informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana |eto 9 septembeM978_št_85 Hoteli - emona kvaliteta ENOTNA PONUDBA IN OPREMA Dne 16. avgusta so po- noše. Blagovni center bo bovno zasedali predstavni- nosilec vse nabave drobne-ki posameznih TOZD DO ga inventarja, kar bo tudi Emona HOTELI. Šesta- usklajeval s potrebami nek je v odsotnosti dir. tov. Emona hotelov. tf»tel Holliday Inn ob Unionu v Ljubljani je gradbeno že pod ^agrajška, vodil tov. Riko Rižnar.Po daljših predpripravah in predlogih je na em sestanku prišlo do pomembnega sklepa: Nič več obremenjenosti ® Preteklostjo, ekskluziv in Pragih nakupov drobnega jnventarja. Od sedaj naprej P°mo poudarjali svojo {rvaliteto na podlagi značke EMONA KVALITETA, l1 naj bi bila prisotna in se P0 v bodoče tudi poudarja-a v vseh objektih emon-kih hotelov, kot pojem a°bre kvalitete. i Drobni inventar (porce-jPn, steklenina, jedilni pri-°r, namizni servieti, bri-?~e> prti in ostalo) bo od-eJ v vseh Emona hotelih j-Pnke kvalitete, enake ob-^ e> od istih proizvajalcev r z enotnim emblemom EMONA HOTELI« ter značko EMONA. Na sestanku so bili pridni predstavniki DO Bla-lo Vn*vcenter> kjer je bil de-^ JP? že opravljen izbor do-v viteijev za posamezne ste inventarja. Tako bo ‘aprimer: KORDUN Kar-za jedilne pribore, yGOKERAMIKA Za-SS? za porcelan, SVILA-^ * Kamnik za brisače, <3ni m ko za steklo še ni br/°^en Proizvajalec, ki pa ° vsekakor domač. Z vse-„1 Proizvajalci ima Bla-^ vni center - Sektor širo-Sb P°’;rošnja - dolgoročne P°razume in poslovne od- OBNAŠAJMO SE PO EMONSKO Prva takšna nabava za novi hotel v Čateških toplicah je že v teku. Naj omenimo, da je prav to dejstvo izbilo sodu dno, saj smo bili postavljeni pred dejstvo, ali za Čatež posebno formo ter emblem ČT ali odločitev, ki ima globlji racionalnejši in trajnejši pomen. Vse pa kaže, da je prevladal razum in tako bo že inventar v novem hotelu Ča-teške toplice označen z EMONA HOTELI. • cenejša nabava blaga; • blago iz domačih virov in možnost dopolnjevanja; e nabava je možna v manjših količinah, ker takšno poslovanje omogoča Blagovni center, da bo inventar imel tudi na zalogi; • poudarjanje oznake EMONA KVALITETA; • založenost z drobnim inventarjem; • manj tatvin inventarja. Takšna odločitev je po našem mnenju lep in vzpodbuden vzgled, ki ga poimenujemo »Obnašajmo se po emonsko« saj nam tudi Emona omogoča vlaganja, perspektivo in socialno varnost. MARKO POTOKAR sejma. LETOŠNJA TURISTIČNA SEZONA SEPTEMBER MOČNEJŠI KOT AVGUST? Emona-Globtour tedensko pripelje 95 letal Angležev in Nemcev - V zakupu 26 tisoč postelj - Ustvarili bomo dva milijona nočitev - LJUBLJANA, 31. avgusta - Naša turistična agencija Emona-Globtour, ki slovi kot eden največjih jugoslovanskih »uvoznikov« tujih gostov, bo po prvih ocenah letos ustvarila okoli dva milijona turističnih nočitev, kakor pravi Davorin Ferligoj, direktor te naše delovne organizacije. Globtour ima letos v zakupu od Debelega rtiča na slovenski obali vse do Ulcinja v Črni gori okoli 26 tisoč postelj, največ v hotelih visoke B kategorije, med njimi tudi v Sarajevu, na Bledu in ki so pogostni počitniški cilj in cilji skupinskih krožnih izletov. »V rokah držimo vse postelje, ki smo jih imeli v predsezoni in glavni sezoni, zakaj po prijavah in rezervacijah sodeč, bo september še močnejši - vsaj za nas - kot je bil avgust,« pravi Davorin Ferligoj, ki hkrati poudarja, da bi zlah- ka razprodali še enkrat toliko postelj, kot jih je zakupila njegova agencija, če bi jih le dobili. »Ko je letos povpraševanje preseglo ponudbo, ko smo začeli doživljati toliko po-grevano »prebukiranje« -odobno se je dogajalo v paniji, Tunisu in Grčiji -smo pokupili vse postelje, ki smo jih kjerkoli dobili.« 95 LETAL NA TEDEN Globtour je čez vso glavno sezono vsak teden pripeljal v Jugoslavijo, točneje na dubrovniško in puljsko letališče, po 95 polnih letal potnikov iz Velike Britanije in Zahodne Nemčije. Če vemo, da vsako potniško letalo slovenskega letalskega prevoznika IAA sprejme na krov po 115 potnikov, potem si zlahka izračunamo, koliko gostov Globtour vsak teden pripelje na naše morje. Sredi avgusta je - v rekordnem dnevu - priletelo tudi 96 letal Globtourovih gostov iz tujine. In: večina teh gostov je ostala v Jugoslaviji po štirinajst dni do tri tedne, kar nedvomno posebej nekaj šteje. Med njimi je bilo doslej 85 tisoč zahodnih Nemcev, 55 tisoč Angležev, 25.000 Skandinavcev, 10 tisoč Švicarjev in več tisoč Francozov, Amerikancev in drugih. Po besedah Davorina Ferligoj a je letos posebno zaseden Dubrovnik, kjer človek tudi te dni v začetku septembra pri belem dnevu z lučjo težko najde prosto posteljo, nič bolje pa ne kaže vse do konca septembra. Tudi oktober bo proti vsem pričakovanjem izredno dober. Ob dejstvu, da Dubrovnik čez vse leto dobiva Globtouro-ve goste - med drugim po pet tisoč zahodnih Nemcev čez zimo - se bo ta številka letos bržčas podvojila na okroglih deset tisoč. Južni Jadran praktično doživlja neprekinjeno turistično sezono v primerjavi s srednjim in severnim. Po prijavah sodeč ne bo samo september močnejši, kot je bil letošnji avgust, kar zadeva tuje goste, temveč zelo lepo kaže tudi za zimsko sezono na relaciji Bled-Portorož, pri čemer ima Globtour še posebej na seznamu naš Bernardin in Riviero. Če bo vse po sreči, bomo tudi v »mrzli« sezoni gostili pod našo streho ne samo štiri do pet tisoč tujcev kot lani, temveč še precej več. Med temi največ Skandinavcev, Francozov in seveda Kauf-hofovih zahodnih Nemcev. 35% VEČ NEMCEV In odkod letošnji turistični »boom«, kakor pravimo nepričakovano moč- Nadaljevanje na 2. strani AKCIJA E-INFORMATORJA IŠČEMO NAJBOLJŠI E-MARKET DOLENJKE Razgledovali smo se in kupovali v Dolenjkinih samopostrežnicah v Straži, na Drski in v Novem mestu na Cesti herojev in Ljubljanski cesti 7a - V prvi etapi zmagala samopostrežnica v Straži »Srebrni« kolektiv Drske po prvi etapi naše akcije. Ljubljana, 30. avgusta -Po končani akciji: »Iščemo najboljši E-market«, v kateri je zmagal naš market v Gornji Radgoni, ki je osvojil največ zvezdic v očeh potrošnikov, nada- ljujemo akcijo E-Informa-torja, v kateri bomo skušali ugotoviti, kateri od dvanajstih marketov Emona Dolenjke iz Novega mesta je najboljši. Ocenjevali smo po že znanih kriterijih: Založenosti, ponudbi, ustrežljivosti, vljudnosti, čistoči in podobno. Prvi market, ki smo ga obiskali je bil market v Straži, kjer smo »kupova- li« 29. avgusta ob 11,45. uri. Market stoji tik ob železniški progi, ki pelje v Novo mesto in kjer si na mostu podajata roki Straža in Nadaljevanje na 3. strani SEPTEMBER MOČNEJŠI KOT ■ ■ ■ Nadaljevanje s 1. strani nemu navalu tujih turistov na naš Jadran in se hkrati na debelo in drobno zgražamo nad tako imenovanim » prebukiranjem « ali nad polnimi posteljami, rezerviranimi in prodanimi za prazne? Ne samo v Jugoslavijo, ki slovi predvsem po svoji stabilnosti in politični trdnosti, temveč tudi v Tunisu in Španiji so se letos spopadali s prebukiranjem gostov, zakaj tudi v te dežele je prihitelo na sonce in morje skoraj 35 odstotkov več zahodnih Nemcev kot prejšnja leta, pravi Davorin Ferligoj kot poznavalec turističnih evropskih tokov. Tako močne potovalne in počitniške mrzlice, ki ni zajela samo zahodnih Nemcev, ni mogel predvidevati noben turistični strokovnjak, zakaj tudi pe-danti Nemci se ne odločajo več za počitnice pol in dobro leto poprej, temveč prenekateri zadnji hip. Pomagamo si lahko s preprosto.resnico: vsako leto potuje na počitnice več ljudi, ki svoj počitniški cilj izbirajo ne samo po ceni, temveč tudi po zanesljivosti. IZ DO EMONA MERCUR In prav tu ima Jugoslavija letos v primerjavi s sosednjo Italijo bistveno prednost. Kaj pa finančna plat letošnje turistične medalje? Smo še zmeraj v »buli«, kot radi pravimo med seboj. Žal, smo, je pošten odgovor. Žakaj? Nikakor ne dohajamo cen, ki sproti zdivjajo, pri čemer moramo vedeti, da aranžmajske cene turističnih uslug veljajo za leto naprej. Ta hip namreč naš Globtour že prodaja prihodnjo turistično sezono s točno določenimi cenami za penzion v hotelu visoke B kategorije od Ankarana do Ulcinja. KDAJ PA KAJ DOBIČKA BO? Kaj bo z letošnjo devizno stimulacijo na ustvarjen turistični promet, doslej še ni znano. Medtem ko še ni določena osnova, se sprašujemo sami pri sebi, ali bomo dobili 15 odstotkov, morda kaj več ali celo manj! Gostinci in turistični delavci so z dohodkom zdrsnili na dnu plačilne lestvice. Ob vsem tem turističnem čudežu, ki ga doživlja- mo letos, ostane kot na dlani stara resnica, da po cenah in ponudbi nikakor nismo konkurenčni ne samo Španiji, ki si jo tako radi jemljemo za vzgled, temveč tudi prenekaterim drugim turističnim deželam, kjer znajo bistveno bolje poskrbeti za gosta. Če se še enkrat povrnemo k prebukiranju, naj povemo, da so Črnogorci ne-nadkriljivi v humorju: odvečne goste so pošiljali ne samo na Durmitor in v Titograd, temveč še globlje na celino, češ naj bodo srečni in veseli, da se sploh lahko naužijejo našega čistega zraka in sonca, ki ga doma nimajo... Napovedi za prihodnjo sezono so že kot napovedi nehvaležne, vendar, če si jih že privoščimo, sodeč po turistični mrzlici, ki je letos zajela Evropo, zlahka trdimo in predpostavljamo, da si za 1979. leto lahko obetamo še kakih 5 odstotkov zahodnih Nemcev več kot letos, kakor meni Davorin Ferligoj, kar pa je seveda odvisno tudi od mednarodne gospodarsko-politične situacije. EMONEC SUPERMARKET PRENOVLJEN Po štirinajstih letih naložba za milijon 700 tisoč din - Prehod iz klasične v samoizbimo prodajo blaga - Ponudba: 40 tisoč artiklov Ljubljana, 28. avgusta -Delovni kolektiv ljubljanskega Supermarketa jc potrošnikom odprl vrata obnovljenega prvega in drugega nadstropja s čimer so končali tudi drugo fazo celotne obnove prvega emoninega Supermarketa, ki je bil odprt okto- bra 1964 leta. Prvi del obnove - bife, in prehrambeni oddelek v kleti ter pritlično etažo so obnovili že lani. Z deli so pričeli 19. junija in so jih skoraj po načrtu v roku tudi končali. Obnovitvena dela sta opravi- li ljubljanska Termika in Alpos iz Šentjurja pri Celju, celotna naložba pa je stala milijon 700 tisoč dinarjev. Velik delež dela pa je pripisati tudi prizadevnemu kolektivu Supermarketa, ki se je trudil, da bi prodaja v novih prostorih čimpreje stekla. Pogled na modernizirano četrto etažo ljubljanskega supermarketa, prvenca med tovrstnimi trgovinami pri nas. »Po štirinajstih letih nam je že čas narekoval, da izvršimo prepotrebno rekonstrukcijo trgovine, ki je morda v »stari obleki« postala za kupca že nezanimiva, kar se je vsekakor odražalo tudi pri gibanju prometa«, nam je povedal Franc Žunko, direktor TOZD Supermarket Ljubljana. »Poleg zastarelosti nam je upravičenost vlaganja v rekonstrukcijo narekovala tudi dokaj neprimerna lokacija našega marketa in ne nazadnje že šestmesečni podatki o prometu lanske obnove kletne etaže in pritličja. Razumljivo je, da smo zabeležili v juliju in avgustu občuten padec prometa, ko smo poslovali zaradi obnovitvenih del s polovično močjo, vendar upamo, da bomo v štirih mesecih, kolikor jih je ostalo do konca leta izgubo izravnali.