterih. šolnikov, o položaju nekaterih kategorij zdravnikov bolnišnic, o izboljšanju položaja uslužbencev državnih železnic in o zdravstvenem zavarovanju obtrnikov. Pričakovalo se je, da bo vlada razpravljala tudi o davku na delnice, ki je na splošno znan v italijanskem tisku kot «cedolare seča*, glede česar ob koncu meseca zapade podaljšanje izredne zakonske določbe. Po vsej verjetnosti pa se je o tem vprašanju že prej vnela dokaj ostra razprava, saj so stališča v okviru vladne večine dokaj ostro ločena, in socialisti (zlasti levoca PSU) zahtevajo, da se uveljavi normalna davčna progresivnost, po drugi plati pa so močni tudi zagovorniki obstoječega stanja. V tej zvezi so bile v preteklih dneh dokaj vroče debate, saj je predsednik FIAT Agnelli prijavil komaj 4 milijone davku podvrženih dohodkov, ker je večino davkov že plačal na osnovi enkratnega neprogresivnega obdavčevanja na račun delnic. V kratkem bo razgovor med političnimi predstavniki vladne večine, kar Je namestnik tajnika PSU Bro-dolini ocenil kot ugodno priložnost, da se v «sedanjem položaju odkrito izmenjajo mnenja o stvareh, ki jih je treba narediti«. Jutri oh 12.50 prispe v Italijo turški zunanji minister Ihsan Sabri Caglayngil, ki vrača obisk italijanskega zunanjega ministra Fanfani-ja, ki je bil v Turčiji lanskega julija. Italijansko zunanje ministrstvo v poročilu o tem obisku poudarja, da gre za državo, s katero ima Italija važne dvostranske odnose, in da je Turčija istočasno članica raznih organizacij, v kateri je tudi Italija, in v tej zvezi je govora predvsem o NATO. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o petletnem gospodarskem načrtu, med katero so na predlog neodvisnega socialističnega poslanca Anderlinija sprejeli načelo, da bo mogoče uvesti barvno televizijo v Italiji šele po zaključku prvega petletnega načrta. To je poslanec utemeljil, češ da bi zamenjava sedanjih televizorjev zahtevala izdatek v višini dveh tisočev milijard lir, kar bi predstavljalo previsoko imobilizacijo kapitala, pri čemer bi morali del naprav uvoziti in bi nastale tudi težave v plačilni bilanci. V senatu se Je pričela razprava na predlog komunističnih, psiupov-skih in socialističnih, poslancev o naraščanju nesreč na delu, odnos- sindikalne organizacije pomorščakov ponovno sestale in sklepale o stavki. VCKRAJ V BUDIMPEŠTI Prvi razgovori Tito-Kadar naraščanju ( ske stranke Madžarske Janoša Kadarja. S Titom so prispeli tudi Mijalko Todorovič, Hakija Pozderac in Mišo Pavičevič. Na peronu železniške postaje so goste pozdravili Janoš Kadar in njegova soproga Marija, druge madžarske ugledne osebnosti ter jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti. Po prihodu je Tito odšel v svojo rezidenco v Bu-dimu, kjer so se začeli razgovori z Janošem Kadar jem in drugimi madžarskimi voditelji, ki so se nadaljevali danes popoldne v poslopju CK Madžarske kmečko-deiavske stranke. BUDIMPEŠTA, 2. — Danes zjutraj je predsednik SFRJ maršal Tito s soprogo prispel v Budimpešto, kjer bo ostal na neuradnem obisku na vabilo prvega tajnika CK Kmečko-delav- BEOGRAD, 2. — Danes je začela delovati v Beogradu polavtomatska telefonska centrala za mednarodne telefonske razgovore. Do sedaj je polavtomatska zveza vzpostavljena samo z Avstrijo in Zahodno Nemčijo, do konca leta bo še z Moskvo in Prago, do konca prihodnje, ga leta pa še z Italijo, Švico in Francijo. VČERAJ V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI Družbeni načrt za leto 1966-1970 0prekinitvi trg. pogajanj z Italijo Dvig povprečne proizvodnosti za 13 odst. V kmetijstvu je poudarek na sadjarstvu LJUBLJANA, 2. — Poslanec republiškega sveta Rafael Baraga je naslovil na izvršni svet vprašanje o vzrokih prekinitve jugoslovansko -italijanskih trgovinskih pogajanj in o ukrepih, ki jih v tej zvezi izvršni svet pripravlja. Po mnenju Barage sporna vprašanja ne bi smela biti vzrok prekinitve pogajanj o trgovinskih odnosih. Član izvršnega sveta Slovenije Drago Flis je odgovoril, da je bila jugoslovanska delegacija zaradi prekinitve razgovorov presenečena, ker sami razgovori niso dali povoda za prekinitev. Flis je mnenja, da povezovanje trgovskih pogajanj z drugimi vprašanji iz medsebojnih odnosov lahko samo škoduje medsebojnemu sodelovanju. Izjavil je dalje, da se v določenem delu italijanskega tiska lahko čita, da se prekinitev trgovinskih razgovorov povezuje z vprašanji, kakršna so zadeve, ki so v neposredni zvezi s statusom bivše cone B, neka potrdila, ki so se doslej in ki se bodo tudi v prihodnosti normalno izdajala in podobno. Republiški izvrš. ni svet se Je obrnil na zvezni izvršni svet in na druge zvezne organe zaradi obširnejše informacije o teh vprašanjih, s katerimi bo seznanjena tudi skupščina Slovenije. Skupščina Slovenije je danes spre-I jela republiški družbeni načrt za ..............*...................................... PRED SESTANKOM MINISTROV VARŠAVSKEGA PAKTA? Pankovv kritizira sporazum Romunije o diplomatskih odnosih z Bonnom Komentar listov «Neues Deutschland» ju «Rude pravom MOSKVA, 2. — V poučenih krogih pravijo, da se bodo zunanji ministri držav varšavskega pakta sestali 6. februarja v vzhodnem Berlinu in da bodo govorili predvsem o nemškem vprašanju. Madžarsko poslaništvo v Moskvi je danes poslalo nekaterim zahod nim tiskovnim agencijam prepis izjave madžarskega zunanjega ministra, ki jo je bil podal 25. decembra. _ V tej izjavi je rečeno, da je madžarska vlada na podlagi priznanja sedanjega obstoja obeh Nemčij pripravljena sodelovati za navezavo diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo. «Razvoj odnosov bonske vlade z vzhodnonemško vlado in z vladami drugih evropskih socialističnih držav omogoča organiziranje sistema miru in varnosti v Evropi,« pravi izjava. V poučenih krogih v Bonnu in Budimpešti zatrjujejo, da bosta Zahodna Nemčija in Madžarska v kratkem navezali diplomatske odnose. Vzhodnonemška tiskovna agencija pa pravi v zvezi z uvedbo diplomatskih odnosov med Bonnom in Bukarešto, da «romunski predstavniki očitno niso med pogajanji zahtevali, naj bonska vlada opusti vsako zahtevo, da se ima za edino predstavnico vsega nemškega ljudstva«. Agencija dodaja: «Bonn se IllllllllllllllfUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllflll V Pekingu se nadaljujejo izzivalne demonstracije Francoskega diplomata z ženo so izpustili šele pozna zvečer - Novo izzivanje kitajskih študentov v Moskvi PEKING, 2. — Danes so se nada-1 da so Maocetungovi pristaši znova ljevale v Pekingu izzivalne demon-1 prevzeli nadzorstvo v pokrajini stracije pred sovjetskim, francoskim Heilungkjang v severnovzhodni Klin jugoslovanskim poslaništvom. Tr- govinski svetovalec francoskega poslaništva Richard in njegova žena sta se vrnila na svoje stanovanje preteklo noč po triurnem zasliševanju na policiji. Obtožili so ju, da sta ranila ali potolkla več oseb z napačnim upravljanjem avtomobila pred francoskim poslaništvom. Francoski diplomat in njegova žena sta odločno pobijala te trditve in sta zavrnila zahtevo policije, naj bi se opravičila. Policijski uradniki so izjavili, da zadeva še ni zaključena. Richarda in njegovo ženo so izpustili nekaj potem, ko je francoski poslanik izročil pomočniku kitajskega zunanjega ministra oster protest zaradi ravnanja z omenjenima zakoncema. Nesramnost kitajskih oblasti pa gre tako daleč, da so včeraj poklicali francoskega poslanika in mu izročili svoj protest v zvezi z omenjenim incidentom, češ da sta ga izzvala Richard in njegova žena. V protestu je bilo rečeno, da sta izzivala Kitajce ter da sta povozila in ranila več oseb, ki so demonstrirale pred poslaništvom. To je «iz-zvalo veliko ogorčenje med prebivalstvom prestolnice.« V protestu je dalje rečeno, da sta zakonca odklonila opravičilo. Francoski poslanik je odklonil sprejem te kitajske note in je ostal pri svojem protestu. Nadaljuje se tudi izzivanje kitajskih študentov, ki se vračajo iz raznih evropskih držav, v Peking skozi Moskvo. Danes je nova skupina kitajskih študentov, ki so se vračali iz evropskih držav, uprizorila izzivalno demonstracijo v Moskvi na postaji prekosibirske železnice. To pot pa je večja skupina sovjetskih delavcev reagirala Sle- tajski. Glasilo kitajske komunistične stranke pa piše, da so Maocetungovi pristaši prevzeli oblast v prestolnici Slnkjanga. Ta pokrajina Je na meji s Sovjetsko zvezo. Poročila iz te pokrajine so še vedno protislovna. Pekinški dopisnik japonskega lista «Ashai» piše, da Maocetungove sile počasi pridobivajo na terenu v posameznih pokrajinah. Glasilo centralnega komiteja KP Kitajske piše, da je npravilno, da .uporniki’ nadomestijo skupinico oseb, ki so na oblasti in ki kljub temu, da so vpisane v komunistični stranki, gredo po kapitalistični poti«. Toda nadaljuje se tudi odpor proti Maocetungovim silam. Govori se, da se je v Pekingu pojavil lepak, ki poziva, naj se nekoliko popusti pri čistki na kmetijskih področjih. Osrednja oblast pa Je prisiljena tudi brigati se za javni red. Oddelke vojske pošiljajo na stražo v skladišča živil. Prav tako straži vojska drugo državno lastnino pred plenjenjem. Kitajski zunanji minister Cuen-laj je v nekem svojem govoru trdil, da so vse informacije o smrti Tao Cuja in o samomoru drugih voditeljev »navadna izmišljotina«, ki so jih razširili tisti, ki so hoteli »ščititi« te voditelje. MADRID, 2. — Rektor madridske univerze je sklenil podaljšati prekinitev predavanj in ni znano, kdaj se bodo predavanja nadaljevala. Predstavnik barcelonske univerze, kjer se nadaljuje stavka študentov, je izjavil, da so študenti, ki se niso udeležili predavanj, zgubili »pravico do vpisa«, To pomeni, da morajo študenti, ki so se udeležili dilo je ostro prerekanje in ni zna- stavke, znova plačati vse pristojno, ali so se tudi spoprijeli Velike bine, če se hočejo udeležiti pre-skupine policajev so namreč razde- davanj. Zaradi tega je danes 3.000 lil! obe skupini. študentov demonstriralo po barce- Pekinški radio je danes poročal, Ionskih ulicah; ni bilo incidentov. je tega poslužil, da ponovno razglasi svojo revanšistično politiko, naperjeno proti pomirjenju. Spremljevalni zbor, ki ga je intoniral ves zahodnonemški tisk, jasno kaže, da so pogoji sporazumu v nasprotju z interesi evropske varnosti.« Vzhodnonemški državni podtajnik Hermann je izjavil, da se odslej njegovo ministrstvo ne bo Imenovalo več ministrstvo »za vsenemške zadeve«, temveč za »zadeve Zahodne Nemčije«. Dodal je, da odkar sta Kiesinger in Strauss stopila v bonsko vlado, se je zahodnonemška revanšistična politika še zaostrila. Kritiziral je zatem trditve Bonna, da govori v imenu vse Nemčije, in je dodal, da bo Vzhodna Nemčija delala vse mogoče, da se «uvede miroljubno sožitje med obema nem. škima državama v korist evropske varnosti in tudi v korist državljanov Zahodne Nemčije«. Glasilo vzhodnonemške komunistične stranke «Neues Deutschland« piše, da se je zahodnonemška vlada odpovedala Hallsteinovi doktrini «za nekatere države, t. j. kar se tiče svojih odnosov s socialističnimi državami«, medtem ko ima to doktrino še vedno za veljavno v primeru drugih neodvisnih držav, na katere vedno pritiska, naj ne priznajo Vzhodne Nemčije. List pravi, da bi te države delovale v korist svoje neodvisnosti in suverenosti, če bi se odločno uprle nesramnim zahtevam Bonna. List o-menja pri tem neodvisne države Azije, Afrike in Latinske Amerike. Glasilo češkoslovaške komunistične stranke »Rude pravo« poziva danes bonsko vlado, naj odpravi ovire za uvedbo dobrih odnosov s socialističnimi državami. List zahteva: ukinitev Hallsteinove doktrine, priznanje meje na Odri in Nisi in priznanje Vzhodne Nemčije. List ugotavlja, da je za izboljšanje odnosov z vzhodom potrebna temeljita revizija vse nemške politike do vzhoda. Nato se sprašuje, ali diplomatsko gibanje v zadnjih dneh odraža novo politiko do socialističnih držav, ki imajo skupne meje z Nemčijo. List pripominja, da sedanjih ovir niso ustvarile socialistične države, ki si niso izmislile niti Hallsteinove doktrine in tudi nočejo revizije evropskih meja. «V Bonnu bodo težko zanikali, da so prav ta dejstva ovira za dobre odnose med Zahodno Nemčijo in njenimi vzhodnimi sosedi. Zato se mora odstranjevanje ovir začeti v Bonnu in predvsem ne sme Bonn težiti za tem, da postane edini predstavnik nemškega ljudstva. V odnosih s socialističnimi državami bonska vlada lahko nastopa samo kot predstavnica zahodnonem-ške republike.