« Supermarket je v celoti moderniziran. Vgradili so klimatske naprave, ponašajo pa se tudi z lastnim agregatom za elektriko, tako da so v slučaju izpada električnega toka neodvi- sni. Agregat lahko napaja vse hladilne naprave in razsvetljuje vse prostore Supermarketa in pisarne v stavbi na Kersnikovi 2. »Najbolj pomembno pa je, da smo z obnovo v celoti dosegli samoizbirni način prodaje. Kupec si blago ogleda, premisli in - kupi. Z novo organizacijo prodaje je predvsem boljši pregled blaga, smotrnejša je razporeditev in delno tudi povečan asortiman, zadnji v manjši meri saj imamo že tako v prodaji okoli 40.000 artiklov,« je dejal Franc Žunko. Števila zaposlenih niso povečevali. Nasprotno, kolektiv je uvidel, da v večjem številu zaposlenih ni razloga povečanja produktivnosti, zato že dalj časa niso nadomeščali delavcev, ki so odšli v pokoj ali kako drugače zapustili delovni kolektiv. Zavedali so se pomembnosti vlaganja denarja v obnovo in da bi še dolgo ostali glede osebnih dohodkov na repu kot pravimo saj je boljši in lepši jutrišnji dan pogojen le s smotrno organizacijo dela in sodobno tehnologijo. Zvone Gjurin EMONA-POSAVJE Kondicije večje kot stroški BREŽICE - Osnovna organizacija TGP Emona Posavje je v razpravi o uresničevanju sklepov 8. kongresa ZS Slovenije med drugim ugotovila, da so integracijski proces v redu izpeljali, ko so se vključili v SOZD Emona. Čeprav točnih ocen integracije še ni -stroški so že ugotovljivi kot stroški. Kar zadeva nadomestila za prehrano, regres ipd., so člani sindikata menili, naj bi se izenačili z drugimi delovnimi organizacijami na ravni SOZD, kar bi bilo koristno tudi pri delitvi osebnih dohodkov, nadomestil za letni dopust, regres za prehrano, povračilo stroškov prevoza na delo - in ne zgolj pri dajatvah. pa so opazne pndoblje-e kondicije, ki so večje Prenovljeni samoizbirni del ljubljanskega Supermarketa, v katerem ni več klasičnega načina prodaje. NA NOVIH TRGOVSKIH POTEH PRED DURMI REORGANIZACIJA Tisto kar smo si delavci lansko leto zapisali v samoupravni sporazum ob ustanovitvi SOZD in kar smo letos sprejeli kot svojo poslovno usmeritev, moramo v trgovskih delovnih organizacijah Emone Merkurja, Emone Commerca, Emone Blagovnega Centra in Emone Centromerkurja tudi praktično in vsebinsko začeti izvajati. V teku so dela komisij in strokovnih teles, ki bodo predložili najboljšo rešitev bodoče reorganizacije. Ta- •Jto bo naš nastop v bodoče čim bolj uspešen, gospodaren in prilagojen povezavi s potrošnikom in industrijo. Konkretno: v Emona Commercu in Emona Blagovnem Centru je v teku reorganizacija na temeljne organizacije, ki bodo v taki novi organiziranosti sprejele novo organizirane dejavnosti Emone Centromerkurja. Maloprodaja Centromerkurja pa se bo kot TOZD priključila DO Emona Merkurju. Vse to naj bi se zgodilo ob novem letu, saj ta datum predstavlja tudi gospodarski odnosno bilančni začetek. V taki novi organizaciji tradicija Emone in Centromerkurja v trgovski dejavnosti ne bo zamrla, nasprotno ona se bo vsebinsko obogatila. Dvojni nastop, dvojne zaloge, dvojna skladišča, dva načina dela vse to bo eliminirano. Cen-tromerkur bo izkoristil vse dosežke moderne obdelave podatkov na področju finančnih in blagovnih obdelav, Emona razširja trg in vsrkava kadre, ki so na področju široke potrošnje - neprehrambene dejavnosti imeli bogate izkušnje. Trgovina na debelo v ranje, dočim bo izbira še vedno tekla kot dosedaj. Tam kjer ni mesta za trgovanje na debelo, se bo seveda direktno vključevala maloprodaja. Ker bomo pri proizvodnji večji po količinah in kvaliteti planiranja, se bomo v povezavi z njo tudi lažje dogovarjali. Proizvodnja bo imela s tem več možnosti da se osredotoči na njeno osnovno funkcijo - kvalitetno in ceneno proizvodnjo. Ta reorganizacija oziroma bolje rečeno vsebinsko popolnoma drugačen način dela je predpogoj tudi za koncentriran nastop vseh dejavnosti v novi poslovni stavbi, ki že dobiva svoje obrise. Ta investicija namreč ni »investicija v pisarne«, nego v prostore, ki bodo omogočali moderno in koncentrirano poslovanje. In ne nazadnje v trgovini na debelo je ta korak tudi začetek za koncentracijo neprehrambene dejavnosti v DO Blagovnem centru, katerega nosilec bo Centromerkur. S tem pa je podana tudi realna gospodarska podlaga za graditev novih modernih skladišč, v katerih bo tehnologija dela pripomogla večji storilnosti. Ker bo DO Blagovni center nosilec dejavnosti trgovanja na debelo, bo s to vsebinsko reorganizacijo podana tudi možnost da se z eventualnimi bodočimi reorganizacijami ali priključitvami zaokroži njegova funkcija opskrbe. Lahko je reči, teže storiti, uresničiti. Pojavlja se veliko število vsebinskih in organizacijskih dilem saj je poznano da naš gospodarski, posebno pa zunanjetrgovinski sistem ni dograjen. Zato kljub našim skupnim naporom Emona Centromerkur še ni regi- tom bolje gospodarske uspešnosti skupnega nastopa na trgu, racionalizacije poslovanja, zalog, racionalizacije transporta, usvajanja celokupne elektronske obdelave podatkov v sedanjem grosističnem delu Emone Centromerkurja najtežja vsebinska naloga. Zadnje konkretne akcije celotne vodilne in vodstvene strukture sozda in imenovanih delovnih organizacij ter komisij že kažejo da bomo uspešno kos zelo težki nalogi. Če smo v začetku leta še iskali skupne rešitve, pred dopusti pa začrtali pot, jo moramo to od delavcev sedaj že potrjeno, brezkompromisno izvajati. Za to imamo vse pogoje in kadre ki bodo izvedli te naloge. Subjektivne težave so največje. Vsi smo ljudje in gledamo razvoj iz lastnega zornega kota. Ker kasnimo v Emona Centromerkurj u s konkretnimi razporeditvami delavcev DSSS, je teh težav več, kot sicer. Vsem pa je že jasno, da ne da bo samo dela za vse, nego nas bo zopet premalo, kajti odpirajo se nove komercialne poti za nastop na trgu. Že sedaj, ko se skupno dogovarjamo o bodoči organizaciji, so koordinirani komercijalni nastopi že vsakodnevna praksa. Za tak nastop namreč ni nujna registracija nove organizacijske strukture nego dogovor in cilj vseh delavcev za skupni uspeh. Ta nov nastop na trgu bo bistveno pripomogel tudi k večji skupni poslovni aktivnosti Emone, ki smo jo letos še pogrešali. Verjetno je bil naš lanskoletni korak tako velik, da potrebujemo enkoliko časa za »notranjo stabilizacijo«. Organizacijski odbor mednarodne novinarske okrogle mize, ki je bila od 26. do 29. junija letos v Portorožu, se Vam prisrčno zahvaljuje za sodelovanje v pripravi in izvedbi tega pomembnega mednarodnega novinarskega srečanja, ki ga je priredila Zveza novinarjev Jugoslavije v izvedbi Društva novinarjev Slovenije. Okrogla miza je tako v organizacijskem kot v vsebinskem pogledu v celoti uspela in k temu je zelo veliko prispevala pomoč in sodelovanje številnih delovnih kolektivov, ustanov in posameznikov. Med tistimi, ki so se ljubeznivo odzvali naši prošnji za sodelovanje, ste bili tudi Vi in prav zato se Vam želimo še enkrat iskreno zahvaliti, v upanju, da bomo tudi v prihodnje naleteli na enako razumevanje. V imenu organizacijskega odbora: V V imenu organiza, / Emoni kot dejavnost bo s tem usposobljena da oskrbuje ne samo lastne malo-postrežne trgovine, ampak tudi blagovnice. In to na način, ki ne bo povečeval stroške med proizvajalcem in maloprodajo. Seveda pa ta razširjena oskrba maloprodaje po asortimanu ne bo stihijska. Za asortiman katerega bo trgovina na debelo zadolžena, bo skupno dogovorjen. Način pretoka blaga bo seveda različen. Če gre za sezonsko in modno blago, bo to predvsem finančno in časovno plani- striran po temeljnih organizacijah na sodišču, niso zvani še pogoji, pod katerimi bo kdo lahko prodajal na debelo (zakon o cenah!) itd. Pri vsem tem pa nam je jasno, da nas družba in gospodarska situacija v svetu in doma neusmiljeno pehajo v iskanje lastnih rezerv. Te pa so manj v večjem obsegu dela, več pa v kvaliteti. Zato je zaokroževanje grosistične neprehrambene dejavnosti Emone Blagovnega centra in Emone Centromerkurja z rezulta- Gospodarska situacija v svetu skupno z razvojem tehnologije se pospešeno spreminja. Ta nov položaj zahteva nove rešitve in odločanje. Imamo vse pogoje, da to uresničimo, zato malodušja ni več. Namesto tega se pojavljajo zahteve za čimprejše konkretne odgovore na probleme, ki se dnevno pojavljajo ob novih rešitvah. Le-te pa smo vsi čimprej dolžni dati, vsak na svojem delovnem in samoupravnem mestu- JOŽE SNOJ AKCIJA E-INFORMATORJA IŠČEMO NAJBOLJŠI E-MARKET DOLENJKE Nadaljevanje s 1. strani Vavta vas. Prihodnje leto bo star 10 let. V bifeju, ki je dokaj prostoren za market, saj je gostom na voljo kar 44 sedežev da si privežejo dušo. In si tudi imajo s čem. Ivanka Muhič, kuharica nem prostoru kjer prodajajo na klasičen način. Vse lepo in prav le prodajalke ni bilo nikjer. Nekaj časa smo se ogledovali - v tem oddelku prodajajo poleg drobne tekstilne galanterije tudi tranzistorje, TV aparate in šolske potrebščine - povedal, da je z MIZ-om zadovoljen. Že devet let je pri Dolenjki, tudi izučil se je pri njej. V trgovini je sameval prazen hladilnik, bojda ne »dela« tako kot bi moral, ohlaja le do minus 15 stopinj, moral pa bi ohlajati »Zlati« kolektiv marketa v Straži po prvi etapi ocenjevanja v bifeju nam je povedala, da skuha dnevno kar 10 »riht«, da ne omenjamo tople malice - nad 200 obrokov za delavce delovne organizacije Gorjanci in za delavce opekarne v Zalogu. Da res dobro kuha smo se prepričali, mala pečenka, ki je veljala 30 din in govedina v juhi za isto ceno sta bili res odlični -kot v starih časih doma. Na voljo so imeli tudi golaž in vampe prav tako po 30 din ter po naročilu dunajske in naravne zrezke za 36 oziroma 34 din, juho z zakuho za 6 din ali čisto za 5 din. Tople malice so po enotni ceni 16 dinarjev. Za ves ta pestri jedilnik skrbe dve kuharici in ena učenka, ki se uči šele prvo leto. Zadovoljni s postrežbo in kvaliteto v bifeju, ki mu nismo mogli kaj očitati, smo se odpravili »kupovat« v trgovino. Na vhodnih stopnicah, bi guma, ki je menda nalepljena, da strankam v mokrem in zimskem vremenu ne bi drčalo, potrebovala le malce lepila. Odstopa - stranke pozor! Ker že ne znamo skuhati kosila brez mesa, smo se najprej ustavili pri mesarju. Teletino, pljučno pečenko in bržolo smo takoj črtali z našega jedilnega lista. To pride kdaj drugič na vrsto. boljše meso Mesar Vinko Ržek je povedal, da naroča in dobiva meso pri Mesni industriji v Zalogu in da ni preveč zadovoljen, ne z izbiro in tudi ne s kvaliteto. Dejal je, da je bil tako on kot stranke bolj zadovoljen z dobavo iz Kočevja. 9b našem obisku so prodajalke pravkar polnile police, ki so kar dobro založene- Tudi redu nismo imeli kaj očitati, razen sem in tja ~~ v nekaj primerih razmečem blagu, ki ga je pripisi radovednim kupcem. Bazen prehrambenega pddelka ima trgovina tudi tekstilni oddelek - v loče- nato pa odšli brez da bi kaj kupili. Dober vtis, ki ga daje market, kvarijo otroci, ki brez usmiljenja pred marketom odmetavajo papirčke od sladoledov in žvečilnih gumijev in s hojo po zelenicah na vso jezo namestnika poslovodje Staneta Mravinca, ki nam je povedal, da dela v marketu 17 delavcev in 6 učencev, od teh eden v gostinstvu. Stane Mravinc, ki je že deveto leto pri hiši - za trgovca se je izučil pri Potrošniku v Črnomlju - je s prometom marketa kar zadovoljen, pokrivajo območje vse do Dolenjskih toplic, prodajajo tudi pohištvo, tako da kupcem ni potrebno hoditi v bližnje Novo mesto. Težav skorajda nimajo razen drobnih popravil pri vzdrževanju instalacij in zgradbe. Market na Drski, ki še ni dopolnil leto dni starosti, smo obiskali malo kasneje - ob 13. uri. Market je nov in videti je, da kolektiv želi, da bi takšen videz ohranil čim dalj časa, saj so dve prodajalki vneto drgnili in čistili steklene stčne. Posnemajte jih! Market nima bifeja, ima pa zato v kletnih prostorih tehnični oddelek kjer lahko kupite kmečko,orodje, samokolnice, TV aparate, belo tehniko in celo kletko za kanarčka ali papigo, ne manjka elektroinstalacij-skega materiala pa tudi če bo z vodovodom kaj narobe vam bodo pomagali tu. Z materialom seveda. Zelenjavni oddelek je bolj slabo založen, verjetno tudi ni take velike potrebe. LEP KRUH Imajo pa zelo lep kruh in tudi izbira je dokaj šna. Zvedeli smo, da ga pečejo v Ločni, v Novem mestu -tozd Žito Ljubljana. Tudi pri mesarju bi lahko kaj izbrali - teletine sicer tudi tukaj ni bilo - bilo je dovolj mlade govedine in perutnine. Mesar Stane Staniša je vsaj 18 in zato ga ne upajo uporabljati. Videz marketa kvarijo stolpnice gajbic s pivom in mineralno vodo, da kupec komaj pride do hladilnika z mlekom, maslom in margarino. »Včeraj smo jih dobili, 150 komadov,« je povedala Nada Miklič, namestnica poslovodje. »Pridite v petek pa jih že skoraj ne bo več,« je kot v opravičilo dejala Nada. Morda bi se našla še kakšna druga rešitev? Tudi steklene stene bi se dale kako drugače uporabiti - kot lepo urejene izložbe. Res je, da je potrebno prostor smotrno izkoristiti, vendar zunanji videz tudi nekaj velja. DOBER PROMET Market zaposluje 12 delavcev - trgovcev in 4 učence. Imajo dober promet in redno dosegajo plan. Pohvalijo se lahko celo z avgustovskim prometom čeprav je šteti avgust za »mrtvi« mesec. Kako bodo naučili kupce, da koles ne bodo prislanjali na mesta, ki zato niso najbolj primerna, bodo morali rešiti sami - ali pa skupno s kolesarji. Market na Cesti herojev v Novem mestu sodi med starejše Dolenjkine markete saj je star že enajst let, kar pozornemu očesu kupca ne uide. Strgalo za čevlje pred vhodnimi vrati je polno in ne služi več svojemu namenu. Tudi stare, oguljene nalepke na vratih in steklenih stenah marketa padejo takoj v oči. Zmečkani čokoladni pirh, izdelek tovarne Pionir s ceno 24,84 din verjetno s svojo zaprašeno škatlo ne bo dočakal prihodnje velike noči. Električna stikala in omarice pri hladilniku bo verjetno pridna roka do našega prihodnjega obiska obrisala nadležnega prahu in madežev. Hoteli smo kupiti emoni-no kavo E-special, a smo jo med množico M kave, Deli- ‘arket ob Cesti herojev v Novem mestu, ki se duši v pretesnih prostorih. Tri najboljše kuharice v Straži, ki slove blizu in daleč po odlični jedači. katese, Santane, Orient kave in Turkcaffe zaman iskali. Zelo pazljivo smo stopali mimo dvolitrskih kozarcev kislih kumaric, lepo zloženih na tleh, škodo bi morali pač plačati. Market tare prenatrpanost, zato pa je vzrok premajhen prostor in verjetno zaradi tega delajo družbo piščancem lepi zlato obrobljeni sveži krofi, izložbeni prostor pa tare ista bolezen kot emonine markete - prenatrpanost in gneča vseh mogočih artiklov. SKROMEN PROSTOR Vso to gnečo premajhnega prostora pa odtehta vljudnost in prijaznost prodajalk, ki se trudijo, da ustrežejo kupcu, deset jih je, štiri mlada dekleta pa se uče trgovskega poklica. Milka Kočar, namestnica poslovodje je povedala, da so s prometom kar zadovoljni, dvajset milijonov letno niso mačje solze. Milka je doma iz Mokronoga in dela pri Dolenjki že 18 let. Prodajalka Karla Nanger pa spretno nadomešča mesarja v popoldanskih urah, da ustrežejo kupcem. Market na Ljubljanski cesti smo obiskali v popoldanskih zgodnjih urah, ko so novomeški delavci napolnili majhen bife do zadnjega kotička. V majhnem prostoru, ne večjem od okoli 24 m2 smo našteli 40 gostov, predvsem žejnih, saj toplih jedil, kot so nam zagotovili ni bilo več na razpolago. Te strežejo le do 12. ure. Ker si niti kozarca deita nismo mogli kupiti in so bili izgledi, da ga bi v kratkem dobili, smo se odpra- vili po nakupih v trgovino. Pri mesarju smo lahko izbirali med govedino in pičlo izbiro svinjskega mesa. Hoteli smo kupiti kra-ško slanino - panceto in nekaj pršuta, a ga niso imeli. Tudi suhih klobas iz Zaloga ni bilo. Market na Ljubljanski cesti ni več tako mlad saj je dopolnil že trinajst let. To se pozna tudi na policah, ki bi mimo čopiča potrebovale še pridno roko, da bi jih obrisala in odstranila vzorčke testenin, ki izpadajo iz vrečic. UTRNJENA ZVEZDICA Majhno zvezdico, ki se je utrnila zaradi neurejene okolice marketa, saj globoke jame kar groze majhnim avtomobilom motoriziranih kupcev - kakšna je okolica če pada dež ne vemo - je marketu priborila Milka Bojane, oddelkovo-dja tekstilnega oddelka. Red, ki vlada, verjetno po zaslugi Milke je kar osupljiv. Police so urejene, vsaka stvar je na svojem mestu. »Če bi imela urejeno kabino za pomerjanje in še kakšen stojalček za bluze pa bi bila res zadovoljna,« je dejala Milka. Stane Smrekar, namestnik poslovodje, ki je v marketu zaposlen že od otvoritve dalje nam je povedal, da jih tarejo prostori. Market je postal že premajhen in zahtevam trga in sodobnemu poslovanju skoraj ne ustreza več. V zimskem času imajo težave z dostavo blaga. Prostor pri razkla-dalni rampi je neraven in če je poledenel so že težave tu. V marketu dela skupaj 19 delavcev v uku pa imajo 5 učencev. S prometom so kar zadovoljni in pričakujejo, da se bodo letos približali 30 milijonom. Ocena: V očeh potrošnika so ob upoštevanju kriterijev -založenost, vljudnost, ponudba in urejenost od 10 možnih zvezdic, ocena od 1 do 10 + ali - doosegli: Market, Straža ★ ★★★★★★ + (7 +) market, Drska ★ ★★★★★★ 7 (7) market, Ljubljanska c. 7a ★ ★*★★★ (6) market, Cesta herojev ★ ★★★★ (5) E-INFORMATOR pEEs Dolenjkin market na Ljubljanski cesti, ki bo dobil pravo vrednost, ko bo urejena tudi okolica. TEŽAVE TOVARNE MOČNIH KRMIL ŽIVLJENJE NA KORUZI Tovarna močnih krmil -tozd DO Agroemona - ki vsak dan predela sto ton koruze v močna krmila, je lani novembra pri PIK Polj opri vrednem industrij- skem kombinatu - tozd Kooperacija KOVIN - v Banatu kupila 5000 ton koruze po 2,10 din za kilogram. Po črno na belem podpisani kupo-prodajni pogodbi se je kupec obvezal, da bo kupnino poravnal v dveh obrokih, prodajalec pa je privolil, da kupljena koruza ostane v njegovem skladišču do postopnega prevzema v letošnjem maju, juniju in juliju, za kar bo kupec posebej odšel dogovorjeno skladiščno ceno. Ves nakup se je odvijal po vseh veljavnih in predpisanih pravilih igre - račun tja, potrdilo sem - in tako dalje, dokler ni napočil trenutek, ko je Tovarna močnih krmil zaprosila, naj ji prodajalec odpošlje prvo pošiljko njene lani plačane koruze. Pri PIK-u v Banatu so se prijeli za glavo češ da »ljubljanske« koruze nimajo več v skladišču, ker se je medtem hudo podražila, saj je po- skočila čez 4 dinarje za kilogram. Takoj so predlagali, naj bi ljubljanski kupec - spričo objektivnih težav s kooperanti - pristal na tako priljubljeno kompenzacijo, kar med nami povedano pomeni na 30 do 40 par višjo ceno, pa bi se pri zasebnikih morda vendarle dalo dobiti še nekaj koruze za Ljubljančane... O tem koruznem zapletu;ki ob intervencijskem uvozu koruze - na tujem začuda raste pol ceneje kot doma - nedvomno predstavlja širši problem, bo razsodil sodnik. Opisana kupoprodajna zgodba nas nehote spominja na tisto, kako je Janez prodal Jožetu avto za 200 tisočakov, ne da bi ga kupec takoj odpeljal, mu po 500 din na mesec računal garažo - vmes sta poskrbela za prepis in pogodbo -ko pa je Jože hotel kupljeni avto »dvigniti«, mu je Janez prizadeto sporočil, da ga je medtem že prodal za 220 tisočakov... EMONČEK Vremenska ujma na Pšati naši koruzi ni prizanesla. POLLETNI OBRAČUN SOZD EMONA Indeks TAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU 1078 DEJAVNOST doh. v I. poli. 78 OD v I. poli. 78 doh. v I. poli. 77 OD v I. poli. 77 1 2 3 TMK 94 126 Emona Commerce 112 123 Trgovina obala Koper 100 106 Pekarna Center 116 124 Dolenjka N. mesto 119 128 Jestvina 110 122 Centromerkur 91 108 Zdrav. Čateške Toplice 139 149 Union 108 121 I. CELOTNI PRIHODEK V SOZD kot celoti smo v prvi polovici leta 1978 realizirali 5,576.646 tisoč din celotnega prihodka, kar predstavlja 45% letnega plana oziroma 10% več kot v enakem obdobju lani. Po dejavnostih je bil celotni prihodek dosežen tako (v %): Struktura Indexi Dejavnost dosež. I. poli. 1977 ZR 1977 plan 1978 Lpoil. 