« Po atentatih v ZDA in Kanadi Sen. Fulbright obsoja atentate na predstavništva SFRJ Hudo ranjena žena nameščenca v konzulatu SFRJ v New Yorku, laže je bil ranjen tudi njen mož VVASHINGTON, 2. - Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata James Fulbright je poslal jugoslovanskemu veleposlaniku Veljku Mi- j čunoviču pismo, v katerem izraža globoko obžalovanje zaradi vandalskih dejanj proti jugoslovanskemu j poslaništvu in konzulatom v ZDA. Fulbright je v pismi, kateremu je1 priložil tudi svojo izjavo v senatu, poudaril zadovoljstvo, da osebje jugoslovanskega poslaništva ni bilo ranjeno. V sami izjavi neposredno po terorističnih akcijah je Fulbright poudaril, da so t: dejanja nasilje, ki mora vsakega ameriškega patriota razjeziti i.i ki se ga mora vsak ameriški patriot sramovati. V izjavi je tudi obljubil, da bodo oblastveni organi poskrbeli, da se krivci kaznuj- jo. Teroristične akcije so obsodili še nekateri drugi člani senata in kongresa. Med njimi je tudi senatorka Kelly, ki je pred kratkim obiskala Jugoslavijo in ki je izjavila, da tako nasilje proti jugoslovanskim predstavništvom pomeni vračanje k zakonu džungle. V New Yorku pa so štiri dni po atentatu na jugoslovanski konzulat ugotovili, da sta zrt i atentata tudi uslužbenec Radakovič in njegova žena Radojka, ki je dobila možganski pretres. Njeno zdravstveno stanje se je iz dneva dan slabšalo. Zdravniki so ji v bolnišnici ugotovili izliv krvi v možgane. Ko je bomba eksplodirala, je bila namreč Radakovičeva žena ranjena. Njen mož pa je v konzulatu pod nenehnim zdravnikovim nadzorstvom, ker je bil med eksplozijo ranjen v ledvice. dobo 1966-1970. Osnovne značilnosti tega načrta je dvig življenjske ravni, poglobitev družbenih odnosov, krepitev materialne podlage samoupravljanja itd. Ta slovenski srednjeročni načrt sloni na povečanju proizvodnje v družbenem sektorju od 7. do 8. odst. letno, kar pomeni da bi se povprečna produktivnost dvignila za 13 odst. od povprečja v zadnjih šestih letih. Taka stopnja produktivnosti bi izenačila Slovenijo z razvitimi državami. Dalje predvideva načrt zmanjšanje materialnih stroškov celotne proizvodnje za 2 odst. intenzivno vključitev v mednarodno delitev de. la, večjo učinkovitost investicij, od katerih se pričakuje zboljšanje kapitalnega koeficienta od 2.1 na 1,9, zboljšanje strukture rezerv ter tesnejša prilagoditev proizvodnje trgu, tako da se bo koeficient obratnih sredstev dvignil od 1,7 na 2. Osnova proizvodnje in investicijske politike bo modernizacija in rekonstrukcija širokega kroga dejavnosti in ne samo novo investiranje temveč krepitev mehanizacije in avtomatizacije, uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov za razvoj proizvodnje v velikih serijah in večja afirmacija specializacije in drugih oblik poslovnega sodelovan ja v delitvi dela. V prihodnjih ietih bo delež družbenega sektorja delovnih organizacij v družbenem proizvodu znašal že okrog 66 odst. Od skupnih investicij je predvideva okrog 20 odst. za graditev novih objektov infrastrukture a 80 odst. bi ostalo za financiranje nadaljnje modernizacije. V poročilu, ki ga je na zasedanju skupščine prebral predstavnik repu. bliškega izvršnega sveta Mirko Jamar, je precej pozornosti posvečeno izgradnji kadrov in sistemu izobraževanja in znanstveno raziskovalnega dela. Z razpisanim republiškim posojilom do leta 1970 bi se omogočil dvig sicer deficitne električne energije od 3.600 na 6.400 milijonov kWh. Gre za izboljšanje celotne strukture proizvodnje energije z orientacijo na sodobna in cenena goriva. V načrtu je elektrifikacija 25 odst. železniških prog v republiki in postopno izboljšanje glavne cestne mreže, od katere danes 33 odst. še ni asfaltiramh. V kmetijstvu pa je v načrtu porast proizvodnje za 4.5 odst. Poseben poudarek je na sadjarstvu in na modernizaciji prometa s kmetijskimi pridelki ter na graditvi skladišč in hladilnikov. Računa se tudi z velikim dotokom deviznih sredstev od turizma, in sicer o tj 23 na 73 milijonov dolarjev. Milan Pertot Aji Se utihnila ialostinka na ŽV openskem pokopališču v zadnje slovo od pokojnega dr. Karla Ferluge, ko je iz Ljubljane prišla žalostna vest, da je umrl drugi naš tržaški rojak in zaslužni kulturni delavec, učitelj in pevovodja Milan Pertot. Pogreb bo jutri ob 15.15 v Ljubljani. Pokojni Milan Pertot je bil učitelj, kot pokojni Fran Venturini, Grbec in drugi, ki so globoko zaorali brazdo in sejali na njivi kulture in ljudske prosvete; zaradi tega jih bo naš narod ohranil v trajnem spominu. Milan Pertot, ki bi junija imel 67 let, se je rodil v Barkovljah-Bovedu v znani «Pentlavski» hiši. Bilo je sedem bratov in sester, Milan je bil najmlajši. Učiteljišče je dokončal v Kopru, nato je učiteljeval v Gro-padi in v Dutovljah. Vrnil se je v Trst in dobil službo kot tajnik na Prosveti, ki jo je tedaj vodil dr. Lavo Čermelj; razen uradniškega dela pa je vadil in vodil pevsko društvo «A-dria» ter pevski zbor v Vrhpolju. V Trstu je ostal do leta 1930, a se je pravočasno izselil v Jugoslavijo. Ni še namreč prišel v Ljubljano, ko so prišli na njegov dom agenti, da bi ga aretirali. V Sloveniji je najprej učiteljeval na Moti, nato v Pišecah m v Litiji. Tudi tam ni mogel živeti, ne da bi vadil in vodil pevske-zbo-re. S svojim kolegom Slavkom Šuligojem je ustanovil in vodil zelo znani pevski zbor ((Tr- boveljski slavček», ki je nasto-pal tudi v Beogradu, Pragi in Sofiji ter prejel lepa priznanja. Pevski zbor je vodil tudi v Maribdru. Ker je bil zaveden Slovenec in naprednega duha, ni mogel uiti deportaciji. Njega, ženo in tri otroke so Nemci aretirali in deportirali v Srbijo. Kot da ne bi to zadostovalo in da bi bila čaša pelina še bolj polna, so mu Nemci ubili sina E-gona, ki je bil šele gimnazijec Ko se je vojna vihra končala, si je tudi naš Milan, po 15 letih zaželel, kot mnogi drugi naši rojaki, v rojstni kraj, da bi po fašističnem opustošenju pomagal obnavljati in graditi našo kulturno zgradbo. Poučeval je na šoli Glasbene matice v Trstu, medtem vadil in vodil pevski zbor v svojih Bar-kovljah in z njim gostoval v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije ter na Koroškem. Nato je imel na svojo roko tečaj za klavir in harmoniko, vadil in vodil pevski zbor sPro-sek-Kontovel» ter ustanovil in vodil pevski kvintet «Zarja», ki je nastopal zlasti na radiu. Marljivo in neutrudno je deloval, dokler ni zbolel. Nekaj časa se je zdravil v Trstu, nato pa se je preselil v Ljubljano, zdravil se je v bolnišnicah in zadnje čase na Golniku, a zdravje se mu ni več vrnilo. Pokojni Milan Pertot, ki je bil izvrsten pevovodja, ima še drugo veliko zaslugo. Zbral je namreč in harmoniziral stare barkovljanske pesmi iz Napoleonovih časov. Tako je v skrajnem času rešil in ohranil dragocen drobec iz naše narodne kulture. Zaslužnega kulturnega delavca in dobrega prijatelja Milana Pertota bomo ohranili v lepem, trajnem spominu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja-Žalujoči ženi Marici, sinu Lju-banu, hčerki Milevi, ki se je že uveljavila kot operna pevka, bratoma Petru in Rikotu «Pentli» ter ostalim sorodnikom izražamo globoko sožalje. ..............................................um..,..,,,,,............ ČLANEK GLASILA KP SEVERNEGA VIETNAMA Narodnoosvobodilna fronta nadzoruje štiri petine južnovietnamskega ozemlja v Živahna dejavnost osvobodilne vojske v «očiščenem» ^železnem trikotnikih Johnson ponavlja stare fraze . Salisbury predlaga začetek Hanoj, 2 — Glasilo severnovietnamske komunistične stranice Nan Dan piše, da na štirih petinah ozemlja Južnega Vietnama ima narodnoosvobodilna fronta dejansko funkcijo narodne in demokratične države in poveljuje na vseh sektorjih vojne »Narodnoosvobodilna fronta, na- —-------------- daljuje list, je voditeljica in organi- zatorka vseh zmag patriotov na ju gu. Kot solidaren blok se prebivalstvo drži pod zastavo zmage. Fronta ima v svojih rokah močno politično organizacijo in zmagovito orožje pri vseh bojih. Tudi na področjih, ki jih začasno nadzoruje sovražnik, je fronta vedno močnejša.« Glasilo vojske pa posveča svoj u-vodnik izjavam severnovietnamske-ga zunanjega ministra in poudarja nespremenljivost značaja smotrov vojne. »Vemo, piše list, da je pravi mir tesno povezan s pravo neodvisnostjo, ki se ne more doseči drugače nego z odločno borbo. Dokler bodo ameriški napadalci ostali na našem ozemlju, ne bo moglo naše ljudstvo uživati niti neodvisnosti niti svobode in tudi ne dejanskega miru. Smoter ljudske borbe, braniti sever, osvoboditi jug in doseči združitev dežele, je nespremenljiv.« Narodnoosvobodilna fronta je danes zanikala, da je imela stike MIR V VESOLJU ~ Nemudoma se lotite teh naročil — več bomb, granat, raket, protiraketnega orožja in kos papirja za tisti sporazum, ki prepoveduje uporabo orožja v vesolju. («New York Herald Tribune») ameriškimi predstavniki glede vojnih ujetnikov, in da so zadevne govorice »navadna izmišljotina«. Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci ponovil, kar vsakikrat ponavlja, t. j. da ni opazil ..nobenega resnega napora komunistov, da bi dosegli konec bojev v Vietnamu.. Ponovil je tudi svojo trditev, da ..ZDA vedno želijo napraviti korak k drugi strani«. Dalje je dejal, da bo ameriška vlada »rada sprejela vsako konferenco o jugovzhodni Aziji, pa naj gre za konferenco, kakršna Je bila ženevska, ali pa za vseazijsko konferenco, kakor tudi vsako drugo konferenco na sprejemljivi podlagi«. Dalje je dejal, da bi sprejel pripravljene pogovore brez pogojev. Podravnatelj «New Yorka Timesa« Harridon Salisbury je pred senatnim zunanjepolitičnim gdoorom ZDA predlagal začetek mirovnih pogajanj s Severnim Vietnamom. V zvezi s svojim pogovorom s predsednikom hanojske vlade Fam Van Dongom je Salisbury izrekel mnenje, da je za ZDA prišel trenutek, ko bi morale uvesti »tajno diplomacijo«, da pregledajo s ha-nojskimi voditelji možnost sporazumne rešitve spora, ki naj bo «pa-metna in častna«. Po Salisburyjevem mnenju Je do sedaj Kitajska p/eprečevala Severnemu Vietnamu, da bi resno upošteval morebitna pogajanja. Dodal je, da Hanoj absolutno potrebuje kitajsko pomoč in če bi Kitajska zaprla svoje meje zaradi sedanje krize, ali če bi na Kitajskem izbruhnila državljanska vojna, bi se stanje lahko popolnoma obrnilo. Vendar se zdi, da Kitajska odločno nasprotuje pogajanjem in želi, da se vojna nadaljuje za nedoločen čas. Izrekel Je mnenje, da, če bi Hanoj skušal začeti pogajanja, ni izključeno, da bi Kitajci skušali zrušiti sedanjo sevemoviet-namsko vlado in jo nadomestiti z voditelji, ki bi se strinjali z njihovo politiko. Salisbury je izjavil, da Hanoj resno upošteva možnost, da spor med Kitajsko In SZ ustavi dotok kitajskih dobav. Rekel je tudi, da so mu v Hanoju izrecno rekli, da bi zahtevali pomoč Kitajske, če bi ameriške čete vkorakale v Severni Vietnam, ali če bi se izkrcale ob sevemovietnamski obali. Medtem je ameriški predstavnik sporočil, da je prejšnji teden prišlo v Južni Vietnam drugih 3.000 ameriških mornariških strelcev. Sedaj je v Vietnamu 407.000 ameriških pogajanj vojakov. Med operacijo