78 po??.* 77/ ZR pol?. 7*8/ plan 78 dos I.poll. 78/dos. 11 poli. 77 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Proizvodna dejav. 11 11 11 12 44 49 120 2. Trgovska dejavnost 85 82 82 82 49 44 107 3. Hotel.-turistična dej. 3 6 6 5 28 37 148 4. Ostale dejavnosti 1 1 1 1 40 46 122 Skupaj 100 100 lOO 100 47 45 110 Glede na to, da je bil index porasta cen v prvem polletju 1978 v primerjavi z enakim obdobjem lani 113 (po publikaciji Zveznega zavoda za statistiko) je fizični obseg prometa v SOZD Emona v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani. Zlasti je ta izpad nastal pri zunanjetrgovinski uvozni dejavnosti. Iz gornje tabele je razvidno, da je celotni prihodek v trgovinski dejavnosti, ki predstavlja 82% celotnega prihodka SOZD, porasel le za 7%, medtem ko je rast pri ostalih dejavnostih, ki skupaj predstavljajo preostalih 18% celotnega prihodka SOZD od 20% (proizvodnja) do 48 (hotelsko-turistična dejavnost). V proizvodni dejavnosti je bil realiziran manjši celotni prihodek v letošnjem polletju kot v enakem obdobju leta 1977 le pri TOZD Poljedelstvo-govedoreja in sicer delno zaradi nižjih premij in manjšega števila prodanih pitancev. V primerjavi s planom za leto 1978 je proizvodna dejavnost v prvem polletju letošnjega leta realizirala že 49% celotnega prihodka. Pri trgovinski dejavnosti je DO Emona Commerce (zunanja trgovina), realizirala v obravnavanem obdobju le 38% plana celotnega prihodka, oziroma 16% manj kot v enakem obdobju lani. Razlog za tako nizek realiziran celotni prihodek je v izpadu uvoza kave (preko Direkcije za rezerve), in rezervnih delov, kakor tudi izvoza (les, poljščine). Predvidoma bo uvoz kave ter izvoz lesa realiziran v drugi polovici leta. DO Emona Merkur - Maloprodaja je v prvem polletju leta 1978 dosegla celotni prihodek v višini 1,130.464 tisoč din, kar predstavlja 46% plana, oziroma 21% več kot v enakem obdobju lani. Izjema je le TOZD Trgovina obala Koper, ki je realiziral le 37% plana celotnega prihodka, oziroma 7% manj kot lani (izpad maloobmejnega prometa). Nadpovprečno rast celotnega prihodka v DO Emona Merkur beleži TOZD Maximarket in sicer z indexom 132. Pri ostalih DO s področja trgovinske dejavnosti izstopa z visokim porastom celotnega prihodka v prvem polletju letošnjega leta z enakim obdobjem lani le DO Emona Ilirija z indexom 132, predvsem zaradi povečanja kapacitete (market B). DO Emona hoteli so v prvem polletju letos dosegli precej visok celotni prihodek v primerjavi s planom (45%), kar je glede na to, da je 70% nočitvenih kapacitet DO Emona hotelov sezonskega značaja zadovoljivo. V primerjavi s prvim polletjem leta 1977 so DO Emona hoteli dosegli 37% večji celotni prihodek in sicer delno zaradi povečanja hotelskih kapacitet (TOZD hoteli Bernardin - Grand hotel Emona, TOZD Zdravilišče Čateške toplice - PE Grad Mokrice). Nižje od povprečnega porasta celotnega prihodka je realizirala le TOZD Hotel Evropa zaradi zmanjšanja nočitvenih kapacitet. Ugodna turistična sezona se kaže tudi pri realizaciji DO Emona Globtour, saj je dosegla že 28% plana celotnega prihodka, kar je celo 72% več kot v enakem obdobju lani. Opozoriti moramo, da DO Emona hoteli v prvem polletju leta 1978 še niso obračunali premij od nočitev tujih gostov, ker še ni bila dogovorjena stopnja obračuna, kar bo pozitivno vplivalo na njihov celotni prihodek in finančni rezultat. II. AMORTIZACIJA Amortizacija po minimalnih stopnjah v SOZD Emona je za 29% večja kot v preteklem polletju, kar je posledica vključitve novih kapacitet (E-center Koseze, Grand hotel Emona ter Grad Mokrice). Amortizacija nad predpisano stopnjo je v letošnjem polletju za 8% večja kot v enakem obdobju lani. Skupna amortizacija (po minimalnih in povišanih stopnjah znaša 89.184 tisoč din, kar je za 22% več kot v enakem obdobju lani. III. DOHODEK IN OSEBNI DOHODKI SOZD Emona je v prvem polletju leta 1978 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala dohodek za 20%, torej z višjim indeksom kot celotni prihodek (index 110). Hitrejša rast dohodka je posledica počasnejše rasti porabljenih sredstev (index 108) - to je večja ekonomičnost poslovanja. Delež in rast dohodka po posameznih dejavnostih SOZD Emona je bila sledeča: Delež dohodka v SOZD Index Dejavnost I. poli. 77 ZR 1977 Plan 1978 I. poli. 78 po??. 77/ ZR 77 pol? 78/ plan 78 dos. I. poli. 78/ I. poli. 1977 1 2 3 4 5 6 7 8 Proizvodnja dejav. 14 14 12 14 44 50 120 Trgovinska dejav. 73 69 71 72 47 46 119 Hotel, in turist, dej. 9 14 14 10 29 32 125 Ostale dejavnosti 4 4 3 4 41 52 134 Skupaj SOZD 100 100 100 100 42 45 120 Doseženi dohodek je v primerjavi s preteklim letom torej relativno ugoden - to tudi v primeru če upoštevamo porast cen. Prav tako lahko ugotovimo, da je doseganje dohodka ugodno tudi v odnosu na plan. Upoštevati namreč moramo, iz izkušenj iz preteklih let, da je II. polletje glede ustvarjanja rezultatov, to je celotnega dohodka, dohodka ter akumulacije, vedno mnogo ugodnejše od prvega polletja, računamo, da ustvarimo v drugem polletju približno 2/3 rezultatov celega leta. Ne glede na ugodne rezultate pri ustvarjanju dohodka pa moramo opozoriti, da nekatere TOZD pri razporejanju dohodka na del za osebne dohodke niso upoštevale splošnih načel resolucije o ekonomskem razvoju SRS in tudi ne osnov in meril, ki so si jih določile v skupnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov v svojih samoupravnih aktih. Medtem ko je za SOZD kot celoto to razmerje še nekako opravičljivo, saj znaša index ustvarjenega dohodka v odnosu na preteklo leto 120, osebni dohodki pa 119, so odstopanja pri nekaterih TOZD izredno velika. Tu dajemo podatke le za TOZD, kjer so odstopanja največja. K temu pregledu je treba pripomniti še to, da so odkloni nekako interno opravičljivi le pri tistih TOZD, ki imajo relativno nizek nivo osebnih dohodkov, v tem primeru so to, kot je iz spodnje tabele razvidno TOZD Trgovina obala Koper in TOZD Zdravilišče Čateške Toplice. Zgoraj navedene TOZD pa so glede povprečnih osebnih dohodkov razvrščene takole: _____________ (neto mesec na zaposlenega iz ur) Povprečno na zposlenega DEJAVNOST Na pogojno NK delav. TOZD din mes. rang v SOZD din mes. rang v SOZD 1 2 3 4 5 v SOZD Najvišji 9.120 1 3.483 1 Najnižji 3.592 40 2.155 40 Močna krmila 5.481 15 2.810 22 Emona Commerce 6.019 7 2.801 23 Trgovina obala Koper 4.329 39 2.345 37 Pekama Center 5.647 11 3.136 5 Dolenjka N. mesto Engro det. 5.514 14 3.057 9 Detajl 5.245 18 2.834 19 Skup. sl. 6.808 4 3.164 4 Jestvina Koper 5.390 16 2.880 16 Centromerkur 5.835 8 3.128 6 Zdravilišče Čateške Toplice 4.396 36 2.560 33 Grand hotel Union 5.564 13 2.281 2 Zaradi primerjave dajemo tu še primerjalne podatke osebnih dohodkov za posamezne dejavnosti v SRS. Podatki so naslednji: (neto mesečno na zaposl.) DEJAVNOST v SRS v Emoni Ind. 6:3 I. poli. 1977 I. poli. 1978 Ind. I. poli. 1977 I. poli. 1978 Ind. 1 2 3 4 5 6 7 8 Povprečje SRS 4.460 5.442 122 — — _ Družbene dejavnosti 4.842 6.005 124 - - — — Gospodarstvo 4.368 5.328 122 4.257 5.188 122 97 Kmetijstvo 4.198 5.164 123 4.141 5.081 123 98 Živilska industrija 4.203 5.212 124 3.876 4.591 118 88 Trgovina 4.750 5.652 119 4.378 5.273 120 93 Gostinstvo in turiz. 4.028 5.035 125 3.823 4.945 129 98 Naravna zdrav. 4.206 5.216 124 3.782 4.396 116 84 Podatki gornje tabele torej kažejo, da so povprečni osebni dohodki v Emoni v primerjavi s povprečjem SRS nižji za 3%. Povprečna rast osebnih dohodkov v Emoni in SRS pa je bila enaka, to je 22%. Zanimivo bi bilo, če bi imeli navedene podatke, zlasti za trgovino, natančno razčlenjene, vendar teh podatkov za SRS še nimamo. V naslednji tabeli pa dajemo še podatke o povprečno izplačanih osebnih dohodkih na zaposlenega in pogojno nekvalificiranega delavca, tako da smo jih razvrstili po rangih. Pri tem pomeni, kot je razvidno iz tabele prvi rang najvišji osebni dohodek na zaposlenega najvišji, to je 40 rang pa pomeni najnižji osebni dohodek. OD na zaposlenega OD na pogoj. NK del. TOZD oz. DO Znesek Rang Znesek Rang Inženiring 9.120 1 3.483 1 Delovna skup. SOZD 7.737 2 3.095 7 Interna banka 6.907 3 3.013 10 Del. skup. DO Dolenj. 