v tako Imenovanem železnem trikotniku ob reki Mekong so se Američani hvalili, da so »očistili« to področje. Toda danes Je prav na tem področju padel v zasedo oddelek ameriške pehote ln je po poročilih ameriškega poveljstva utrpel ..težke« izgube. Prav tako se je sinoči ameriški motoriziran oddelek* spopadel na tem področju s skupino osvobodilne vojske. Opazila se je tudi večja dejavnost obhodnic osvobodilnih sil okoli ameriškega oporišča Da-nang. Ameriški bombniki so danes bom. bardirali rečni promet 67 km vzhodno od Hajfonga in cestni promet v Južnem delu Severnega Vietnama. Blagojeviceva tiskovna konferenca BEOGRAD, 2. — Na vabilo nacionalne skupščine Malija bo jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom Edvarda Kardelja uradno obiskala republiko Mali. S tem bo vrnjen lanski obisk parlamentarne delegacije Malija v Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija bo obiskala tudi republiko Gvinejo. Na današnji tiskovni konferenci je predstavnik državnega tajništva za_ zunanje zadeve Dušan Blagoje-vič med drugim izjavil, da bo obisk predsednika vlade Norveške v Jugoslaviji toplo sprejet, ter je dodal, da točen datum obiska še ni določen. Blagojevič je nat.j izjavil, da je nedavni podpis sporazuma o vesolju prispevek k utrditvi miru in sodelovanja na svetu, ter je izrazil upanje, da bodo temu sporazumu sledile nove pogodbe glede razorožitve. Glede diverzantskih akcij na jugoslovanska diplomatska predstavništva v ZDA in Kanadi je Blagojevič dejal, da pada odgovornost za se j® zgodilo, na vladi ZDA in Kanade, ki morata v smislu določb mednarodnega prava jamčiti varnost in normalno funkcionira-• - diplomatskih predstavništev. »Pričakujemo, je dejal Blagojevič, da bosta vladi storili vse, da se uresničijo obljube njihovih predstavnikov, da bodo sprejeti vsi ukrepi, da se diverzantske akcije preprečijo, tem bolj, ker smo prepričani, da vsaka teroristični aktivnost zastruplja odnose, ki so se doslej u-spešno razvijali in bili za obe stranki koristni. l'l Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.9 stopinje, najnižja 5.7, ob 19. uri 6*5: zračni tlak 1031.3 narašča, veter 2 km severozahodnih, vlaga 86 odst,, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 3. februarja Blaž Sonce vzide ob 7,25 in zatone o® 17,13. Dolžina dneva 9.48. Luna vze de ob 2.27 Im zatone ob 11.33. Jutri, SOBOTA, 4. februarja Bojana TISKOVNA KONFERENCA TRŽAŠKE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE Zdravniki v bolnišnicah groze s stavko če ne bodo rešena njihova nujna vprašanja Bolniške blagajne, predvsem INAM, in nekateri drugi dolžniki, dolgujejo združenim bolnišnicam že 1.897 milijonov lir - Vprašanje plač zdravnikov l Tržaška zdravniška zbornica .je priredila sinoči v glavni bolnišnici tiskovno konferenco o položaju bolnišniških zdravnikov tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu. O bistvu vprašanja je prvi seznanil časnikarje predsednik zbornice dr. Petronio, ki je najprej poudaril, da je položaj tako zdravnikov kot tudi bolnišnic samih, danes zelo resen. Kot smo že večkrat pisali, se bolnišniški zdravniki že dlje časa borijo, da bi dosegli višje plače, pri čemer pa, kot so poudarili dr. Petronio in še nekateri drugi člani sveta zbornice, ne gre za zahtevo po višjih prejemkih kot takih, marveč zato, da se zdravnikom v bolnišnicah priznajo takšne plače, da bodo lahko plačevali tudi višji pokojninski sklad, ki je danes zelo nizek, saj dobiva sedaj primarij v bolnišnici le 60.000 lir mesečne plače in na to vsoto plača pokojninski prispevek. Ostali prejemki zdravnikov v bolnišnicah pa se ravnajo po številu sprejetih bolnikov v bolnišnico in so določeni po odgovornosti, ki jo zdravnik ima v bolnišnici. Na konferenci je bilo tudi obrazloženo, da bi morala stopiti v veljavo s 1. januarjem okrožnica ministra za zdravstvo v zvezi z novimi višjimi plačami zdravnikov, ki naj bi bile usklajene nekako z ravnjo plač univerzitetnih profesorjev. Za te višje plače naj bi zdravniki prispevali 29 odst. iz svojih stalnih prispevkov, ki jih dobijo na osnovi posameznega bolnika, sprejetega v bolnišnico, ostali del pa naj bi prispevala bolnišnica s povišanjem dnevne oskrbnine. Te nove plače bi morali seveda zdravniki dobiti že konec januarja. To pa se v Trstu ni zgodilo, ker zadevni upravni sklep Združenih bolnišnic deželna nadzorna oblast še ni odobrila. Predstavniki zdravniške zbornice so še posebno poudarili, da ne gre pri teh višjih plačah za skupne višje prejemke, marveč le za to, da se tudi zdravnikom zagotovi primerna pokojnina, ki je danes nimajo. Toda položaj bolnišniških zdravnikov je zelo resen, ne samo zaradi omenjenega vprašanja, ki bo prej ali slej gotovo rešeno, marveč predvsem zaradi dejstva, da bolniške blagajne ne plačujejo redno bolnišniških prispevkov za vzdrževanje in zdravljenje bolnikov v tržaški glavni bolnišnici. In prav iz teh prispevkov odnosov tarif, črpajo dejansko zdravniki glavni vir svojih dohodkov. Toda;, ti,,rdohodki so v zadnjih časih zelo neredni in v velikem zaostanku, ker so razne bolniške blagajne in predvsem INAM v zaostanku s plačevanjem svojih obveznosti. , , . Dr. Trevisinl je povedal na primer da je INAM poravnala svoj dolg Združenim bolnišnicam šele do konca julija lanskega leta, in da je doslej dolžna bolnišnici eno milijardo 270 milijonov lir. Se slabše plačuje kmečka bolniška blagajna, ki je v zaostanku od maja lanskega leta, bolniška blagajna trgovcev pa ni plačala prispevkov od junija -lanskega leta. Le ENPAS in obrtniška bolniška blagajna sta bolj pil mani v redu s plačevanjem. Toda vsi ti zaostanki znašalo težke milijone, ki so skupno s še nekaterimi drugimi dolžniki dosegli že eno milijardo 897 milijonov lir. Značilno je, je poudaril dr. Trevi-sini. da bolniške blagajne redno plačujejo svoje uslužbence, samo bolnišniških zdravnikov ne plačujejo, čeprav so prav ti tisti, na katerih leži največja odgovornost pri zdravljenju vseh članov bolniških blagajn. Dr. Trevisinl je še posebno poudaril, da to neredno plačevanje oskrbnine in zdravniške nege članov bolniških blagajn, ki so se odnosno se zdravijo v združenih bolnišnicah, spravlja v resno finančno stisko bolnišnico. Ta je primorana delati dolgove pri svojih dobaviteljih. Danes so Združene bolnišnice dolžne raznim trgovskim, farmacevtskim in drugim dobaviteljem kar 680 milijonov lir. Dogaja; se celo, da v bolnišnici primanjkuje določenih zdravil, ker jih bolnišnica ne more dobiti, če ne plača takoj, denarja pa nima v blagajni. Iz tega izhaja, da neredno plačevanje bolniških blagajn oskrb- nine in zdravljenja svojih članov bolnišnicam ne povzroča težave samo zdravnikom, temveč povzroča predvsem velike težave celotnemu bolnišniškemu ustroju in spravlja glavno bolnišnico v položaj, da včasih ne more dati bolniku, ki ga ima v oskrbi, zdravil, ki jih potrebuje. Sindikalno vprašanje kot tako pa je obravnaval na kratko dr. Bada-lotti, ki je poudaril, da bodo bolnišniški zdravniki prisiljeni stopiti v stavko, če se gornja vprašanja ne bodo čimprej rešila. Pri tem pa ne gre samo za ekonomsko, marveč tudi za normativno plat vprašanja. Zdravniki nimajo sedaj dobro urejenega niti vprašanja kariere, ki bi moralo biti rešeno na osnovi novega zakona, ki pa ga še niso odobrili. Kot torej vidimo, se na vseh delovnih področjih, tudi na tistih, ki včasih najbolj prizadenejo človeka, če neredno delujejo, načenjajo stavkovna gibanja, ker samo tako, je bilo poudarjeno tudi na sinočnji konferenci tržaških zdravnikov, je javnost lahko obveščena o resnih vprašanjih, ki tarejo bolnišniške zdravnike. Dravinjska doklada se zviša za 1 točko Na podlagi statističnih podatkov o življenjskih stroških v prejšnjem trimesečju se bo draginjska doklada zvišala za eno točko v trimesečju februar-april. Indeks življenjskih stroškov je namreč znašal 148 točk, proti 147 v prejšnjem trimesečju. Zvišanje draginjske doklade velja za industrijske, trgovinske in kmetijske delavce in uslužbence. Nujen poziv dajalcem krvi Združenje krvodajalcev poziva vse svoje člane in nečlane — krvodajal. ce skupine O faktor Rh pozitiven, da se zglasijo na transfuzijskem centru v Ul. Pieta 2/3 za oddajo krvi za nujne kirurške posege pri bolnikih navedene krvne skupine. V ZADNJEM POSLOVNEM LETU V okviru avtonomnega računa za 10,7 milijarde lir prometa Postavka la® pod 14. letom. . I Impero 16.30 »Operazione S. G«1®' ro». Vittorio Veneto 15.30 «Ii sipario st®" pato« Jul ie Andrews. . Ideale 16.00 »Madame X« Technicoi*' j Lana Turner, Riccardo Monta!®*'1 Astoria (Ulica Zorutti, filobus St. , 16.00 «Donne calde dl notte« Vt* co Franchl, Ciccio Ingrassia. Pre^ vedano mladini pod 18. letom. f Astra 16.30 «Come jnguaiammo j sereito«. ,, Abbazla 16.00 «Sexy» Technicolor. ^ Prepovedano mladini pod 1®- wl Um. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokoj®®!! učitelja in pevovodje Milana PertJ ta daruje Miran Kuret 5000 W' pevski zbor «J. Gallus« in 5000 * za Dijaško matico v počastitev 6™ mina pok. dr. Karla Ferluge. V počastitev spomina pokoj®*! j Andreja Obersnela, daruje O®®!,;-Stanka Požarja 2000 lir za sklad ® gija Tončiča. V počastitev spomina dr. Ferluge daruje Ludvik Muha kve 1000 lir za Dijaško matico, cvetja na grob svw-^; 'Odj®,i,! BarKov"f 0or-; Namesto bivšega predsednika in pevov' lana Pertota daruje p.d. 102)00 lir za Športno združenje V spomin odv. dr. Karla Fct'^ daruje družina Senčar 5000 Mf Dijaško matico. il .Ob drugi obletnici smrti Srečk* J teza daruje družina Vitez 3000 *1T Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokoj® j Andreja Obersnela daruje Vojk® luga 5000 lir za Dijaško matico. Sporočamo pevec žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni član KAREL CIBIC Ohranili ga bomo v trajnem spominu. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEt Prosek - Kontovel, 3. februarja 1967 Za vedno nas je pevec zapustil naš dragi tovariš in marlji^ KAREL CIBIC Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Družini izrekamo iskreno sožalje PEVSKI ZBOR PROSEK • KONTOVE1* Prosek - Kontovel, 3. februarja 1967 Sporočamo žalostno vest, da je v Ljubljani P° dolgi bolezni umrl naš dolgoletni predsednik, pevO' vodja in slovenski skladatelj MILAN PERTOT Vzornega in požrtvovalnega kulturnega in pr°' svetnega delavca bomo ohranili v trajnem spomin*1. Prosvetno društvo BarkovU® Trst - Barkovlje, 3. februarja 1967 Naš dolgoletni učitelj In pevovodja MILAN PERTOT Je po dolgotrajni bolezni preminil Hvaležni ga bomo ohranili v Družini izrekamo naše globoko sožalje. v Ljubljani, trajnem spominu. Pevski zbor Prosek-Kontov®1 Prosek - Kontovel, 3. februarja 1967 ZAHVAL A gega Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega IVANA MOČILNIKA se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Antonija, otroci in drugo sorodst*® Opčine, Trst, 3. februarja 1967 ODOBRITEV DVEH VAŽNIH ZAKONOV V POSLANSKI ZBORNICI 0 ZATIRANJU GENOCIDA IN EKSTRADIKCIJI ni„.e<* kratkim je poslanska zbor- nr«rii ol3rlla dva važna zakonska ^eal°ga se nana5a na Dr^o - rl vl nanaša na pre-*iruo-iVan^e in zatiranje genocida, rije *zadeva vprašanje ekstradik- Hom v_zvezi z omenjenim zloči- i!bos°re za dva važna zakona. a zdaj predložena na prvo nadnje ge senatu. O tem je tal ™ _01>is že na kratko poro- te bil p* 5a Prvi strani. Kot je znano, razril Senocid predmet posebne Ž6 nn crl ntmJ elrnnfiAJnJ * __________ _____, _____„ p° drugi svetovni vojni, ko — na glavni skupščini kol" it- decembra 1946, torej ta-•* , P® "* IJudstvc--2^^611 za zlo^n Pr°ti za zločin ,______ v°m in kot tak v nasprotju dov"*1«?11} ^ cii.ii Združenih naro-0(j 1 & tem v zvezi je bila nato da hn* 0 Peterih bi zločin geno-jooju 011 vnešen v sklop že obsto-bih J, J- v teh državah veljav-N bazenskih zakonov. ca jgj|novi zakona z dne 11. mar- viasr- Je bila tudi italijanska t°rna Pooblaščena ,da odobri, ozi-Ven01, Pristane na omenjeno kon-v .kar je bilo storjeno še Vs®binn rstega leta. Da bi se pa hajaiUv omenjene konvencije, iz-novJt a> njenih posameznih čle-itvakti P11 nas začela praktično Pouda?.’ sta nujno potrebna, kot ja ^fJeno, Se potrditev sprejet- les n strani parlamentarnih te- °teh^^S*an'slte zbornice in senata, slans^goraj omenjenih in od po-konr,,. zbornice že odobren za- ‘Ono v. jih °ikV množičnih pokolov večsobno mani-tib skupin ljudi, po-zgOdoVl-Vičasu vojnih spopadov, v Spretnjj^ii 111 - osamlJen P°Jav- brala so človekov razvoj do- te. j- skozi vse zgodovinske fa-he tgi dosegli svoje najbolj groz-tabnii °bsežne dimenzije prav v 2 i’ svetovni vojni. Vojne ^ijsvitvijo načela totalne Prvi ’Kl, Je prišlo do izraza že v Se j6 “vetovni vojni, v drugi pa Pih .v.f^ilo do malone znanstve-seijev„atpd v obliki prisilnega pre-Pja “nja celih narodov, uničeva-skunin^nih, verskih in rasnih bega,’, Pa so te oblike množičnem .JbPdevanja, znane v novej-PostaipU Pod imenom genocid, Zgražarii Predmet pozornosti in *ulturnJa vse8a demokratičnega in *godiiA‘eg? sveta. In tako se je b°v. da je 0 tej obliki zloči-Sv°jern rib strahotnost je v vsem Tl o flhcom i nvISln rl r\ lirrarra ba nrr, °bsegu prišla do izraza tibcetn—- P10*! nacističnim zlo- govorii v Nuerenbergu, bilo spremim ry)SL tu podpisnice, med nji-bPravno naSa, ki prav z obema 5?aj taVanima zakonoma želi biti, vprašanje praktično ure-urej začeti v okviru svoje "‘"n "n n n m m,,,,, n m Stroga izbira Za filmski festival v Moskvi ho fj| 2. — «Za humanistič-iateii^sko umetnost, za mir in pripon l med narodi* je geslo, bhrod . riru se bo vršil peti med-ki b()ni Ulmski festival v Moskvi, VSa,°d •*. do 20. julija letos, žitj to..'* dežela, ki se želi udele- ložit^ festivala, bo smela pred- li in razs°dišču le en celovečer-gatii,aei1 kratkometražni film. Or- prav^ijski si je pridržal • ’ da pošlje razsodišču na vPogieri . -bekgj ln torej na festival tudi hi ajj ' ITl0v, ki bi po svoji vsebi-Srbislu i akork°U drugače ustrezali kvfcn , et°šnjega festivala, vendar gatii2ac°nkurence. Hkrati pa si or-V'c°. t]‘JSkl 0(jbor pridržuje pra- ha he ust 1(>Vanje poslano delo, ki bi v> ezalo duhu festivala. estival ne bodo sprejeli no sme odkloniti vsako tudi f_eza*0 duhu festivala. Itam J’ k' je že sodeloval na ka- be. hOga 'ima, ki je bil že predlo- '60, . je ze sodeloval na ka-na fesl|Ugem festivalu. V celoti bo vajan; Valu v konkurenčnem pred-b^ova^, e 24 filmov. Izven tek- bi jnfpJa Pa bo še tako imenova- ^do .^'uuiivni del festivala, kjer 2a lkazovali druge filme. ^hih- ^°Večerne filme je predvi-P°Sebni rVa ab velika nagrada, dve bagtacj. nagradi razsodišča, dve Vii 'ju, Za filme iz držav v raz- pozitivne zakonodaje z izvajanjem načel konvencije o preprečevanju In zatiranju genocida ,kot tudi o ekstradikciji v zvezi z njim. V členu II. konvencije je podana definicija genocida, za kar je treba smatrati katero si bodi «od naslednjih dejanj, storjenih v namenu, da se popolnoma ali delno uniči kaka narodna, etnična, rasna ali verska skupina: a) umor članov skupine; b) težak napad proti fizični ali umski integriteti članov skupine; c) namerno izpostavljanje skupine takšnim življenjskim razmeram, ki bi povzročili njeno popolno ali delno uničenje; d) neposredni ukrepi preprečevanja rojstev v okviru skupine; e) prisilno odvajanje otrok iz ene skupine v drugo». Člen 3 predvideva, da se mora poleg genocida kaznovati tudi vsak dogovor za njegovo izvršitev, kot tudi javno in neposredno ščuva-nje k njemu, nadalje sleherni poizkus genocida ter udeležba v njem. Vse to ne glede na to, ali je krivec dosegel ali ni dosegel svojega namena, da na osnovi eliminacije njenih članov uniči tudi skupino samo. Medtem ko predstavlja smrt vsaj enega od njenih članov obteževalno okolnost. Čeprav se tega v konvenciji posebej ne omenja — je dejal pravosodni minister Reale v svoji obrazložitvi predloženih zakonov — pa se je zdelo umestno predvideti genocid tudi v obliki deportacije, kar se razlikuje od one druge, s pomočjo katere se ljudje izpostavljajo takšnim življenjskim pogojem, ki bi povzročili fizično uničenje skupine. Namen krivca bi, namreč, v tem primeru utegnil biti samo ta, da na primer določeno etnično skupino razprši, da uniči njeno enotnost, ne da bi fizično eliminiral njene pripadnike. Zato je tudi za dejanje genocida, izvršenega v obliki deportacije, bila predvidena nižja kazen, vtem ko pa predstavlja primer smrti v zvezi z deportacijo obteževalno o-kolnost. Nižja kazen je v čl. 5 in predloženih zakonov predvidena tudi za prestopke genocida, vsebovane v čl. 2, konvencije, kjer je govora o prisilnem omejevanju rojstev. Tako je v čl. 6 predloženega zakona o preprečevanju in zatiranju genocida predvideno kaznovanje za primer ,ko se določena skupina primora na nošnjo posebnih oznak, kar predstavlja grobo žalitev človeškega dostojanstva. Ce pa bi v takem ukrepu bilo vsebovano hotenje po dosegi u-streznih pogojev ,ki so potrebni, da bi se genocid lahko izvršil, potem mora krivca doleteti višja kazen. Za kazniva dejanja genocida, predvidena v čl. 3 konvencije (poizkus in udeležba pri genocidu), je minister Reale pojasnil, da jih ni treba- posebej predvideti, zakoniku, in sicer v njegovih Čl. 56, HO ter nadaljnjih. Za javno ščuvanje Je kazen že predvidena j^hcii agrada za režijo, dve na ah 2a Najboljše vloge ter nagra-. Kar aJboljši film za mladino. fa zadeva kratkometražne ter jše°?0 P°delili veliko nagra-.... ° druge manjše nagrade. 0Vlfx """“"i... ft Previl 2U' d0 20-4-> Ni^m v stikih z novimi po-bPretimPartnerj‘- Otresite se svobod (oh e,,razburljiv°sti- hftd? Pospu do 20.5) Danes se h ihnta^0 uveljavili ljudje z buj-Spi Ijše i • ^asa vedra narava je Za8otovilo za ustrezno du- v čl. 414, vtem ko dogovor za izvršitev genocida, ki pa mu kaznivo dejanje ni sledilo, je dejal minister, v splošnem ni kazniv (čl. 115 kazenskega zakonika). Zadnji, oziroma 9 člen predloženega in od poslanske zbornice sprejetega zakona o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, pa pravi: pravosodno mnenje o izvršenih ali poizkušanih zločinih, previdenih v tem zakonu, sodi v kompetenco porotnega sodišča. Glede drugega predloženega zakona .namreč onega, ki se tiče ekstradikcije za zločin genocida, je pravosodni minister dejal, da se zdi nemogoče sprejetje ustreznega pozitivnega zakona, kot je to predvideno v čl. VII. konvencije, v kolikor bi ta moral biti odobren s posebnim ustavnim zakonom. Za primer kaznivega dejanja genocida v obliki hudih telesnih poškodb je v čl. 1 predloženega zakona predvidena zaporna kazen od 10 do 18 let. Za primere smrti in še težjih telesnih poškodb — zaporna kazen od 24 do 30 let. Za primer deportacije oseb, pripadnikov narodnih, etničnih, rasnih ali verskih skupin, je v čl. 2 predvidena zaporna kazen od 15 do 24 let. Za primere smrti, kot posledice deportacije, je v čl. 3 predvidena dosmrtna ječa. Za preprečevanje rojstev — od 12 do 21 let. Za prisilno odvzemanje otrok pod štirinajstimi leti z namenom, da se jih iz neke narodne, etnič-neč rasne ali verske skupine vključi v drugo — od 12 do 21 let (čl. 5). Za primere prestopkov prisiljevanja pripadnikov narodnih, etničnih rasnih ali verskih skupin na obvezno nošenje posebnih oznak — od 4 do 10 let, kjer pa je bil namen tega popolno ali delno uničenje skupine — od 12 do 21 let. Za dogovor v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja genocida — od 1 do 6 let (čl. 7). Za ščuvanje h kaznivim dejanjem genocida — od 3 do 5 let. Pripomniti bi še šlo na koncu, da pa tudi kratenje in omejevanje pravic neke narodne manjšine v zvezi z njenim svobodnim ter enakopravnim izražanjem v materinem jeziku vodi do posledic, ki so lahko usodne za njen obstoj kot posebne skupine, o čemer pa niti v konvenciji niti v predloženih zakonih ni govora. Zato bi bilo primerno, da bi tudi za tak primer bilo predvideno v predloženih pozitivnih zakonih, ki naj v praksi v posameznih državah iskreno uveljavijo načela Film bo nosil naslov «Le dolci slgnore*. Režiser: Lulgi Zampa. Ime zagotavlja kvaliteto. Glavne protagonistke v njem bodo Claudine Auger, Vima Lisi, Uršula Andress in Marisa Mell. Na sliki: Marisa Mell (sedi) in Vima Lisi, Frank Wolf (z očali in Jean-Pierre Cas-sel v neki sceni filma NOV FILM RENEJA CLEMENTA «Parigi brucia?» v Rimu Moskvi in Leningradu Absolutna zgodovinska verodostojnost je največja odlika filma - Delo je bilo deležno že zelo laskavih priznanj Te dni so v Rimu prvič predvajali film «Parigi brucia?*, ki ga je režiral znani francoski režiser Rene Clement. Predstave so se poleg številnih predstavnikov filmskega sveta, igralcev, režiserjev, producentov itd., udeležili tudi mnogi predstavniki javnega in političnega življenja. Še pred začetkom filma je bila kratka ceremonija, med katero je senator Gronchi, predsednik ustanove «Centro di Studi Europei*, izročil Reneju elementu nagrado «Premio Europa 1966». Nagrado je bil ustanovil prav omenjeni center, in sicer za tista dela, ki bi predstavljala poseben prispevek k širjenju idealov združene Evrope. «S poudarkom na evropskih vrednotah filma ,,Parigi brucia?”, se je hotelo podčrtati,* je dejal senator Gronchi, »njegovo plemenito in stvarno težnjo po evropski enotnosti, izhajajoči in temelječi na vrednotah odporniškega gibanja, na osnovi katerih so se edinole lahko ustvarili pogoji za odpravo nasprotovanj in nesreč- nih nacionalističnih spopadov.* Filmu je ob tej priložnosti zbrana publika sledila z največjo pozornostjo. Sicer pa je zelo dolg in traja kar celi 2 uri in 40 minut. Kljub temu so mu gledalci sledili z veliko zbranostjo, dasi-ravno je vseskozi napet, razen v prizoru, ki ga Rčnč Clement prikazuje s prefinjeno ironijo, namreč tam, kjer gre za zasedbo hotela Matignon. Ob koncu predvajanja je bil Rene Clement deležen dolgega in navdušenega aplavza ter številnih čestitk od strani prisotnih. Popoldne je bila v hotelu Excel-sior tiskovna konferenca, kjer je režiser izčrpno pripovedoval o filmu, obudivši tudi spomine na nekatere epizode, do katerih je prišlo v teku njegovega snemanja. Predvsem je s hvaležnostjo omenil nesebično sodelovanje pariškega prebivalstva, še prav posebej avtomobilistov, ki so z resnično požrtvovalnostjo prenašali pogoste prometne zmesi.jave, do katerih je prišlo v teku snemanja. »Seveda smo delali samo dopoldne. MiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠE 0 TRAGEDIJAH NA AMERIŠKIH OPORIŠČIH Začasno bodo prekinili poskuse s tistim kisikom SAINT ANTON, 2 febr. — Ko smo včeraj na kratko poročali o ponovni nesreči v ameriški astronavtiki, smo se vprašali, kje tičijo vzroki teh nesreč in ali bo vodstvo NASA kaj glede tega u-krenilo. Danes je bilo sporočeno, da bo ameriško vojno letalstvo »začasno prekinilo* vse tovrstne poskuse, pri katerih se uporablja čisti kisik. Neki glasnik letalskega oporišča Brooks je izjavil, da začasna prekinitev ne zadeva le poskuse v zavodu za vesoljsko medicino, ki ima svoj sedež v Brooksu, pač pa tudi vse poskuse, ki so jih doslej vršili na oporišču Holloman v Alamogordu v Novi Mehiki ter na letalskem oporišču Wright-Patterson v Toledu v državi Ohio. Preiskava o tragediji, ki je prizadela dva mlada ameriška letalca Williama Bartleya mlaj., starega 20 let, in Richarda Harmo-na, starega 21 let, se nadaljuje z vso vnemo. Kakor je znano, sta mlada Američana jemala v komori kri poskusnim zajcem. Strokovnjaki menijo, da bi ta pregled moral trajati še več tednov. Za se- daj je poveljstvo ameriških letalskih sil izdalo samo kratko sporočilo, ki pravi: «Začasno smo prekinili vse poskuse s čistim kisikom in to v pričakovanju