6.808 4 3.164 4 Casino 6.176 5 2.982 11 Elektron, račun, center 6.081 6 2.853 18 Emona Commerce 6.019 7 2.801 23 E. Centromerkur 5.835 8 3.128 6 E. Ribarstvo-export 5.829 9 3.086 8 E. Blagovni center - 5.804 10 3.238 3 Pekarna Center 5.647 11 3.136 5 Del. skup. E. Merkur 5.574 12 2.694 27 Grand hotel Union 5.564 13 3.281 2 E. Dolenjka - Engro detajl 5.514 14 3.037 9 Tovarna močnih krmil 5.481 15 2.810 22 E. Jestvina Koper 5.390 16 2.880 16 E. Kmetijska kooperacija 5.254 17 2.469 34 E. Dolenjka-Detajl, Črnomelj 5.245 18 2.834 19 E. Globtour 5.223 19 2.313 38 Trgovska hiša Maximarket 5.212 20 2.881 15 Maloprodaja 5.161 21 2.819 21 Prašičereja 5.131 22 2.702 26 Poljedelstvo 4.947 23 2.712 24 Hotel Bernardin 4.933 24 2.978 12 Supermarket Osijek 4.819 25 2.619 29 E. Posavje - TOZD Gostinstvo 4.751 26 2.915 13 Hotel Slon 4.749 27 2.828 20 E. Merkur Ptuj 4.729 28 2.566 32 Hotel Evropa 4.672 29 2.678 28 Hotel Riviera 4.641 30 2.896 14 Hotel Slavija 4.625 31 3.855 17 Del. skupnost E. Posavje 4.535 32 2.186 39 E. Posavje - Trg. na veliko 4.529 33 2.704 25 E. Ilirija 4.486 34 2.566 31 E. Mesna industrija 4.431 35 2.607 30 Zdravilišče Čateške Toplice 4.396 36 2.560 33 Supermarket Ljubljana 4.392 37 2.453 35 E. Posavje - Trg. na malo 4.339 38 2.388 36 Trgovina obala Koper 4.329 39 2.345 37 Supermarket Maribor 3.940 40 2.155 40 50 oz. TOZD Celotni prihodek E >0 hode k Osebni dohodki Ostanek dohodka za sklade 1.poli.77 Plan 7° 1.poli.7° Ind ex 1.poli.77 Plan 7° 1.poli.7° lndex 1.poli.77 Plan 7» 1.poli.7° lndex 1.poli.77 Plan 7° 1. poli. 7» lndex 4:2 4:3 9:7 9:8 14:12 14:13 19:17 19:1° 1 2 3 4 5 6 8 B2_Agroemona OZD Pol jed. Govedar. GZD Prašičereja 37.896 85.245 36.262 96 43 12.946 31,783 14.255 110 45 9.160 20.370 10.465 114 51 / 780/ 765 /1.125 58.253 125.880 62.502 107 50 15.938 34.218 19.322 121 57 5.002 11.685 6.058 121 52 3.743 4.726 4.235 113 90 -~^4D Tovarna močnih krmil 13°.272 315.000 179.441 130 57 11.632 25.816 10.941 94 42 4.042 10.435 5.074 126 49 2.083 4.200 1.626 78 39 ---ESiPO Agroemona 234.421 526.125 278.205 119 53 40.516 91.817 34.518 109 49 18.204 42.490 21.597 119 51 5.046 9.691 4.736 94 49 ?G Kmetijska kooperacija Mesna ind.Zalog U Ribarstvo - export CJ Emona Commerce O B|agovn; center 56.684 134.108 67.746 120 51 3.192 7.670 4.082 H8 53 1.645 3.832 1.905 116 50 657 1.507 850 129 56 243.236 654.481 293.572 121 45 31.266 80.811 41.614 133 52 19.306 46.690 21.825 113 47 333 3.772 3.036 912 8l 11.426 24.435 12.907 113 53 2.926 5.374 3.410 117 64 1.373 2.998 1.350 98 45 947 1.053 1.179 125 112 1,210.247 I,018.980 2,643.387 1014.628 84 S8 56.028 117.219 62.945 112 54 19.329 49.710 23.725 123 48 15.302 19.823 12.741 83 64 2,430.000 1142.733 112 47 68.594 167.095 8 6.995 127 52 26.6?0 69.870 30.941 116 44 20.298 37.700 26.324 130 70 BSpmona Merkur ■j. 2D Maloprodaja - ZD Trgovska hiša Emone . 2D Supermarket Lj. - 2D Trgovina Obala K. ■j. 2D Supermarket Osijek - ZD Supermarket Maribo Pekama Center | ^L°vna skupnost E Merkur 460.143 1,157.580 553.950 120 48 59.457 155.582 75.425 127 49 37.397 86.234 43.98l 117 51 7.026 19.441 10.664 152 55 219.I88 633.390 287.767 132 46 38.470 122.619 52.859 137 43 19.033 51.184 23.506 123 46 2.698 14.900 5.987 222 40 69.275 170.500 81.445 ll8 48 11.234 27.700 12.219 109 44 7.095 16.028 7.293 103 46 254 2.290 1.103 434 48 69.861 175.520 65.230 93 37 6.438 15.326 6.473 100 42 3.812 9.350 4.043 106 43 785 1.711 516 66 30 53.192 146.000 60.003 113 41 7.495 23.140 8.394 112 36 5.260 13.600 5.960 113 44 283 2.940 130 46 4 30.259 79.000 36.755 121 46 3.439 10.790 5.215 152 48 3.105 6.900 3.316 107 48 /954/ 1.059 744 - 70 33.722 80.000 39.732 ll8 50 IO.587 24.618 12.312 116 50 6.974 16.911 8.639 124 51 1.560 2.157 1.267 81 59 - 15.086 5.582 - 37 - 13.277 4.728 _ 36 11.522 4.259 37 -~-E2i DO E Merkur 935.640 2,457.076 1130.464 121 46 137.120 393.052 177.625 130 45 82.676 211.72$ 100.997 122 48 11.652 44.586 20.412 175 46 5° E Ubija fgU-Eosavje ZD Trg.na veliko Tr/D Trgovina na malo - 2D Gostinstvo ~2-2?na skup.E Posavje 92.437 63.576 265.690 183.130 122.472 72.365 133 114 46 39 13.708 3.973 46.044 12.971 17.412 3.878 127 98 S8 30 9.069 1.483 25.497 4.163 11.335 I.582 125 107 45 S8 552 503 5.426 2.215 882 290 160 S8 16 13 ll8.527 312.000 138.U5 9.748 116 44 16.076 45.000 18.486 115 41 8.625 20.678 8.894 103 43 709 5.008 2.729 385 54 7.208 17.671 135 55 3.584 8.362 4.705 131 56 1.957 4.553 2.419 124 53 758 1.008 1.007 133 100 3.520 8.740 3.002 85 34 3.055 7.547 3.002 98 40 2.801 6.865 2.724 97 40 _ - - - - ~-EBSL DO E Posavje 192.831 521.541 223.230 116 43 26-. 688 73.887 30.071 113 41 43 8.231 4.026 204 49 ^5Zna org.E Dolenjka ro, Engro detajl N.m. D i Detajl Črnomelj -41°vna skupnost 166.714 438.600 197.276 ll8 45 18.559 48.199 21.918 ll8 45 9.466 23.700 12.411 131 52 £00 j O 'O CN 7.945 2.355 81 30 37.111 100.363 45.627 123 108 4.854 12.544 6.099 126 49 2.604 6.800 3.275 126 48 1.551 823 133 53 2.583 5.858 2.805 I.986 5.056 2.358 119 47 1.679 4.450 1.966 117 44 - - - - - ---ESi. DO E Dolenjka 206.408 544.821 245.708 119 45 25.399 65.799 30.375 119 46 13.749 34.950 17.652 1 V*8 50 3.525 9.496 3.178 90 33 jestvina Koper J; ^entromeitcur J^Merkur Ptuj 148.567 373.000 998.965 166.429 112 45 19.606 53.233 21.592 110 41 13.383 34.872 16.307 122 47 1.36? 6.126 1.098 80 l8 450.375 54.879 500.883 111 50 49.637 111.660 44.977 91 40 27.346 57.238 29.574 108 52 7.952 6.582 3.601 45 55 149.800 64.455 ll8 43 7.309 21.300 8.655 ll8 41 4.705 11.973 5.249 112 44 684 3.400 1.262 185 37 °ZD Hotel Slon T ZD Hotel Slovijo T ZD Hotel Evropa T ZD Hotel Riviera T ZD Hoteli Bernardin t_ZD Zdravilišče Čat.TopI >-ZD Grand Hotel Union - ZD Igralnica Casino °yna skup. E Hoteli "kuPaj DO E Hoteli 22.124 11.6^7 4.626 17.244 177 .025 25.341 1.373 2i . I8 55.500 30.500 8.500 63.000 no.ooo 58.486 57.000 3.6)0 125.597 386.586 26.955 15.156 4.797 22.042 42.573 27.96 30.793 2.089 259 122 130 104 128 169 155 122 152 172.560 49 50 56 35 39 9 10.041 5.917 2.520 6Ali 2.0°° 9.384 14.657 960 52.043 26.809 15.500 4.676 2.9.732 31.954 29.173 34.000 2.500 174.344 12.243 7.4°9 8-S 3.073 13.048 15.886 L«1 183 64.586 122 127 105 130 147 139 108 169 H 57 28 10 45 47 65 6.754 3.99 l^S 7.163 12.439 6.325 7.367 639 46.371 16.800 9.200 3.600 18.400 30.000 19.499 18.360 1.440 117.299 8.346 4.6®2 S'94! •59a 15.728 9.438 8.942 766 108 58.550 124 120 109 120 126 149 121 120 50 51 54 47 58 48 49 53 p: 7'l /4.497/ /20.720/ 502 4.465 140 /18.237/ 3.400 2.495 293 2.244 /39.437/ 1.500 7.393 405 /21.705/ 919 173 /4.433/ /32.317/ 3.753 513 /30.496/ 105 129 61 99 156 84 366 26 37 59 ®2 51 127 DO e ^'°bt.°yr D0 erc 9 lrUe°Vna skuPnost skup.sl. 50.640 17.385 34.619 310.000 79.496 33.000 14.395 10.450 87.319 37.009 17.916 5.940 2.747 172 213 46 54 41 /12/ 4.154 15.556 25. 20. 11. °,098 685 i10 19 144 11.496 7.933 4.284 2.747 56 44 5.286 1. 907 12.297 15.13® 10.748 9.746 9.198 5.600 6.765 4.928 6.711 3.556 2.507 45 46 69 39 r /3.090/ 931 /7.766/ 3.474 3.238 120 407 9J :^ZD SKUPAJ 5,084.372 12557.356 5,586.923 110 553.726 1486.128 665.461 120 318.202 793.831 377.737 46.456 144.190 51.775 azumljivo je, da bo v tistih TOZD, ki imajo nizke osebne dohodke ena od bistvenih hei°S tudi ta’ da si na podlagi večjega ustvarjenega dohodka zagotovijo tudi primeriš6 0sebne dohodke. izr 3 obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov so izredno pomembni tudi deVtUni višine osebnih dohodkov v smislu Sporazuma o skupnih osnovah in merilih za sPr*'• d°hodka in osebnih dohodkov, ker od vseh TOZD teh izračunov še nismo To7n’ bomo te podatke objavili naknadno. Pri tem pa opozarjamo že sedaj, da so spo^b* same odgovorne za uresničevanje dogovorjenih razmerij, kar velja tako za razum v okviru SOZD, kakor tudi po sporazumih v okviru panog. Iv- Zaloge iEmona je v polletju 1978 poslovala s povprečnimi zalogami v vrednosti p’la . 21 din, kar predstavlja 19% porast glede na enako obdobje lani in 8% več od hje lrardh. Upoštevajoč 10% rast celotnega prihodka ugotavljamo, da je takšno povečajo]; P°vPrečriih zalog s stališča gospodarjenja s sredstvi negativno, saj se je tako p ** obračanja zalog, merjen s celotnim prihodkom, zmanjšal za 8%, s tem pa se je 3 vezava dni iz 31 na 34 dni. To pa pri tako veliki vrednosti sredstev v zalogah V veliko obremenitev. 2R°/ ^Sroemona je bil največji porast zalog pri TOZD Tovarna močnih krmil in sicer obse b*® Ribarstvo-export izkazuje povečano vrednost zalog delno zaradi večjega lju; Sa proizvodnje, delno pa tudi zaradi samega proizvodnega ciklusa. Najbolj zaskrb-pr; 6 Porast zalog v DO Emona Commerce, saj so se zaloge v letošnjem I. polletju v Ve2a erlavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojile, glede na plan so višje za 57%, cente3 i^a 2-krat večja kot lani. Velik porast zalog je tudi pri DO Emona Blagovni pac| ;r’bjer so se povprečne zaloge v primerjavi s I. polletjem 1977 povečale za 33% in je koeficient obračanja predvsem zalog neprehrambenega blaga. Pri hotelsko- DRlJGi o Nas ^"•likalne aktivnosti, ™aBraoi»an|e prema radu Glas ei provZTl]G' 24 julij a načela Zakona o nie vrjjp™ radu bila je u zad-°sOovnp e osnovna aktivnost ta- PosPb°rganizacije sindika- ^ u 7azr^ZUltati 50 postig- lU’ lakn Kadlvanju prema ra-r !!■ svaki radnik zna „Ljjrnadl i zaradi, tvrdi Sb0Vne SAVIČ, predsjednik '* Ern o rfan *Za Cpe sindika- ffb govoriti o druš-ri.tandardu radnika, hbr°ka 7J?š?no Planje toplih Sve'S'aki radnik dobije lSra za svl1]ednost‘ od 14 di-ako v .. kj radni dan) - sva-1 istači rješavanje stambenih teškoča. Tako je več, samo u prvih šest mjeseci ove godine za individualnu stambenu gradnju radnicima dodijeljeno 1.280.000 dinara. Znatna sredstva u »Emoni« se odvajaju i za doškolovanje kadrova na srednjim, višim i visokoškolskim ustanovama. Za vlastite potrebe do sada je »Emona« školovala više od 40 radnika, koji se ugovorom ob-vezuju da odreden broj godina moraju ostati i raditi u ovom poduzeču. Uz riješeno pitanje godiš-njih odmora, a u tu svrhu im koriste različita vlastita odma-rališta u sklopu SOUR-a u »Emoni« su ipak istakli nedo-voljnu informativnu djelat-nost u kolektivu. Istima, po-stoji list »Emona« na razini SOUR-a, ali malo se čuje o osnovnoj organizaciji u Osijeku. Nešto se mora poduzeti -rečeno je ... Dodajno, da su radni ljudi u »Emoni« posebice ponosni na dobar rad kaše uzajamne pomoči kako i podatak da je ovaj kolektiv prvi u Osijeku uveo isplatu osobnih dohodakapreko čekova. INFORMIRAJ, DA BOŠ INFORMIRAN Ko »Glas Slavonije« skozi Željka Saviča, predsednika osnovne organizacije sindikata TOZD turistični dejavnosti so zaloge najbolj porastle pri TOZD Zdravilišče Čateške Toplice in sicer zaradi nakupa drobnega inventarja za Grad Mokrice. S povzetkom podatkov o poslovanju smo prikazali le najbolj vidne odklone v poslovanju naših TOZD oz. DO v SOZD, medtem ko so ti podatki za posamezne TOZD razvidni iz priložene tabele. V. ZAKLJUČEK V tem povzetku smo opozorili le na najpomembnejše ekonomske pokazatelje, medtem ko so iz priloženih tabel razvidni še drugi podatki. Zlasti so pomembni še naslednji pokazatelji: prispevki iz dohodka, davki in druge obveznosti ter ostanek čistega dohodka za sklade. Čeprav dostavljamo navedene pokazatelje relativno pozno, čemur je vzrok dopustniško obdobje, smatramo da je potrebno da te pokazatelje na TOZD obravnavajo pristojni organi in delavci na zborih, da bi tako lahko