rezultatov preiskave*. Polkovnik James B. Nuttall, poveljnik šole za vesoljsko medicino, pa je s svoje strani izjavil, da je malo verjetno, da bi bilo v komori za simuliran polet (gre za komoro dolgo 3, visoko 2 m in s premerom poldrugega metra) prišlo do požara ali bolje do eksplozije zaradi iskre statične elektrike, ki naj bi bila posledica drgnjenja dlak krzna enega izmed 16 zajcev. Vsi zajčki so zogleneli v enem samem trenutku. To domnevo So postavili strokovnjaki oporišča, upoštevajoč dejstvo, da v okolju, ki je napolnjen s čistim kisikom, zadošča za vžig le praznenje statične elektrike, kakršna se proizvaja npr. v laseh človeka, ko se češe. Že samo praznenje te elektrike more povzročiti v takšnem okolju požar. Kisik sam pravzaprav ne gori, toda vsaka gorljiva snov, ki jo obdaja čisti kisik, se zelo naglo Vdovam treh ponesrečenih kozmonavtov zagotavljajo vso materialno skrb iiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiniiiHniiimsiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ariosijevi akvareli v Občinski Renato Ariosi se v Občinski galeriji že vdrugič predstavlja tržaški javnosti z dobro izbranimi podobami raznih pokrajin, cvetlic in tihožitij, nastalih v preteklem letu. Na tej razstavi je gotovo nekaj odločno novega. Že na božični razstavi v istih prostorih smo namreč opazili odličen akvarel zimske pokrajine delo tega, sicer do danes bolje po živobarvnih oljih znanega pokrajinarja. Zato nas sedaj na njegovi razstavi toliko ne preseneča prisotnost cele vrste akvarelov, v katerih se nam Ariosi odkriva z naravnost brezhibno spretnostjo obvladanja tega nelahkega načina slikanja. S čistimi in pravilnimi prelivi barv na ovlaženem papirju in izkoriščajoč tu pa tam njegovo ne-obarvano belino, doseže Ariosi povsod očarljive učinke. Njegove poteze se povsod čvrsto izmenjujejo v hitri igri, ki ne pogreši pravilnosti razmerij naravnih oblik upodobljenih pokrajin in nje značilnosti. Videz je, da to novo izrazno sredstvo slikarju najprimerneje u-streza za svežo, neposredno sprostitev umetniških občutkov, ki se v njem porajajo ob pogledu na Kras v barvah vseh letnih časov. Vendar pa daje prednost poznojesenskim in zimskim lepotam narave, ker ga k temu zapeljuje bela podlag:: papirja, ki dovoljuje rahlo zameglenost širokih razgledov z nizkimi obzorji. Drugo polovico razstave dopol- konvencije Združenih narodov. "‘"iiHim, HiiiHHiHiiiitiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii vaše moči. Deležni boste enkratne- HOROSKOP »“votetSK! ut6', da h A tod Hirali, jf se pri delu preveč ne 21.5. do 21.6.) Pa- utr?.. da trajali. s r-. .... dfi. Jo ne k SV0J0 pretirano >rn boste koristili ne : tod iskre-sebi ne C? bosi? 22 G/ do 22.7.) Ne vti- Ci10 'b So s,tvan- ki se vas ne si,, eten<> o P^ieg tega še nevarno J6t?ebi o, i?dovoljiv razvoj na ču- oaLf;v(oPdUtH?ju:, „ . van?ho 23'7- do 22.8.) Poverje-naloga, ki bo zahtevala od vas nemalo energij. Vsakršno prenaglo ukrepanje v pogledu čustvenih zadev je nepriporočljivo. DEVICA (od 23.8. do 29.9.) Ne popuščajte v svojem delu, pač pa, na- sprotno, skušajte še povečati svojo delovno vnemo. Bodite za zgled vsem mladim, ki vas obkrožajo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Stopajte raje po že uhojeni poti in ne spreminjajte svojih delovnih navad. Odpravili boste neki resen družinski spor. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Naloga, ki ste jo prejeli, presega ga umetniškega doživetja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ničesar se ne lotite preveč lahkomiselno in brezskrbno. Svoje težkoče zaupajte samo osebam, za katere veste, da vam hočejo dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Še vedno živite v iluzijah, kar vam nikakor ne more zagotoviti nobenega konkretnejšega uspeha. Izboljšali se bodo družinski odnosi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Živahna trgovinska dejavnost, ki bo še en čas trajala. Ne zanemarjajte nekoga, ki vam je zelo privržen. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločite se raje za gotov zaslužek, ne za tistega večjega, ki pa še visi v zra ku. Bodite bolj dosledni v izvajanju svojih idealov. njujejo oljnate slike vokrajin in zalivov okrog Milj, kraških gmajn in podobno, ki jih poživljajoče prekinjajo tihožitja in cvetlice. Ne glede na izstopajočo popolnost akvarelov pa je tudi v teh oljih zaznaven lep naprede':, ker pač zrcalijo resno slikarsko udejstvovanje, ki ga Ariosi izvaja z doslednostjo likovnika, ki se hoče uvrstiti med vidnejše tržaške po-krajinarje. V njih povsod stremi za tem, 'da Li dosegel skladnost barv in valujočih ob lik krajine izogibajoč se pri tem cene varljivosti pretiranega impresionizma. Njegova tihožitja s posodami in sadjem ter cvetlice niso no-votarsko zahtevna. Predstavljajo pa pošteno slikanje lastnega okolja, ki mu ne manjka prijetne domačnosti in pristnosti umetniškega navdiha. MILKO BAMBIČ «Samotarski plovec» v nevarnosti LONDON, 2. — Jadrnica «Gibsy Moth IV», ki je opremljena tudi z motorjem in s katero «samotni plovec* Sir Francis Chichester pluje okoli sveta, je bila v nevarnosti, da se prevrne zaradi slabih razmer na širokem morju blizu Avstralije. Kot kaže, se je jadrnica znašla na robu nekega ciklona, vendar je siru Francisu, ki je star 65 let, uspelo nadaljevati plovbo. Pri tem se je sicer nekoliko poškodoval, vendar pa ne hudo. Njegov sedanji položaj je točno znan. Odplul je iz Avstralije v nedeljo, in sicer iz Sydneya, od koder se namerava vrniti v Anglijo. Na tej poti pa bo obplul Afriko. Sir Francis Chichester je porabil 108 dni, da je opravil pot od Plymutha do Sydneya. Zadnja poročila o potovanju tega samotnega plovca so dali nekateri avstralski radioamaterji in po njih so vesti povzeli avstralski časopisi. vname, ob vsaki najmanjši iskrici. Krzno zajcev, podobno kot krzno mačk ali drugih podobnih živali, nabira veliko statičnega e-lektričnega toka. Že dolgo let, pravijo v ameriškem središču za vesoljsko medicino, je ameriško letalstvo poskušalo razne elemente, ki bi jih mogli uporabljati v vesoljskih ladjah. Teh preskuso/ letalstvo ne dela v povezavi z NASO, vendar pa vse svoje dosežke sporoča vesoljski ustanovi. Razen čistega kisika so v središčih ameriškega vojnega letalstva preizkusili tudi razne druge mešanice plinov in napravili npr. »zrak* iz kisika in dušika (mešanico, ki jo uporabljajo Sovjeti na svojih vesoljskih ladjah), helija in kisika ter kisika in neona. Pri poskusu, ki je povzročil smrt dveh ameriških letalcev, so proučevali učinek čistega kisika na sestavo krvi poskusnih živali, konkretno na organe zajcev, ki proizvajajo rdeča krvna telesca. Polkovnik Nuttall je poudaril, da so v zgodovini tovrstnih poskusov, ki jih je izvedlo ameriško letalstvo, leta 1962 imeli prav tako podoben incident, ko se je kabina vnela. Dva moška, ki ju je zajel tedaj požar, sta se močno opekla, vendar pa nista poškodbam podlegla. Na oporišču Cape Kennedy strokovnjaki analizirajo ostanek kabine »Apolon*. Dela vodi astronavt Frank Borman, za katerega menijo, da je s tehnične plati najbolj izvežban, kar zadeva probleme z raziskovanjem Lune. Prvo raziskavo so izvedli še, ko je bila kabina na vrhu rakete, kjer je prišlo do požara. Sedaj pa najavljajo prihod v Kalifornijo druge kabine iste vrste, ki bo služila kot nekakšna primerjalna osnova za proučevanje poškodovane kabine. Ko bodo ožgano kabino «A-polon 1» sneli z vrha rakete, jo bodo mogli bolj podrobno proučiti. Tako pravijo strokovnjaki, ki hkrati izražajo tudi strah, da bi se poškodovana kabina mogla sesuti ali se celo zdrobiti med prenosom z vrha rakete do tal. To pa zaradi tega, ker je vse ogrodje kabine utrpelo precejšnje spremembe zaradi izredno visoke temperature, ki je nastala ob požaru. Če bo uspelo spraviti kabino na tla celo, kot je sedaj, jo bodo razstavili na kose in posamezne njene dele primerjali s podobnimi deli nove kabine. Danes je prispel v oporišče, ki nosi ime po Kennedyju, ravnatelj ustanove NASA James Webb. Z njim je prišel še dr. Robert Sea-mans, visoki strokovnjak NASA. Sprejela bosta začasno poročilo o nesreči, nakar se bosta vrnila v Washington, kjer bosta poročala predsednikoma vesoljskih komisij pri senatu in zbornici. Tri mlade vdove treh ponesrečenih astronavtov, ki so izgubili življenje v petek, so se vrnile z otroki na svoja stanovanja pri vesoljskem središču v Houstonu. V dobro obveščenih krogih se zatrjuje, da bodo nekaj časa ostale tu. če bodo hotele, se bodo preselile v neki novi dom v teku prihodnjih dvanajst mesecev. Dom jim bo dala na razpolago vlada. Za vse življenje, razen v primerih nove poroke, bo vsaka vdova prejemala plačo svojega moža s poviškom 12 odstotkov; nadalje po 102 dolarja na mesec za družinske dodatke ter enako vsoto za vsakega otroka. K temu bodo vsem trem vdovam podelili enkratno podporo v znesku 3000 dolarjev, kar bo dala ameriška vojska, 100.000 dolarjev pa bo vsaka vdova dobila od zavarovalne družbe. J. M. zakaj popoldne so ulice in trgi spet morali biti na voljo zakonitih lastnikov.* Clement je na tiskovni konferenci tudi pojasnil kriterije, na katere se je pri snemanju filma opiral, med katerimi ja najbolj poudaril absolutno zgdovinsko verodostojnost, naj si bo ko je šlo za velike dogodke kot tudi drobne posameznosti. Sleherni stavek, sleherna kretnja, vse odgovarja resnici, vse se je dejansko zgodilo, tudi tisto, kar se zdi skoraj neverjetno. Potre'.. , da bi povedal popolno resnico, da bi podal kroniko, da bi dogodke ne roman-tiziral, je režiserja privedla do ustvaritve docela izjemnega filma. Omenil je tudi velike uspehe, ki jih film žanje . najrazličnejših deželah sveta, kakor tudi, da je bil še prav posebej presenečen nad njegovim sprejemom v dveh deželah, ki se med sabo tako razlikujeta: namreč v Španiji in na Japonskem. Sicer pa so film pred nekaj dnevi prvič predvajali tudi v Moskvi, in sicer pod pokroviteljstvom Kinematografske akademije SZ ter francoskega veleposlaništva. Tudi tu so se predstave udeležili najvidnejši predstavniki javnega življenja, kulturne"' sveta in diplomatskega zbora. Iz Pariza pa Sta s tem v zvezi prispela v Moskvo general Guy Baucheron De Boisoudy, predsedn : Nacionalnega združenja francoskega odpora in Madame Morandat, ena od junakinj osvoboditve Pariza, katero v filmu predstavlja igralka Maria Versini. Predvajanje nekega zahodnega filma v Moskvi skoraj takoj zatem, ko je bil prvič prikazan v Parizu, predstavlja resnično malone edinstven dogodek. Seznam dialogov v filmu je V Moskvo bil poslan že pred mesecem dni, tako da so gledalci bili deležni simultanega prevoda v ruščino. Rene Clement je v Moskvi bil gost že leta 1963, in sicer v svoj-stvu člana razsodniške komisije na kinematografskem festivalu. Ob tej priložnosti j j bil predvajan tudi njegov film «11 giorno e l’ora». Zelo ugodno je bila v SZ sprejeta že vrsta njegovih filmov, prav posebej «La Bataille du Rail* (Operazione Apfelkern), »Au dela des grilles* (Le mura di Mala-paga), «Jeux interdits* (Giochi prolbiti) in «Gervaise». Film »Pa-rigL brucia?