primerjali uspešnost poslovanja svoje TOZD oz. DO s poslovanjem drugih TOZD v Emoni. Pri tem bodo morale strokovne službe TOZD oz. DO nekatere pokazatelje svoje OZD seveda še bolj razčleniti kot so v naših zbirnih tabelah, zlasti pa pojasniti vzroke odklonov od planiranih rezultatov. V teh razpravah bo potrebno obravnavati še druge pokazatelje kot so: odnosi s kupci in dobavitelji, koriščenje kreditov, izvajanje investicij, položaj na trgu in drugo. V tem smislu bodo podatke obravnavali tudi pristojni organi na ravni SOZD in seveda tudi na ravni DO, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije. Posebno pomembna je obravnava ekonomskih rezultatov doseženih v prvem polletju tudi zaradi tega, ker bomo morali do 10. septembra predložiti banki tudi že plan naše aktivnosti za leto 1979 z oceno rezultatov za leto 1978. Služba za plan in analize SOZD EMONA Ljubljana supermarket Supermarket Osijek, govori o doseženih rezultatih pri nagrajevanju po učinku, reševanju stanovanjskih problemov delavcev osiješke Emone, dopolnilnem in rednem izobraževanju ter o počitnikovanju, podčrtava sicer resnično dejstvo, da je osiješka Emona in njen delovni kolektiv premalo informiran o svojem delu. »Že res, da obstoja list E-informator - na ravni SOZD Emone, vendar se v njem malo sliši o delu osnovne organizacije v Osijeku. Nekaj bi morali ukreniti,« je rečeno. Hkrati člankar poudarja, da so delovni ljudje celotne Emone posebej ponosni na delo svoje blagajne vzajemne pomoči, kot na dejstvo, da je Emonin delovni kolektiv v Osijeku kot prvi začel prejemati osebne dohodke preko čekov. Lani in predlanskim so se posamezni predstavniki osiješke Emone »prizadevali«, da bi vsak mesec dobili po celo stran v E-informatorju, glasilu SOZD EMone, vendar jim je po dveh realiziranih straneh žal zmanjkalo sa- pe in zavladal je molk. Zakaj? Strani E-informatorja, glasila SOZD Emone so na široko odprta vsem članom Emone, tako tudi tozd E-supermarket Osijek, le oglasi naj se kdo s pisano tekočo informacijo. Z veseljem jo bomo objavili! PRISPEVKE IN FOTOGRAFIJE POŠILJAJTE DO 7. V MESECU NA NASLOV: E-INFORMATOR, KERSNIKOVA 2, 61000 LJUBLJANA. NOVA PROIZVODNJA - EMONA: ELMONT-BLED AVTOMAT ZA KAVO - EGOMAT V letu dni prihranili za 12 milijonov dinarjev deviz - Elmontov aparat za kuhanje kave -Egomat enakovreden uvoženim - Elmont z Bleda nastopil skupaj z Emono v Moskvi in na Češkoslovaškem - večja prodaja kot zmogljivost proizvodnje V našem E-centru v Kosezah pravijo, da boljšega stroja ni, kot je blejski Egomat. Bled, 4. avgusta - Leto dni bo kmalu minilo, ko je prvi avtomat za kuhanje kave znamke EGOMAT (Emona gostinska oprema), ki jih izdeluje Elmont na Bledu - tozd ljubljanskega Megrada - skuhal v E-centru v Kosezah prve šalice kave. Da bi zvedeli, kdo, kaj in kako smo obiskali delovno organizacijo Elmont na Bledu. »Z ljubljansko Emono smo lani sklenili samoupravni sporazum o poslov-no-tehničnem sodelovanju, s katerim smo se v skladu z zakonom o poslovnem združevanju dogovorili za sodelovanje na področju razvoja, proizvodnje in plasmana gostin-sko-trgovinske opreme,« je povedal Lovro Žemva, vodja komerciale tozd Elmont na Bledu. »Ideja za tako obliko kooperacije se je rodila v Emonini zunanji trgovini -sektorju C,v katerega sodi tudi uvoz gostinske in trgovinske opreme ter jo je nakazal in podpiral že pok. generalni direktor Franc Nebec. Elmont, ki je že osvojil in izdeloval nov izdelek za potrebe jugoslovanske armade, je skupaj z Emono osvojil predlog, da po sistemu firme Gaggia izdeluje za domače tržišče avtomate za kuhanje ekspres kave Egomat 2 in Egomat 3. Ti aparati so prestali prvo preizkušnjo in so dokazali, da gredo, kar se tiče solidnosti in lahko vštric z drugimi s tujega trga. Kakor mi je znano, je bil prvi aparat lani septembra montiran v Emoninem E-centru v Kosezah, kjer trdijo, da ga ne zamenjajo z nobenim uvoženih. Doslej smo izdelali 400 teh aparatov, radi bi jih več, a kaj, ko jih več ne moremo. Zatakne se pri tistih 20 odstotkih delov, ki jih zaenkrat moramo še uvažati, dočim 70 odstotkov delov že izdelamo doma. Če teh težav ne bi bilo, bi lahko izdelali tudi 200 do 300 aparatov več - in kar je najvažnejše - vsi bi bili prodani, je povedal Žemva. Analiza trga, ki so jo naredili v Elmontu, je pokazala, da bi znašala normalna letna prodaja 1200 aparatov, letošnji načrt pa jih predvideva le 800, seveda pod pogojem, da bodo na razpolago deli, ki jih še uvažajo, oziroma jih uvaža Emona. Trenutno so nekaj pod planom predvidene proizvodnje, ker je realizacija načrtovane proizvodnje odvisna od prizadevanj tako Emone kot Elmonta. Kot dobri gospodarji imajo načrtovantudi na-daljni proizvodni program - mlinčke, toasterje in mešalce, v glavnem vse po sistemu Gaggia firme, s katero tesno sodelujejo. S takim poslovno-te-hničnim sodelovanjem sta Elmont in Emona, za katerega prvi skrbi za proizvodnjo in razvijanje tehnologije, drugi pa za prodajo in organizacijo kompletnega servisa. Oba partnerja skupaj skrbita za raziskovanje trga, pripravljanja ekonomske propagande ter nastope na razstavah, sejmih in pri skladnem iskanju možnosti financiranja proizvodnje ter kreditiranja investitorjev kot tudi v združevanju prizadevanj pri nabavi reproma-teriala in opreme za specializirano proizvodnjo od domačih in inozemskih dobaviteljev. Doslej sta ustvarila prihranek, ki znaša 12 milijonov dinarjev deviz. Nov izdelek, s katerim se lahko pohvali Elmont, je tudi stroj za pomivanje posode izdelan po sistemu Honved, katerih letno proizvodnjo načrtujejo okoli 400 strojev, - 200 jih imajo že v delu in jih bodo dali na trg že prihodnji mesec. Tako Elmont in Emona kot enakopravna partnerja in dobra gospodarja s svojim sodelovanjem uspešno osvajata proizvodnjo izdelkov, ki so potrebni in iskani na domačem trgu, s čimer prihranita gospodarstvu še kako potrebne devize. Da bi seznanili naše bralce z delovno organizacijo Elmont, smo pogledali v osebno izkaznico te tozd ljubljanskega Megrada, ki nam jo je ljubeznivo odprla Francka Černigoj, ki vodi splošne in kadrovske posle. Ob svojem rojstvu, julija 1949 leta, je Elmont dobil ime Elektroinstalacije Bled. S povečanjem svoje dejavnosti - popravila gospodinjskih aparatov in strojev ter radijskih sprejemnikov - se je preimenoval v Elektro radio servis Bled vse do leta 1972, ko se je ponovno preimenoval v Elmont (Elektromontaža). Opustili so dejavnost radio in TV servisa ter se popolnoma usmerili v industrijsko in stanovanjsko elek-troinstalacijo. Iz leta v leto so povčevali število zaposlenih in iskali nove možnosti za proizvodnjo novih izdelkov za trg. Lani so od LIP Bled odkupili in adaptirali proizvodne prostore, tako da imajo trenutno 1000 kv. metrov delavnic, v katere so se delno že tudi preselili, in v katerih je zaposlenih 130 delavcev pretežno kvalificiranih v elektroin-stalaterski stroki in od katerih se 19 delavcev izobražuje na tehničnih in višjih šolah. Korak naprej v samoupravni organiziranosti so storili lani aprila meseca, ko so se združili z delovno organizacijo GP Megrad v Ljubljani, s katero že desetletje sodelujejo pri elek-tro-instalacijskih delih na novogradnjah. Toliko o tem prizadevnem kolektivu, ki ima jasno začrtan program dela in svojo pot. ZVONE GJURIN RDEČI KRIŽ SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR podeljuje ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva priznanje m ZASLUGE ZA ____g KRVODAJALSTVO EMONA za aktivnost pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva Ivica Žnidaršič, sekretarka RO RKS 4vu/>Vviyvvv Maka Kianšek, predsednik RO RKS Ljubljana, 1978 Priznanje, ki ga je prejela DO-Emona Blagovni center za zasluge pri krvodajalskih akcijah Koordinacijska konferenca ZSMS SOZD Emona se pripravlja, da v jesenskem obdobju vključi v koordinacijsko konferenco vse OO ZSMS iz zunanjih TOZD oziroma DO. Do sedaj je bilo to sodelovanje le v okviru ljubljanskih AKTIVNOST MLADINE V emonskih organizacijah ZSM Slovenije TOZD oziroma DO. S tov. Težak Miro sva obiskali vse OO ZSMS izven Ljubljane v SOZD Emona in ugotovili, da je mladina po večini že organizirana z redkimi izjemami in še bolj razveseljivo je to, da je vključeno v vse osnovne organizacije izven Ljubljane kar 751 mladih ljudi. Vse organizacije delujejo v okviru svojih akcijskih programov, ki so zadovoljivo pripravljeni, vendar je še vse premalo poudarska na idej no-političnem izobraževanju, zato bomo morali v prihodnje temu področju nameniti več pozornosti. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da je velika večina mladih vključena v vse samoupravne organe v TOZD oziroma DO, da so se mladi zelo aktivno vključili v razprave o zakonu o Združenem delu, da je veliko mladih delegatov zastopanih v SIS. Veliko število mladih je sodelovalo v mladinskih delovnih brigadah, naj bo to na republiških ali zveznih, tudi na kulturnem področju so se mladi angažirali z raznimi proslavami, z ogledom raznih razstav in z obiskovanjem raznih kulturnih prireditev. Na področju SLO in DS se mladi spoznavajo s koncepcijo splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite na raznih seminarjih, ki jih organizirajo občinske konference ZSMS. Nekaj osnovnih organizacij pa je organiziralo tudi interesne krožke. Povedati moramo tudi, da imamo nekaj OO ZSMS, ki so organizirane, vendar jim bomo morali nuditi pomoč na vseh področjih dela, kajti do sedaj niso uspele delovati tako kot jim narekujejo načela organizacije ZSMS in ZSMJ. Na področju športa in rekreacije jim je tov. Težak Mira pojasnila, kakšen pomen ima rekreacija za delovnega človeka, katere prireditve na tem področju so še predvidene letos in jim še posebej opisala vsakoletne športne igre Emona z upanjem, da se jih bodo udeležile vse TOZD oziroma DO v SOZD Emona. NEVA ŠTRUKELJ Depandansa miru v Portorožu Portoroški gosti zelo radi obiščejo »Jadransko« depandanso hotela Riviera, ki se jo je prijelo ime »Mirni kotiček«. Pred sedmimi leti zgrajena »Jadranka« ima v modernih sobah 178 postelj in lastno zajtrkovalnico. Stoji za hotelom Riviera in je oddaljena od glavne ceste, tako da skoraj noben hrup ne prodre do gostov, ki si žele miru in počitka. BORIS STANKOVIČ Potrošniški E-Informator HIŠICA ZA AVTO V Supermarketu v Ljubljani lahko kupite tudi montažno garažo za svojega jeklenega konjička. Za montažo ni potrebno klicati posebnega mojstra, saj jo dva krepka moža postavita brez posebnih težav sama v najkrajšem času, seveda morata upoštevati navodila. Garaža je dolga 4,80 m, široka 2,80 m in visoka 2 metra. Cena »Brako« montažne garaže je 11.546 dinarjev TOVORNA PRIKOLICA »Brako« tovorna prikolica, ki jo izdeluje Kovinska industrija »Brača Košulčevi« v Titovem Velesu in za katero ni potrebna posebna registracija je nepogrešljiva za tistega, ki se ravna po pravilu: »Naredi sam«. Teža prikolice je 150 kg in ima dovoljeno nosilnost do 500 kg. Kupite jo lahko v Supermarketu v Ljubljani za 8347 dinarjev. attlcr ke«w =Ha f5a .setvVta, PRIROČNO ORODJE ZA TABORNIKE Ruski komplet - sekira, žaga, kladivo, lopata in dleto, vse v praktičnem toku, ki ga nosimo za pasom - nepogrešljivo orodje pri taborenju. Dobite ga na športnem oddelku v Emoninem Supermarketu v Ljubljani (pasaža na Ajdovščini) in velja le 214,30 dinarjev. BRAKO - KAMP PRIKOLICA Praktična prikolica Brako, lahka za prevoz in skladnih dimezij. Hitro jo lahko postavimo in nudi dovolj udobnosti za 4-5 oseb. V prikolico lahko spravite tudi do 50 kg prtljage. Dolžina z ojesom 3,495 m (brez ojesa 2,545 m) teža 340 kg, električna napeljava 12 V. Supermarket Ljubljana Cena: 26.781,70 din brez zavore 29.492,50 din z naletno zavoro BRAKO KAMPER Nepogrešljiva prikolica za motorizirane nomade h kateri lahko dokupite tudi dodatni del - jedilnico iz posebnega platna. Ima tri ležišča in znaša največja dolžina z ojesom 4,350 m, največja višina od tal, če je prikolica zaprta 1,180 m. Lastna teža s priborom je 450 kg. Pokrov je izdelan iz armiranih poliesterskih smol, stranice so iz aluminijaste pločevine in iz posebnih vezanih plošč ter izolirane s stiroporom debeline 25 mm. Ogledate si jo lahko in tudi kupite v Supermarketu v Ljubljani za ceno 39.570,15 dinarjev. ZA VARNO VOŽJO! V kletni etaži Trgovske hiše Emona - Maximar-ketu prodajajo uvožene varnostne pasove za avtomobiliste znamke LIV. iz Švedske. Avtomatični varnostni pasovi, ki med vožnjo omogočajo svobodno gibanje ter blokirajo le v slučaju nevarnosti veljajo 386,50 dinarjev. Navadni varnostni pasovi, izdelani prav tako v sistemu Y pa stanejo le 144,95 din komad. Razpored tekmovanj V. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE V soboto 23. in v nedeljo 24. septembra v Športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani - Navijači prihitite v večjih množicah! Za V. letne športne igre Emone se je prijavilo izredno veliko število tekmovalcev iz 27 DO in TOZD Sozd Emona. Slovesna otvoritev iger bo v soboto 23.9.1978 ob 9. Uri na Kodeljevem. Pričetek tekmovanj bo ob 10. Uri na vseh igriščih športnega parka Kodeljevo. Tekmovali bomo v: BALINANJE - 10 ekip skupina A: Blagovni center, Pekarna center, Centromerkur, MIZ, ERC. skupina B: Ilirija, Maxi-Market, Čateške toplice, Maloprodaja, Inženiring. KEGLJANJE - MOŠKI -22 ekip skupina A - petek 22. 9. 78. ob 15. uri: Pekarna center, Blagovni center, Ma-Kimarket, MIZ, ERC, Union; skupina B - petek 22. 9. 1978 ob 19. uri: Centro-Uierkur, Maloprodaja, Prašičereja, E-Commerce, Slon, Globtour; skupina C - sobota 23.9. 18. ob 10. uri: Kmetijska kooperacija, Jestvina, Ilirija, Dolenjka, Posavje, Bernardin; skupina D - sobota 23.9. *8. ob 14. uri: Merkur Ptuj, Riviera, Čateške toplice, Inženiring Košarka - moški - 12 ekip Skupina A: Blagovni Center, Maloprodaja, Slon; Skupina B: MIZ, SM-Ljubljana, Maximarket Skupina C: Riviera, ERC, Centromerkur Skupina D: Ilirija, Bernardin, Čateške toplice MALI NOGOMET - 21 ekip Riviera, SM-Ljubljana, SM-Osijek, Ilirija, Pekarna center, Posavje, Union, Slon, Inženiring, TMK, Blagovni center, Prašičereja, Maloprodaja, Bernardin, Jestvina, Centro-merkur, E-Commerce, MIZ, Merkur Ptuj, Čateške toplice, Maximarket. NAMIZNI TENIS - 13 ekip Blagovni Center, Posavje, Centromerkur, Čateške toplice, Maloprodaja, Union, E-Commerce, MIZ, Ilirija, Inženiring, Maxi-market, Merkur Ljubljana, Riviera. STRELJANJE - 21 ekip Prašičereja, MIZ, Merkur Ljubljana, Maloprodaja, Maximarket, SM-Ljubljana, SM-Maribor, Pekarna center, Centromerkur, Jestvina, Merkur Ptuj, E-Commerce, Blagovni center, Ilirija, Posavje, Bernardin, Riviera, Slon, Čateške toplice, Inženiring, ERC. ŠAH -17 ekip Riviera, Bernardin, SM-Ljubljana, Blagovni center, Merkur Ptuj, Ilirija, Inženiring, Union, MIZ, Merkur Ljubljana, Posavje, Maloprodaja, Pekama center, ERC, Centromerkur, E-Commerce, Čateške toplice. VLEČENJE VRVI - 12 ekip Blagovni center, Centromerkur, Maloprodaja, Posavje, Jestvina, Dolenjka, MIZ, Čateške toplice, ERC, Prašičereja, Maxi-market, Ilirija. KEGLJANJE - ŽENSKE - 18 ekip ERC, Merkur Ljubljana, Maloprodaja, SM-Maribor, Jestvina, E-Commer-ce, Blagovni center, Ilirija, MIZ, Posavje, Bernardin, Riviera, Merkur Ptuj, Centromerkur, Slon, Čateške toplice, Maximar-ket, Inženiring. NAMIZNI TENIS -ŽENSKE - 8 ekip Maximarket, Centromerkur, MIZ, Čateške toplice, E-Commerce, Maloprodaja, Ilirija, Blagovni center. KROS za ženske in moške ekipe je v nedeljo ob 9. uri. PLAVANJE za ženske in moške ekipe je v soboto ob 19. uri na kopališču pri ŠTERNU na Ježici. NAVIJAČI PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU BODRIT SVOJE SODELAVCE - TEKMOVALCE! Folklorna skupina z našim imenom EMONA« SLOVI PO SVETU Folklorna skupina Emo-ha, ki že enajsto leto nosi »sto ime kot naša delovna 0rganizacija, se ukvarja z °hranjanjem starih ljudeh plesnih običajev. Bo-gat program plesov in pe-Srr>i je predstavila skoraj v Vsakem kraju Slovenije, ®v°j sloves pa je ponesla v številne evropske države: 2-vstrijo, Italijo, Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Fin-s*5°, Poljsko, Veliko Britanijo, Francijo in Madžarsko. Letos je folklorna skupina Emona gostovala v neu-^ščeni in prijateljski Alži-Uji, kjer je na folklornem »estivalu požela lepa priz-nsnja. Koncem julija je v °rganizaciji naše delovne Organizacije nastopila na »ostivalu Komunistične Partije Italije v Pesaru, te oni pa so se Emonci vrnili ?. gostovanja po Makedoni-i»> kjer so nastopali v Gev-|?Rji, Skopju, Strugi in v ^avadarcih. Program plesov in pesmi olklorne skupine Emona . zelo bogat. Bela krajina le prava zakladnica folklornega blaga. Za Gorenjsko . že Valvasor zapisal, da nnajo Kranjci v letu toliko Plesov, da jim noge prav n»alo mirujejo. Štajerci se Ponašajo s slavnim Kuren-in pustnimi maskami Dravskega polja. Povsod p° Sloveniji je znan ples ■“Pouštertanc«, za katerega Pravijo, da je ples, ki ne Pozna meja." Tudi Prekmurje nudi vrsto plesov, ki Ponazarjajo delovne običa-jp- Iz teh pokrajin izvirajo pesi in pesmi, ki jih izvajajo člani folklorne skupine ^.rnona. Pa ne samo ti ple-»• Se danes se fantje v Ba-j.atu v Vojvodini ob nede-l?n zberejo v gostilni in zarišejo ob spremljavi tam-s praškega orkestra. Med eboj se pomerijo v raznih spretnostih, da bi osvojili j5Pska srca. Plesi iz Vranja Južne Srbije prikazujejo »vljenje bogatih mešča- nov in revnih ljudi. Iz Makedonije prihajajo plesi iz Povardarja, ki se odlikujejo po zanimivih ritmih in lepih ter bogatih nošah. Ne smemo pa pozabiti na plese iz Istre, ki so izredno le- naše delovne organizacije. Tako so v naši organizaciji nastopili v Pesaru, predstavili pa se bodo ob zaključku športnih iger Emone. Prav tako pa so ob vsaki priložnosti pripravljeni Člani folklorne skupine Emona so mladi ljudje: dijaki srednjih šol, študentje in delavci, ki del svojega prostega časa žrtvujejo, da ne bi pozabili na stare ljudske običaje. V letošnjem letu je vodstvo folklorne skupine Emona ponudilo naši delovni organizaciji sodelovanje, ki se vse bolj uspešno razvija, saj s svojim imenom reklamirajo tudi ime imajo veselje do plesa ali pa so se učili harmoniko, kitaro, violino, klarinet ali kontrabas. Mnoge zanimajo potovanja po domovini in tujini. Veliko jih je, ki svojega prostega časa ne znajo dobro izkoristiti. Člani folklorne skupine vabijo vse mlade delavce Emona, da se jim priključijo in se vpišejo med nove člane. Lahko se oglasijo osebno ali pismeno na naslov: Folklorna skupina »Emona« 61000 Uubljana, Vodnikova 141 PRIMOŽ HIENG Skupina koroških tamburašev na počitnicah na Debelem rtiču pri Ankaranu POČITNICE NA JADRANU NAŠI GOSTJE IZ KOROTANA Debeli rtič, 1. avgusta -Mladi Korošci - 23 članov tamburaškega zbora iz Hodiš na avstrijskem Koroškem so bili 14 dni gostje Emone, ki so preživeli del letnih počitnic v Mladinskem zdravilišču in letova-lišču RK Slovenije na Debelem rtiču. Pod budnim očesom Dorice Sabotnik in strogo taktirko Hanzija Gabrijela, glasbenika in profesorja dunajskega gledališča ter tamburaškega zbora, so jim potekali dnevi ob prijetnem kopanju v morju, igri in športu, a tudi resnem delu - učenju novih slovenskih pesmi, ki jih bodo ponesli s seboj na avstrijsko Koroško. Pa povprašajmo raje mlade Korošce, kako in kaj? Roman Tuš, 17 let ima in je doma iz Hodiš: »Drugič sem na morju. Lani sem bil v Bernardinu. Član zbora sem že tri leta in igram kitaro. Na morju mi je zelo všeč čeprav imam tudi naše Hodiško jezero rad. Doma imamo kmetijo, oče je kmet a je izučen tudi za strojnega mehanika. Teden dni imamo še počitnic, potem pa zopet učenje. V Celovcu se učim za slaščičarja. Kopali smo se vsak dan saj smo imeli kar lepo vreme, z izjemo zadnjih dveh dni. Vmes pa smo tudi resno delali, dve uri dnevno smo se učili novih pesmic in novih kompozicij za tamburaše. Naučili smo se pesem: ,Tam na vrtni gredi* in ,Gozd šumi*.« Franci Špicar je njegov vrstnik in prav tako iz Hodiš doma. V Celovcu se uči za avtoelektričarja. »Tudi jaz sem bil že lani v Bernardinu. V zboru igram prvi brač. Morje mi zelo ugaja. Ker sem ob jezeru doma sem se že kmalu naučil plavati. Dnevi ob morju so mi minili kot bi trenil, kar žal mi je da gremo jutri domov.« Stanko Perč, sedemnajstletni fant je iz Škofič. V tamburaškem zboru že tretje leto igra bas. »Na morju mi je zelo všeč. Pogrešam pa družabnega življenje in prijatelje, ki jih imam doma. Kmetijo imamo, oče kmetuje, zraven pa še dela v kmetijski zadrugi in posojilnici.