* jc bil že prevajan tudi v Leningradu. Zunanji videz kapsule, v kateri so našli strahotno smrt Roger Chaf-fee- Kdward VVhite in Virgil Grlssom Radio Trst A PETEK, 3. FEBRUARJA 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Kvintet «New Harlekin* - 17.25 Radio za šole -17.45 Zabaval vas bo ansambel Sambitas da Guanabara - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Nove plošče - 19.00 Skladbe davnih dob -19.10 B. Slavec: «Trst v rimskih časih* - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli u-trinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil. Trst 12.05 Album za violino in klavir - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 D’Annunzio-Zan-donai »Francesca da Rimini* -14.15 Viozzijeva sonata št. 2. Koper 12.30, Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9 07 Čajkovski, Ferrao, Handel, Raveli - 10.05 Neapeljske pesmi -10.30 Šola - 11.30 Basist Boris Krištof - 13.33 Orkester in pesem - 14.40 Pesmi s festivala v San-remu - 16.00 Moše Shamir: »Peto kolo* - 16.30 Operna glasba - 17.15 Jazz - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 22.15 Pianistka Dora Musumeci - 22.30 Ital. folklorna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Glasbeni profili 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Dirigent Ernest Ansernet - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče 17.35 Operetni program - 18.35 V. Puddu: Srce - 20.00 »Osebnost* - 21.00 Zgodovina reke Nil - 22.40 Plesna glasba. 6.30, 7.30, 15.30, 19.15 - Poročila 13.30, 14.30, 8.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Ritmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije -14.00 Popularne skladbe - 15.00 Slovenski oktet - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski -16.20 Današnje teme - 16.30 Simfonični koncert - 17.40 Orkester RTV Ljubljana - 18.00 in 19.30 Prenos LP. - 19.00 Orkester Kid Burbank - 22.15 Ritmi - 22.35 Nočni recital. ///. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Mozart in Beethoven - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 M. Costanzo; Teatri-no dei gufi - 22.50 Poezija v svetu. Slovenija Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8 05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik • 9.25 Ansambel Jožeta Kampiča -9.40 Mladinski zbori - 10.15 Pri skladatelju Jakobu Ježu - 10.35 Naš podlistek: Pot v poklic - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Od popevke do popevke - 12.00 Na da- Tuji kapital v M turizmu REKA, konec januarja. — Pre« nedavnim je bit zakljufien aranžma med «Adria-Turistom» iz O patije in skupino angleških poslovnih ljudi za gradnjo vrste objektov turističnega značaja, v skupni vrednosti okoli 14 milijard starih dinarjev ob sodelovanju Jugoslovanskega kapitala v znesku okoli 8 milijard. Vsi ti turistični objekti bodo grajeni na kvarnerski obali. Pred nekaj dnevi je bil sklonjen podoben aranžma med tujimi investitorji iz Zahodne Nemčije ter podjetjem «Florianda» iz Malega Lošinja in sicer za gradnjo nad vse modernega hotela v Cresu na otoku Cresu. Gradbena dela tega hotela, ki se bo imenoval »Evropa«, so se že začela in po pogodbi z gradbenim podjetjem, bo hotel dograjen do 15. avgusta letos. V razgovoru s predstavniki gradbenega podjetja smo prišli do sklepa, da bodo dela verjetno dokončana že okoli 1. avgusta, če ne že prej. Predvideni stroški bodo znašali nekaj nad eno milijardo dinarjev in ta vsota je že deponirana v jugoslovanskih bankah. Zmogljivost hotela bo 152 postelj, restavracija z 250 sedeži .nočni lokal za 5C gostov, lastna ladja za izlete, poseben agregat za električni tok v primeru potrebe, poseben prostor za varstvo psov lovcev, ki prihajajo na Cres skozi vse leto zaradi bogastva divjadi, predvsem fazanov. Hotel bo imel nadalje Se svoj bazen s toplo morsko vodo, dvorano za telovadbo, kozmetični salon, avtomatično keglišče, lastno kopališče, rekvizite za vodne športe in servis z garažo za 50 avtomobilov. V hotelu bo tudi ne. kaj razkošnih apartmajev. Na drugem koncu mesta pa se vršijo priprave za gradnjo in ureditev velikega campinga za nudiste. V letošnjem letu bo zmogljivost campinga za tisoč oseb, prihodnje leto pa se bo zmogljivost dvakratno povečala. Tudi ta cam-ping gradi tuj investitor, vrednost gradenj pa bo znašala okoli 400 milijonov dinarjev v prvi fazi.-Gradnja obsega napeljavo vode, električnega toka in sanitarij ter gradnjo restavracije. Naslednja e-! tapa bo obsegala izgradnjo pavi-! ljonov in week-end hišic s 1000i posteljami. Na južnem Jadranu sta pred1 tednom dni na hidrocentrali Dubrovnik zaplapolali dve zastavi — jugoslovanska ter zastava Združenih narodov, kajti podpisan Je bil sporazum o turistični izgradnji južnega Jadrana s kapitalom držav Zahodne Evrope ,pri čemer je po., sredovala OZN. Še na nekaterih drugih krajih vzdolž Jadrana bodo gradili nove hotele v zvezi s čimer so bili skle. njeni sporazumi z zasebniki iz Italije. Gradnja manjših vil za zahodne sosede Jugoslavije pa je po--stala problem za občine, ki imajo■'■, izredno veliko ponudb odnosno': zahtev za gradbišča dovoljenja. Vse , to govori o izrazitem precedentu ki postaja pravilo ali zakon, da se i ■ D jugoslovanski turizem usmerja v, novo smer intenzivnega mednarod-; nega sodelovanja tudi na tem pod. ” ročju. Nikakega dvoma ni, da bo to sodelovanje obojestransko koristno in da se bo v doglednem ča- ,: su še okrepilo. V Jugoslaviji z zanimanjem pričakujejo italijanske ponudbe, posebno ker Italijani u-živajo ugled odličnih turističnih strokovnjakov. 2. J. imfmm našnji dan _ ____ 12.10 Jug. pevci za- bavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Orkestri zabavnih melodij - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 Mladinska oddaja: »Interna 469» - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kulturni globus -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Ge-sualdo Venosa: Šest madrigalov -20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Orkester Al Caiola 20.45 Oddaja o morju - 22.10 Mojstri sodobne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 14.30 Smučarske tekme v Madonna di Campiglio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Koncert komorne glasbe - 19.4" športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 L. Fodor in L. Lacatos: »Zadeva Kubinsky» - 22.35 Most v Azijo - 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik mesta: Brindisi famiglia. 21.15 Portret 23.05 Giochi in Jug. televizija 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe . 17.25 Poročila - 17.30 Profesor Omega — mladinska oddaja - 17.55 Obzornik - 18.25 Od Aswana do piramid — reportaža 19.10 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.37 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — plesi parov - 22.30 Poročila j I || tl. POMOČJO DEŽELNEGA PRISPEVKA POSTOPNO RAZCISCENJE V RONKAH Skoraj tri milijarde lir namenjenih za gradnjo novih hotelskih kapacitet Večji del tega denarja bodo vložili v izgradnjo hotelov v Gradežu Nasa pokrajina razpolaga s 23.707 hotelskimi ležišči Hotelske kapacitete goriške pokrajine se bodo v tem letu občutno izboljšale, ker je na podlagi natečaja Pokrajinske turistične u-stanove kar 45 oseb vložilo proS-nje na osnovi deželnega zakona za dosego denarnega prispevka. Večidel prošenj se nanaša na izgradnjo hotelskih objektov v Gradežu. Skupno bodo za nove hotele potrošili 2.9 milijarde lir, od tega 897 milijonov lir za nove objekte izven Gradeža. Vrhu tega je treba prišteti prošnje za nadaljnjih 842 milijonov, ki so bile vložene lani. Ob koncu leta 1966 smo imeli v goriški pokrajini 116 hotelov s 5.879 posteljami in 1.817 kopalnicami, nadalje 14 penzionov s 522 posteljami in 119 kopalnicami; tujskih sob je bilo 3.672 z 977 kopalnicami. Skupno smo imeli torej 1.458 obratov • 7.860 sobami, 23.707 posteljami in 3.143 kopalnicami. Pokrajinska turistična ustanova Je začela s svojim propagandnim delom po vsej Evropi: razposlala je veliko število barvnih katalogov, zemljevid Gorice, cene hotelskih storitev v letu 1967 in lepake s slikami Grada, Travnika, oslavske in redipuljske kostnice. Prihodnjo nedeljo bo odšel predsednik ustanove Mario De Ben skupno s predsednikoma iz Trsta in Vidma v London, kjer so odprli ! i 1. ti ort ca VERDI. 16.30: «Una rosa per tutti«, Claudia Cardinale in Nino Manfredi; italijanski barvni kinema-skopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15—22: «Khartoum», Charlton Heston in Lawrence Oli-vier, ameriški film v barvah in kinemaskopu. MODERNISS1MO. 17.15—22.30: «Le spie uccidono in sllenzio«, L. Jef-fries in E. Danielli. Italijanski ktnemaskopski film. CENTRALE. 17.15—21.30: «MMM 83 (Missione morte Molo 83), P. Beir in A. M. Pietangell; barvni koprodukcijski film v kinemaskopu. V1TTORIA. 17—21.30: «Le sorelle Zorro», K. De Hoyos in D. Gonzales; mehiški film. Iriič AZZURRO. 15.30—22: «11 buono, 11 brutto, il cattivo«, C. Eastwood, E. Wallach; mladini pod 14. letom prepovedan. EXCELSIOR. «OSS 117 — a Tokio sl muore.), F. Stafford in M. Vla-dy. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Chi ha pau-ra dl Virginia Wolf», E. Taylor in R. Burton. reklamno stojnico «Holliday show Olimpiai). Na sestanku z novinarji največjih londonskih listov bodo o-pisali turistične zmogljivosti naše dežele. Ustanova bo vrhu tega tiskala koledar vseh pomembnejših turističnih prireditev v tem letu. Ko bo znano število manifestacij, bo ustanova, upoštevajoč, da smo v letu mednarodnega turizma, odločila, katere manifestacije zaslužijo finančno podporo. V kratkem bodo razpisali natečaj za izboljšanje gostinskih obratov v naši pokrajini in na Krasu. Zanj bodo potrošili 4 milijone lir; del sredstev bosta prispevali tudi trgovinska zbornica in pokrajinska uprava. Obsodbi voznikov brez vozniškega dovoljenja Okrajni sodnik v Tržiču Finnazer-Florj je včeraj obsodil dva mlade- niča, ker sta vozila avtomobil odnosno skuter, ne da bi imela vozniško dovoljenje. Ferruccia Tomassija, starega 21 let, doma iz Vittoria Veneta, ki so ga v Škocjanu zalotili za volanom giuliette, je obsodil na dva meseca aresta, 8.000 lir globe in sodne stroške. Lorenza Visintina iz Tržiča, Ul. Randaccio pa je obsodil na en mesec in 10 dni aresta, 5.333 lir globe in plačilo sodnih stroškov, ker se je v Tržiču vozil s skuterjem brez šoferske knjižice. Obe razsodbi sta pogojni in brez vpisa v kazenski list. V Ul. Boschetto je včeraj padel s kolesa 54-letni Umberto Polito iz Ul. G. .Chinotto 5. Pobil se je po glavi ter si opraskal obraz. Zatekel se je po zdravniško pomoč v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali rane ter ga hoteli pridržati na zdravljenju za 10 dni; Polito pa je zavrnil pomoč ter odšel domov. PSU naklonjen izvolitvi Blasuttija (KPI)za župana Za svojo zunanjo podporo bodo socialisti prejeli dve mesti v konzorcijih Se nič dokončnega in nič spora- Ce bi sedanje napovedi odpovedale, zumnega v pogajanjih med KPI in PSU glede novega odbora v Ron-kah in njegove politike. Doslej je gotovo samo eno: socialisti bodo od zunaj podprli občinski odbor. Za to svojo podporo pa zahtevajo, da odbor ne bo predlagal kritičnih resolucij na račun politike levega centra v vladi, deželi in pokrajini. Socialistom bi priznali nekaj mest v «podvladju»: predsedstvo konzor. cija medobčinskega vodovoda in zastopstvo v konzorciju julijskega letališča. PSU namerava podpreti kandidaturo Umberta Blasuttija, spravnega sodnika in voditelja ronške sekcije KPI, za novega župana, ker je dosedanji župan Trevisan sklenil podati ostavko zavoljo zdravstvenih razlogov. Za odbornike se navajajo sledeča imena: Tulilo Trevisan, Alessandro Visintin, Felice Lenardon, Dante Sabbadini, Giuseppe Puntin in Alda Blasutti, por. Moreu. Za Blasuttije-vo bodo morali pregledati zakon o občinah in pokrajinah, če dovoljuje njeno izvolitev; vsi pripadajo KPI. potem bi vključili v odbor tudi za stopnike PSIUP Rinalda Rlzzija, ki za sedaj ni med možnimi kandidati. Dražba za sečnjo drv na hribu Gradina iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Pretepe! je gostilničar ja in ženo ker mu nista hotela dati vina Simuliral je, da nima denarja, da ne bi plačal dolga - Vespist brez voznega dovoljenja Pred okrajnim sodnikom dr. Sar-teo v Gorici se je včeraj zagovarjal 42-letni Konrad Žižmond, ki stanuje v Gorici, Ul. Lunga 32 ter je po poklicu senzal. V obtožnici je rečeno, da je dne 5. novembra la-ni nekaj pred 23. uro žalil gostilničarja Marina Gurtnerja in njegovo ženo Heleno Ožbot v njuni gostilni v Ul. Lunga 51. Ob tisti priliki jima je z udarci povzročil tudi telesne poškodbe, ki sta si Jih morala zdraviti po 10 dni, ženo pa Je tudi zmerjal. Do incidenta je prišlo, ker v gostilni niso hoteli dati vina obtožencu, ki so ga smatrali, da je že vinjen. Tistega večera je Gurtner poklical nočno policijo, med tem pa je razgrajač že odšel. Zato ga je naslednjega dne prijavil na kvesturi in tako Je zadeva prišla pred sodnika! Obtoženec se je izgovarjal, da ni bil vinjen in da Je reagiral, ker naj bi gostilničarka žalila spomin njegove matere. Ker sta toži- SPREJEM NA DEŽELNI UPRAVI V TRSTU Rabeljski rudarji zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe It on k* EXCELSIOR. 19—22: «La vendetta di Lady Morgan«, G. Mitchell in E. Blanck. RIO. Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76. ■ I! DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna dr. Sergio Olivetti, Ul. Roma — tel. 72393. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore« v Ul. F.lli Rosselli 21 — tel. 72340. Rudnik naj *e izroči v upravljanje družbi AMM1 - Protestni nastop 200 rudarjev iz Rablja na Trgu Unitk v Trstu Odbornik za delo in socialno. okviru svojih pristojnosti razprav- skrbstvo Dal Mas in odbornik za' ljala s predstavniki rudarjev o raz- trgovino m industrijo Marpillero i njh plateh tega vprašanja ter ob-včeraj zjutraj delega- ijUbua da bosta takoj pos sta sprejela _ _. cijo rabeljskih rudarjev. V delegaciji so bili tudi predstavniki deželnega tajništva CGIL, predstavniki C1SL in CGIL iz Rablja, predstavnik UIL iz Vidma ter člani notranjih komisij rabeljskega rudnika. Delegacijo so spremljali deželni svetovalci Bergomas, Renato Berto-11, Bettoli, Calabria, Chieu, De Ca-neva in Moro. Med sestankom so sindikalni predstaviniki in deželni svetovalci predočili resni položaj okrog 700 rudarjev iz rabeljskega rudnika, ki stavkajo že nad mesec dni, ker jim niso obnovili delovne pogodbe in ker so v skrbeh za bodočnost rudnika. Delegacija Je prosila deželna odbornika, naj posredujeta pri vladnih oblesteh, da bi se obnovila ogajanja za delovno pogodbo, ki (e zapadla že leta 1965, ter zaklju-lla pogajanja, na podlagi katerih bi dokončno oddali rudnik v upravljanje družbi AMMI. Odbornika Dal Mas in Marpillero sta oba v iv ljubila, da bosta takoj posredovala na pristojnih mestih. Med drugim odbornik Dal Mas zagotovil, da posredoval pri ministrstvih za delo ter za državne udeležbe in pri Intersidu. Odbornik Marpillero pa je orisal smernice, po katerih se je deželna uprava ravnala pri stikih z AMMI, tako da bi zagotovili deželni skupnosti največje u-godnosti pri izkoriščanju rabeljske, ga rudnega bogastva. Medtem ko se je delegacija raz-govarjala z deželnimi predstavniki, Je kakih 200 rudarjev, ki so prišli iz Rablja, manifestiralo na Trgu Unitk. Doberdobska občina sporoča, da bo v nedeljo 5. februarja ob 10. uri na občini dražba za sečnjo drv na parceli Gradina, na dolenski strani hriba. Vzklicana cena za celoten odkup znaša 46.200 lir. Kdor si bo zagotovil parcelo, bo moral takoj plačati 15.000 kavcije in 6.000 lir za stroške. Natečaj za vpis v žensko policijo Ministrstvo za notranje zadeve je za 40 dni podaljšalo rok za vlogo prošenj kandidatk za pet mest vice inšpektoric ter 84 mest policijskih asistentk tretjega razreda, ki bodo na poskušnjo za kariero v ženski policiji. Rok za vložitev prošenj zapade 7. marca letos. Avtomobilist iz Steverjana hudo povozil dijaka iz Moše AVSTRIJI ZLATk IN SREBRIM MEDALJI Drugi finale na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Ljubljan Danzer - novi prvak - z vajo za svetovno prvenstvo (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 2. — Dvaindvajsetletni Avstrijec Emmerich Danzer Je prikazal sinoči na 58. evropskem prvenstvu posameznikov v Ljubljani svojo vajo za svetovno prvenstvo, ki jo je pripravljal za Dunaj. Cez 20 dni bo namreč tamkaj zbrana vsa svetovna elita v tem mnenju telja umaknila tožbo, se Je zadeva končala z ustavitvijo sodnega postopka. Obtoženca je branil uradno odv. Sfiligoj. V odsotnosti obtoženca so sodili 29-letnemu Robertu Bellanu iz Gorice, na Travniku 38, ki je simuliral da Je brez sredstev. Hotel se je izogniti plačila obveznice za 70 tisoč lir, ki jo je podpisal Savinu Balestrucciju za posojeni mu denar. To se je zgodilo 16. julija lani. Balestrucci je Bellana prijavil sodišču in včeraj je sodnik obtoženca spoznal za krivega ter ga obsodil na plačilo 50 tisoč Jir globe, povrnitev dolžne vsote in poleg tega povrnitev še 30 tisoč lir za stroške, ki jih Je imel tožitelj. Tudi njega Je uradno zagovarjal odv. Sfiligoj. V odsotnosti so obravnavali tudi zadevo 24-letnega Lucijana Makuca iz Steverjana, Sčedno št. 10. Dne 3. decembra lani ob 19.15 ga je na cesti v Bukovlju ustavil neki karabinjer ln ugotovil, da se je fant vozil z vespo 125, ne da bi imel predpisano vozno dovoljenje. Ker fant ni plačal globe, je zadeva prišla pred sodnika. Ta je obtoženca spoznal za krivega ter ga obsodil na 70 dni pripora in plačilo 10 ti-soč Ur globe tudi zato, ker je že zagrešil prej podoben prestopek. Branil ga je dr. Karlo Primožič, ki je pozneje v imenu obtoženca vložil proti razsodbi priziv. Odložili pa so zadevo goriškega taksista 64-letnega Marka Kovačiča iz Ul. Manzoni 16. Dne 12. aprila lani ga je ustavil na ozkem delu Ul. Nizza mestni stražnik ter mu hotel naložiti globo zaradi neprevidne vožnje v središču mesta, na ozkem in težko preglednem mestu. Kovačič se ni čutil krivega in ni pla. čal. Zadeva je torej prišla včeraj pred sodnika; ker pa je manjkal omenjeni mestni stražnik, so morali zadevo odložiti do 16. marca. Obtoženca je branil dr. Karlo Primožič. Sodnik dr. Sartea; zapisnikar Smet. Sinoči ob 19.30 so pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 13-letnega dijaka Franca Feresina iz Moše, Ul. Stazione 16. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne noge, verejten zlom medenice ter pretres možganov. Pridržali so ga za 90 dni na zdravljenju. Cestna policija iz Gorice, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da je šel Feresin peš po cesti v Mošl. Pri zadnjih vaških hišah v smeri proti Kaprivi pa je pešca podrl avto in mu povzročil navedene poškodbe. Avto giulia Ti UD 5195 Je vozil Adrijan Koršič iz Ste-verjana, Sovenca štev. 4 v smeri od Vidma proti Gorici. Feresin pa je hotel nenadoma prečkati cesto prav v trenutku, ko je peljal avto mimo in ga Je podrl z vsemi posledicami. športu. Po splošnem mnenju se Danzer nima ničesar bati. Tudi to pot je bil nedosegljiv in je prekosil po skupnem seštevku svojega rojaka in obenem najnevarnejšega tekmeca Schwarza za skoraj 100 točk. Danzer, ki je navdušil skoraj povsem polno dvorano Tivoli, je prejel prav visoke ocene, čeprav je izostala vsaj ena pričakovana še-stica. Dobil pa je kar šestkrat 5,8, enkrat 5,9 in dvakrat 5,7 za izvedbo, kar je izredno veliko. Za umetniško vsebino pa so bile ocene naslednje: osemkrat 5,9, enkrat 5,8. Schwarz je bil nekoliko negotov pri doskoku, vendar mu tudi boljša izvedba ne bi pripomogla k zlati medalji, medtem ko si je tretje mesto zanesljivo priboril Ceh On-drej Nepela, za katerega pravijo, da ima pred sabo še veliko bodočnost. Od drugih od skupno 20 tekmovalcev so gledalci ploskali tudi Francozu Perl, sovjetskemu predstavniku Cetverukinu, ugajal pa je tudi 16-letni Avstrijec Anderl, za katerega trdi njegova trenerka Wa-schlerjeva, da Je izreden talent. Za konec uradnega dela so trije najbolje uvrščeni pari izvedli še ekshibicijo, nato pa je bila svečana razglasitev rezultatov, ki se je odvijala po v naprej predvidenem ceremonialu. Danes dopoldne bodo vodile ženske še preostale obvezne like, zvečer pa bo na sporedu finale v plesnih parih kjer imajo Angleži vse možnosti, da posežejo po najvišjih lovorikah. Končni rezultati moških: 6. Durreville (Franclja) 2012,5 7. ZOller (Vzh. Nemčija) 1994,2 8. Krick (Zah. Nemčija) 1927,3 9. Pelissier (Francija) 1905,4 B. SKALICKY wmnmum JUNIORSKO PRVENSTVO Drevi Bor proti Bregu in CRDA Danes se bo v telovadnici ENAO LI nadaljevalo junlorsko pokrajinsko prvenstvo. Na sporedu Je tudi slovenski derby Bor - Breg. Tekme bodo po naslednjem sporedu: ob 19.30: Bor - CRDA ob 20.00: ENAOLI . Libertas ob 21.00: Bor . Breg MONTE BONDONE (Trento). Avstrijka Erika Schinegger, j® tovna prvakinja v smuku, je d®8! tekmovjJ ti* osvojila prvo mesto v leiui—-- *i veljavnim za nagrado «Palio “e Dolomiti«. S to zmago je P<"- f svojo premoč v tej discipU® j prišla na cilj za minuto in pol Italijanko Giustino Demetz. mesto pa je pripadlo ollmp'1 zmagovalki Christl Haas. Izidi današnjega smuka: 1. Erika Schinegger (Av.) 2. Giustina Demetz (It.) 3. Christl Haas (Av.) 4. Burgl Farbinger (ZNR) 5 Felicity Field (VB) 6. Olga Pall (Avstrija) 7. Traudl Hecher (Av.) 8. Annerosli Zryd (Sv.) 9. D. Galica (VB) 1*2 lil’* 1*2 1*2 llS’1 1’30’ 10. Femande Bochatay (Sv.) 1 12. februarja 1967: Prve ZilllSk* športne igre zamejskih Slovencev 1. DANZER (Avstrija) 2. Schwarz (Avstrija 3. Nepela (CSSR) 4. Pera (Francija) 5 Cetverukin (SZ) 2217.4 2124.5 2108.3 2090.3 2036,7 iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PRIPOROČILO BOLNIŠKE BLAGAJNE Dokumentacijo o bolezni zavarovancev naj pošiljajo na INAM zdravniki Solidarnostno doklado morajo odslej plačevati delodajalci Na pokrajinskem sedežu bolniške blagajne INAM v Ul. Vittorio Ve-neto v Gorici se je pred dnevi pod predsedstvom Ezia Bottegara sestal pokrajinski odbor te ustanove. Ob tej priliki so proučili in pregledali pogodbo, sklenjeno z združenjem zdravnikov, ki urejuje odnose med bolniško blagajno INAM in zdravniki. Po precej dolgi in izčrpni diskusiji o tem problemu so z večino glasov prisotnih sprejeli naslednjo resolucijo: Pokrajinski odbor INAM, je na svoji seji od 30. januarja 1967 proučil sporazum, ki Je bil sklenjen med vodstvom INAM in združenjem zdravnikov, kar se tiče aplikacije postopka za izplačevanje sanitarne podpore. Odbor je zavzel odklonilno stališče do tistega dela kjer je rečeno, da mora dokumentacijo o bolezni prinesti na sekcijo bolniške blagajne prizadeti bolnik sam, ne pa da jo pošlje zdravnik, ki ga zdravi. Odbor je s tem v zvezi ugoto- vil, da bi taka sprememba, po kateri bi moral poskrbeti za dokumentacijo pri sekciji INAM bolnik sam, \a pa zdravnik, predstavljala veliko oviro, zlasti v primerih ko bolnik ne sme iz hiše in nima nikogar, ki bi opravil to zadevo v njegovem imenu. Iz tega razloga vztraja odbor pri stališču, da bi moral ostati omenjeni predpis nespremenjen in vabi zvezo zdravnikov naj bi podprlo njegovo stališče v tem smislu. Vodstvo INAM sporoča delodajalcem na Goriškem, da pade od 1. januarja 1967 dalje zopet v njihovo breme plačevanje doklade za solidarnost v znesku 0.5 od sto, ki Jo je prej začasno prevzela država. Ta doklada gre v izključno breme delodajalcev in jo morajo vključiti v plačilne sezname svojih zavarovalnih dajatev za dobo od 1. Jan. 1967 dalje. Cim prej bodo prizadetim razposlali zadevno okrožnico z navedbo razpredelnice za plačevanje te doklade. ob 9. uri ob 11. uri ob 14.30 Smučarski odsek SPDT organizira dne 12.11.67 v Črnem vrhu nad Idrijo »Prve zimske športne igre« zamejskih Slovencev. SPORED slalom (člani-ce) smuk (člani-ce, začetniki-ce) smuk (naraščajniki-ce, rojeni leta 1959 ali kasneje) smučarska štafeta (3 x 1000 m) ob 15. uri sankanje (kategorije: leta 59 ali kasneje od leta 54 do leta 58 M. ln 2. leta 53 ali prej M. in 2. mali bob (leta 54 ali kasneje, M. in 2.) Tekmovalci lahko nastopajo kot posamezniki ali pod okriljem kakega društva. Ker se SPDT kot organizator ne udeležuje tekem, nihče ne more tekmovati v njegovem imenu. Prijave Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer so na razpolago vplsovalne pole, 7., 8. in 9. februarja 1967 od 18. do 19. ure. Vpisnina znaša 100 lir za vsakega tekmovalca. Disciplina, za katero so se vpisali manj kot trije tekmovalci, odpade. Prizivi Prizive sprejema glavni sodnik pol ure po objavi rezultatov Prizivi so pismeni s priloženo kav cijo Ur 1.000. Odločitev sodnega zbora Je nepreklicna. * poškodbe, pred, med in po movanju. ^ Organizator sl pridržuje P^. co, da ta pravilnik po svoji devnosti spremeni. Nagrade Prvi trije tekmovalci v vsaki panogi ln kategoriji bodo nagrajeni z diplomo. Sestavljena bo tudi ekipna lestvica po sistemu posamezniki: prvi 7 točk, drugi 5 točk šesti 1 točko; ekipe — dvojno. Prvo društvo dobi v prehodno last pokal. Druge nagrade bodo objavljene pred tekmovanjem Organizator sl ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne VIAREGGIO, 2. — Tudi rus# ^ revestnik je bil danes izločen daljnjega tekmovanja na med®®8-* nem mladinskem turnirju. V 1 nale so se tako uvrstile enajst ^ Milana, Fiorentine, Rome k* logne. Današnji četrtfinalni srečanj' dali naslednja izida: .J Bologna • Burevestnik L® po podaljških Avtogol Kovlikova v 9’ prveg® daljška Roma • Juventus 6:3 (0:0) po streljanju enajstmetrovk, u Za rimsko moštvo je bil š®* J uspešen Enzo, za belo-čme P* krat Santini. Jutri bodo ekipe počivale. boto pa bosta na sporedu P0*™ ni tekmi in sicer: m) v Viareggiu: Milan - Flore® . v Sarzanl (La Spezia): ^ Bologna. MILAN, 2. — Mednarodna metna federacija je sporočil®' ji bo morebitno tretje srečanje ® t Interjem in Real Madridom, no za četrtfinale turnirja za prvakov, na nevtralnem ig marca z Antwerpnu 8. ob 20. uri. ^ Kot je znano se bosta eklp*«|t prej pomerili 15. februarja v nu, povratno srečanje pa bo ca v Madridu. MONTEVIDEO, 2. - V Južnoameriškega prvenstva J® (1 ragvaj premagal Venezuelo *jjf (4:2), Čile in Bolivija pa sta z® f čila srečanje pri neodločene®"1 zultatu brez gola. J Za prvo mesto se na tem t $ stvu potegujejo Argentina i®..(t( gvaj. Ta ima v lestvici sicer ^ prednosti, o končnem vrstne®1 j pa bo odločal direktni spop 1 j «Pred dvajsetimi leti, ko sem morske gladine, čeprav leži daleč nekaj Švicarjev, Američanov in brez oken. Jehuda je nekam otož- bili silo namesto razumeli prišel sem,« je deja., »vsega tega od obale. jaz; jaz in neka Američanka sva no pogled-fl nanjo in dejal: »To Zmagali smo, ker sj nas iste 5 bilo. Namesto teh polj PAVEL STRANJ ra i Od Anuina do Haife Nasmehnil sem se sam pri sebi, ko sem pomislil, da sploh ne vem, kaj so kibuci; slišal sem samo, da so zanimive kolektivne farme, kjer vsakdo živi in dela, ne da bi bil za to plačan in brez osebnega imetja sploh. Teh nekaj podrobnosti me je pritegnilo, da spoznam celotno organizacijo takšne skupnosti. V Tel Avivu sem na pristojnem uradu prosil, da me pošljejo na kak kibuc na severu in dali so mi pismo z naslovom Amira. Na postaji v Kirat Shemoni sem pokazal pismo uradniku in ta me je poslal h kamionu, ki je čakal pred vhodom. Splezal sem nanj z nekaterimi drugimi sopotniki iz Tel Aviva in kmalu smo zdrveli po ozkih cestah med polji. Ko smo dospeli v Amir, je bila že noč; kamion je zavozil skozi velika vhodna vrata in ustavili smo se pred modernim poslopjem. Eden izmed sopotnikov je opazil, da sem tujec, peljai me je v neki urad in v nekaj minutah je bilo vse urejeno. Lahko sem ostal, kolikor sem želel, dobil sem sobo in čez nekaj dni bi začel z delom. Želeli so mi lahko noč s hebrejskim 'lajla tov’ in jaz sem se odrezal s 'šalom’, kar pomeni 'mir' in-se rabi v vseh okoliščinah. Drugo jutro sem spoznal Jehu-do. Bil je eden izmed tistih redkih mož, ki znajo biti prijazni z vsemi, od prvega trenutka dalje. Povedal mi je, da je njegova glavna naloga v skrbi, da se skupine mladine, ki prihajajo na kibuc, in posamezniki kot jaz ne dolgočasijo. Peljal me je po vasi, da si jo ogledam. Vas ni primerno ime za Amir in kibuce sploh. Razlika ni samo v organizaciji življenja, ampak tudi v zunanjosti. Prvo, kar sem opazil, je bil vhod v kibuc, kar daje neki občutek skupnosti, čeprav štejejo nekateri kibuci nekaj tisoč prebivalcev. Amir je bil povprečne velikosti; Imel je pri- bližno tristo prebivalcev. Bili so večinoma ruski Judje, z manjšo skupino priseljencev iz Južne A-merike. Druga posebnost kibuca je v tem, da nima ulic v našem smislu besede. V Amiru je vsaka družina imela svojo hišo in te so bile posejane med drevjem in vrtovi, ki so se ponekod širili v travnike. Naselje je bilo bolj podobno parku kakor vasi. To je bil seveda le del kibuca, kajti za bivališči so stale šole, uradi, igrišča, plavalni bazen in gospodarska poslopja. ' Z Jehudo sem obiskal skladišča, hleve, kje. so najsodobnejši stroji molzli krave ob prijetni glasbi. Za hlevi s posebnimi pasmami krav so stali drugi, poskusni. Za njimi sem videl čebelnjake, kokošnjake s tisoči kokoši Obiskala sva delavnico, kjer so popravljali kamione, avtomobile, traktorje in druge kmetijske stroje, ki so pripadali skupnosti. Videl sem tudi majhno tovarno kjer so predelovali poljske pridelke. Za zaključek mi je pokaza' stražarski stolp in šele takra sem se spomnil, da lež* Amir le 5 kilometrov od sirske meje. Med mejo in stolpom so se raztezala polja, sadovnjaki in veliki ribniki. Jehuda je vse to kazal z neprikritim ponosom. ni bilo. Namesto teh polj in sadovnjakov je ležalo jezero. Ta dolina se je imenoval- 'jezero Hu-lš’ in Arabci jo še danes označujejo na svojih zemljevidih kot jezero. Izsuševali smo ga 7 let, danes je namesto jezera ducat kibu-cov. Pustili smo dovolj vode le za te ribnike.« Pokazal je še, kje je pokopališče z žrtvami malarije in arabskih vpadov iz prve, najtežje dobe, ko je bil kibuc ustanovljen. Ko sva se vračala proti jedilnici, ki je središče vsakega kibuca, kajti vsi člani jedo skupaj, sem opazil še neko podrobnost. Vzdolž vseh poti so bili speljani vijugasti zaslombni jarki, ki so izginjali v podzemeljska zaklonišča. Pozneje som opazil, da je v njih vsako noč gorela luč. Vprašal sem Jehudo, če se jih morajo pogosto posluževati. Odgovoril je: »Sirija je oddaljena na vzhodu pet kilometrov, na severu deset in osem kilometrov na zahodu teče meja z Libanonom.« Pokazal je 800 metrov visoke vrhove, ki so z vseh strani obkrožali dolino kot stene; kajti A-mir leži ob začetku velikega de-presijskega jarka, ki pada proti Mrtvemu morju, zato je dno nekdanjega jezera točno na višini »Amir je razmeroma varen, ker bliže ob meji je drugi pas kibu-cov, ki nas varujej > pred Arabci. Tam je streljanj. pogosto, zlasti na skrajnem severu pri Danu in Dafni. Na teh kibucih so straž-ni stolpi važnejši kakor pri nas. Z njih morajo ves dan nepretrgoma opazovati Arabce in Arabci opazujejo ves dan nas z drugih o-pazovalnih stolpov onstran meje. Mi v Amiru samo slišimo streljanje; tudi ti ga boš verjetno kmalu slišal.« Čez nekaj dni sem v daljavi res slišal topovske salve; bi ’ so Sirci, ki so obstreljevali neko izraelsko vas. Pozneje sem zvedel, da so kmetje na poljih, med mejo in vasjo delali naprej, čeprav so granate letele nad njimi. Bi" so pač navajeni in po prvih neprijetnih vtisih se je tudi meni zazdelo naravno, da me je zjutraj poklical na delo fant, ki se je ravnokar vrnil s straže s puško v roki. V Amiru sem ostal tri tedne. Vstajal sem pred peto in čez četrt ure sem že sedel na prikolici traktorja, ki je peljal vso mladi no kibuca > sadovnjake. Izraelcev je bilo malo v primeri s skupina mi francoskih in anrVških Judov. 'Posamezni! .o-, je bilo malo, Fantom so dali lestve in košare, pokazali so nam drevesa in začeli smo obirati jabolka; dekleta so obirala pri . '.1 1 otroci so pobi- rali sadje, ki je že padlo na tla. Ko smo imeli kos poln, smo ga stresli v posebne vozove; vmes smo se pogovarjali, peli, razpravljali in tudi smeha ni manjkalo, ker se je pogostokr t zgodilo, da se je kdo izmed na: zvrnil z le-stvo vred, ker jo je neprevidno nastavil. Ob šestih smo nekaj pojedli, ob osmih smo se vrnili na kibuc, kjer smo poJuL inT in od * "'nj smo delali z enim sami: 1 premorom do poldne. Vročina je postajala že prej neznosna, zato ni nihče delal na poljih popoldne. Preostali del dneva smo lahko prebili, kakor smo hoteli. Jehuda je bil zolo aktiven. Pripravljal je predavanja in vsak teden je bil na programu kak izlet. Obiskali smo izvire Jordana, najsevernejše naselja / Izraelu; dobro ohranjene križarske gradove ob libanonski meji in na enem izmed teh izletov smo se ustavili pri čudni, kockasti stavbi. Temnorjava barva je zakrivala betonske stene, ki so bile skoro brez oken. Jehuda je nekam otožno pogledal nanjo in dejal; »To je mezudat Jaša — trdnjava Je-ša.» Videl je, da ime ni napravilo na nas posebnega učinka, zato nas je p^eljal za stavbo, pokazal dolgo vrsto grobov in dodal: «Vsi ti so padli, da je Teša naša in dolina Hula varna.« Ustavili smo se dalj časa ju trdnjavi in Jehuda je moral pripovedovati zgodovino Ješe. Po umiku angleških čet iz Palestine so trdnjavo dobili Arabci in Judje so n jo iztrgali s hudimi žrtvami. Med borci, ki so zavzeli Jcso, je bil tudi Jehuda. Izkazalo se je, a 1 t. ni boril samo v jverni Galileji, zato smo ga preprosili, da nam je opisal vso vojno, v ka'.n je dobil Izrael prvi ognjeni krst po svoji ustanovitvi. Začel je govoriti in nihče ga ni prekinil do konca. »Borba za Izrael ni spor, ki se lahko reši z vojno. V palestinskem vprašanju bodo boji med Arabci in Izraelci samo žalostna poglavja še bolj žalostne zgodbe » sovraštvu in njegovem g spodarju. Verujem, da imamo mi pravico do te zemlje, a ravno tak > sem prepričan, da imajo tudi Arabci pravico živeti na njej. Ce smo si danes sovražniki, je to krivda tistih, ki so nas prisil. , da smo upora- podprle, nihče pa ne ve kog® do podprle j ’,ri.» »To sem povedal, k< .• bor®* f Izrael ni o«am dogodek S j tovne zgodovine, ampak r8^ položaja, ki se j pripravlja* i ro sto let. Da ga razumete noma, vrs morar.i spomniti ®® f kaj oseb i' na nekaj dogodkf., katerih st j verjetno že sliš®11,^ »Pomakni.! se mor--10 v jjf carsko Rusiie, kjer so se ®"1%ii ni pokoli Judov, tako ime®9^ 'pogromi' vrstili s p„’e.sinlj'v° Ji' tostjo. Skupina idealist1 čne "jr ne je sku: la najti izhod ®r9 (f nemu položaju Judov v jf K r,npi in orgai izi’-'i so PI’',i j* selitve v Pale.s no. Prvi v8# dospel leta 1380, a skoro vi' $ črti izseljet cev : , propadli nero-«nčih razmer.« »Toda ideja o po.ratkJ " J P .-.ro r'ezelo’ i- imela Vy korenine in konjno rj je J Herzl prepričal p. <’olg"i d',0J!iP da se mora nova i"-’ ' a PjJ va nhnoviti v Palestini. V našega str/ J, postaj''1/^# v Evropi nevzdržno in v o,9’, s* letih nred prvo sv ^vno voj® |j je priseli' sem 50.000 J®dV vzhodne Evrope. Takrat je p tudi David Ben Gurion.« ^ (Nadaljevanje UL SV FRA st 20 - releton 17-33». 95H23 - NAROČNINA: mesečna HUD 111 I.KI. UNICI v<> TRSI - UL MONTECCH1 6 II., TELEFON 93-808 ln »4 638 - Poštni predal 55» - PODHUŽNICAi GORICA: UUoa Silvio Penico l, tl , Telefon 33-B2 - UPRAVA: itol __ ---- ----- številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev). meaeAno 10 din (1000 starih dinarjev), letno l(M) din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 637» Narodni banki v Ljubljani — 503-3 85 - (Mil.ASl: > :na oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca trgovski 150. flnančno upra ml 25U, osmrtnice 150 lir - M*1! ogiaa 40 111 beseda - Oglasi četrtletna 2.250 lir. polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ SFRJ: AD)T, o2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči posamezna račun pr) goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih p..kr«’ln Italije pri »Societk Pubbllcltk Itallana« - Odgovorni uredmv STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega mska Trst <