« Elizabeta Sabotnik, doma jo kličejo Lizi, že petnajst let, in natanko toliko jih šteje igra v zboru prvi brač. Na slovenski obali je že tretjič. »Bilo je lepo. Letos je z menoj tudi mlajša sestra Gabi, ki tudi igra v našem tamburaškem zboru. V morju veliko lažje plavam kot doma na jezeru. Res lepo je tu in zelo rada pridem v Slovenijo.« Lizi obiskuje žensko obrtno šolo v Celovcu, kamor se vozi z avtobusom iz 17 km oddaljenih Hodiš. Za kaj se bo pa odločila po končani šoli pa še ne Ve. Klavdija Kaufič ima komaj štirinajst let. Tudi ona je doma iz Hodiš in že tri leta igra prvi brač. Na morju je že tretjič in ji je zelo všeč. Povedala nam je da je »splavala« že s petim letom in to doma na Hodiškem jezeru. Tudi ona je na počitnicah s sestro, leto dni mlajšo Astrid, ki v zboru igra na bisernico. Mladi gostje Emone so tako v delu in igri - odigrali so tudi nogometno tekmo »stari« proti mladim, zmagali so »stari« z rezultatom 7:3 - preživeli nekaj nepozabnih dni na slovenski obali odkoder bodo ponesli vtise in nekaj novih slovenskih pesmi tja, kjer že stoletja prepevajo v slovenskem jeziku. ZVONE GJURIN DO EMONA-MERCUR TOZD MALOPRODAJA PIKNIK NA ZAJČJI D0RRAVI Najmočnejše prodajalke so v marketu na Viru pri Domžalah, Savskem naselju in na Prulah - Julka Bradač iz E-centra v Kosezah je najhitrejša z žlico in jajcem - Nežka Mramor, najhitrejša v »pospravljanju« kremšnit - Priznanje »upravi« Maloprodaje Ljubljana, 11. avgusta - »Zakaj niste prišli na piknik na Zajčjo Dobravo? Lahko vam je žal, tako je bilo imenitno. Vsaj slikati bi prišli in imeli bi kaj, res. Morali bi videti naša dekleta z Gorenjske, kako so bile imenitne.« Tako in podobna vprašanja so letela na nas, naravnost in povprek, ko smo se mimogrede ustavili v Emo-ninem marketu v Savskem naselju. Delavci tozd Maloprodaje, ki dan za dnem, skozi ves teden, tudi v soboto in nekateri celo v nedeljo strežejo našim občanom in se le redko videvajo, so se zmenili, da se srečajo na Zajčji Dobravi pri Ljubljani. Včeraj se je do 10. ure zbralo na Zajčji Dobravi okoli 750 delavcev - pravladovale so seveda dekleta - tozd Maloprodaje. Prišle so Štajerke, Gorenjke, Dolenjke in Primorke. Vesele in nasmejane, s pesmijo ali krepkim hura - za Maloprodajo. Največ ploskanja ob prihodu so požele Gorenjke. Vse so prišle s tradicionalnimi, planšarskimi klobuki in na njih so bila napisana imena lastnic -Rezka, Micka, Mojca, Ton-ka... - tako da se nobeni ni bilo treba posebej predstavljati. Klobuki so postali zelo zaže-ljena trofeja, vendar se Gorenjke niso dale pretentati, kar za 100 dinarjev kazni so se zmenile, če bi katera ostala brez. Najprej so vsem prišlekom postregli s pravim prekmurskim bogračem. Tako, za prvo silo, da ne omagajo pred napori v tekmovanjih, ki so sledila. Pomerili so se v krosu. Ženske so tekle 600 metrov, moški so morali preteči še enkrat toliko. Ni šlo toliko za zmago kot za načelo: »Važno je sodelovati!« Smeh je lomil navijače, ko so navijali za svoje v teku v vreči. Ni lahko stati v zavezani vreči in teči čimhitreje, bolje je reči poskakovati kot avstralski kenguru. Za nameček pa tekmovalca lomi še smeh. Sledil je spretnostni tek - z žlico v roki in na žlici jajce. V tej »panogi« se je najbolje odrezala Julka Bradač iz E-centra v Kosezah, ki je zmagala z dokajšno prednostjo. Da ženske niso »slabši« spol, so dokazala dekleta v »moški« panogi - vlečenju vrvi. Tekmovale so po mednarodnih predpisih, tako kot se spodobi. Najmočnejše so bile prodajalke iz marketa na Viru, tesno za petami so jim bile dekleta iz Savskega naselja, tretje mesto, ali kakor bi dejali »bronasto medaljo« pa so osvojile dekleta iz marketa na Prulah. Dekleta so se izkazala, manj nogavice in holahupke. Tekmovalke so se tak krepko uprle v tla - vlekle so bosonoge -da so popokale, nogovice namreč. Višek smeha in donebesne-ga navijanja je doseglo tekmovanje v jedi kremnih rezin, kremšniti po domače. V polfi- nalu je zmagala Nežka Mramor, ki je najhitreje pospravila »pod streho« štiri rezine. Majhen odmor, požirek tonika in že je nastopila v finalu in -zmagala. Organizatorji tekmovanj so poskrbeli za pravično podelitev nagrad, ki so jih prispevale delovne organizacije s katerimi tozd Maloprodaja sodeluje. Nagrade so prispevali ljubljanski Union, Mesna industrija iz Zaloga, Kolinska, Zlatorog iz Maribora, Blagovni center Emone in številni drugi. Naj nam bo oproščeno, če smo katerega izpustili, saj je bilo nagrad toliko, da nam dekleta niso mogla povedati odkod vse so prispele. Zvedeli smo, da so imeli tudi srečelov, za katerega je bilo treba imeti le malo sreče pri kupu srečk, saj je vsaka, prav vsaka »zadela«. Na mizah nasmejanih družb in družbic so se kaj kmalu začeli pojavljati dobitki - steklenice, zavitki in platoji z lepim grozdjem. Do nedavnega še nasprotniki - v tekmovanju - so se kmalu kot prijatelji vsi, skupaj zavrteli v ritmu poskočnih viž, ki so jih iz svojih inštrumentov izvabljali člani ansambla ŽAR iz Maximarketa, prizadevni delavci ljubljanskega Figovca pa so stregli z izbranimi jedili z žara. Vso pohvalo pa so si prislužili delavci Maloprodaje iz Kersnikove, skupaj z delavci servisne službe, ki so skrbeli, da je bilo vse prav in v pravem času na voljo, saj je tako srečanje le enkrat v letu. Po pripovedovanju zapisal E-Informator NAGRADNA E-KRI2ANKA POVRTNINA (AR) SODNIK REKA V FRANCIJI ENOT. ZA MAGNET POUA PRITOK REKE OB UČITEU. MOJSTER ZRAK AR HUOALES OSKAR POKRAJINA V KANADI SREBRO ODMEV UMET. VALILNICA^ KRALJ LAPI-TOV POKRAJ.V ŠPANIJI MESTO V LA-TVUI REP. GLAV. ŠTAB ANTON • AŠKERC KOL. SLIKAR JAN VAN KIS JUZ SADEŽ PAPEŠKO POKRIVALO SEVER VRSTA PUŠKE IN TAKO NAPREJ ŽENSKA. ZA-NIČU. FRANC TEROR ORG. TANTALOVA HČI KRAJ PRI LJUBU. 21.ČRKA PRIST. V ITALIJI SLOVESNE OPRAVE TOV. V KOPRU BOJNI STRUP BjZMUT CENE STUPAR SVETOGOR. MONAH GOSPA PRITOK VOLGE TOČKA BRIZGALO KISIK EGIR BOG SONCA OTOK NORICA POLMER OBČINA VRSTA BOLEZNI 1 JAP. BISMARCK ' SPONE ZVER POVR. MERA ŽITARICA OR. BARVILO ZA LASE LUBJE DEPARTV FRANCIJI POGLAVAR AR. PLOVILO IN TAKO NAPREJ SPLIT RUTENU DVA VOKALA KARLOVEC TOPOGLAVKA IGRAL KARTA RIM. 1 NORD.BOG. TONA Zadnja vest AvtoraIIy Emona Dolenjka 78 Pokal za EMONA Blagovni center Ljubljana, 17. septembra -Na četrtem tradicionalnem avtorallyu, ki je bil tokrat pod geslom: »Spoznavajmo Dolenjsko in Emona Dolenjko so prehodni pokal osvojili avtomobilisti delovne organizacije Emona Blagovni center in sicer so ga vzeli »iz Rešitev kviza Pričakovali smo rekordno število rešitev nagradnega kviza saj smo bili prepričani, da Emonci in Emonke svojo delovno organizacijo dobro poznajo, vendar smo začuda prejeli skromno število rešitev. Pravilna rešitev kviza: 1. DO Emona Merkur ima 7 tozdov; 2. Sedež Emona Caffe Centrafrique je v Banguiu; 3. Hotel Turist v Ilirski Bistrici ne sodi v DO Emona Hoteli; 4. Športniki Emone so na V. Živiliadi osvojili 5. mesto (Ljubljanski dnev- rok« tekmovalcem delovne organizacije Emona Commerce, ki so si ga priborili lani. Ekipno so zmagali vozniki Marko Potokar, s sovoznico Jožico Potokar, Janez Pajsar in Rudi Avbelj in Zvone Pintarič s sovoznikom Mitjo Pintaričem. Druga je bila ekipa Emona ERC, ki so jo sestavljali vozniki Dušan Jeršin, Božo Trstenjak, Dušan Žunič in Rogelj Danica ter Cveto Briški s sovoznico Marijo Briški, ekipno tretja pa je bila ekipa E-Bla-govnega centra: vozniki - Vid Pavlakovič, Jean Olga, Nada Ahačič s sovozniki Marjanom Barbičem, Jean Andrejem in Marijo Župančičevo. nik in 4. mesto (E-Informa-tor). Upoštevali smo obe navedbi; 5. V prašičereji bodo v Ihanu do 1980 leta povečali zmogljivost na 85.000 be-konov; 6. SOZD Emona ima v tujini 4 podjetja: Globtrade GmbH v Miinchnu, Glob-market A. B. v Stockholmu, Aprimex v Nairobiu in Emona Caffe v Banguiu; 7. Hotel Hollday Inn bo imel 154 eno in dvoposteljnih sob. Nagrade: Izžrebani so bili in prejmejo: Posamezno je zmagal Aleš Semolič s sovoznico Natašo Smodičevo iz DO Emona Merkur, drugi je bil Franc Rutar s sovoznico Ivico Rutarjevo, tretji pa je bil Peter Tičar s sovoznico Natašo Tičar iz DO Emona elektronsko računski center. Zmagovalci so prejeli pokale in praktična darila, ki so jih prispevale delovne organizacije in tozdi SOZD Emone. Po- 1. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Darinka Valič tozd hotel Riviera, Portorož, Obala 33, 2. nagrado - vrednostni bon za 200 din: Franc Fajdiga, DO Emona Blagovni center, Ljubljana, Šmartin-ska 102, 3. nagrado - vrednostni bon za 150 din: Jani Fug-ger, E-market Savsko naselje, Ljubljana, 4. nagrado - vrednostni bon za 100 din: Danica Javornik, E-market Savsko naselje, Ljubljana, 5. nagrado - vrednostni bon za 50 din: Metoda Sotlar, sektor transport Ljubljana, Šmartinska cesta 102. kale in nagrade sta podelila zmagovalcem Marjan Polo-vič, direktor tozd Engro - de-talj DO Emona Dolenjka, ki je bila pokrovitelj te prireditve in Miran Blaha, direktor službe za splošne in samoupravne zadeve SOZD Emona. Več o tej zanimivi prireditvi bomo poročali v naslednji številki našega glasila. Rešitev nagradne E-kri-žanke pošljite v zaprti kuverti z oznako »E-križan-ka« na naslov: E-Informa-tor, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2 do 12. oktobra 1978. NAGRADE za E-križanko: 1. nagrada: Vrednostni bon za 300 din 2. nagrada: Vrednostni bon za 200 din 3. nagrada: Vrednostni bon za 150 din 4. nagrada: Vrednostni bon za 100 din 5. nagrada: Vrednostni bon za 50 din TURIZEM ZR Nemčija na svetovnem tržišču Najznačilnejši inštrument turističnih uslug je cena, toda cena je samo končni produkt celotne realizacije. Cene, s katerimi se nastopa na mednarodnih tržiščih, so samo odraz splošnih tendenc gibanja cen na domačem tržišču. To misel zastopa DZT (Deutsche Zentrale fiir Tourismus), organizacija katere glavni cilj je, da poveča promet inozemskih turistov v ZRN. DZT izhaja iz tega, da je osnova za povečanje števila turistov ponudba po razumnih - ugodnih cenah in zato navedena organizacija priporoča vsem turističnim organizacijam, da stabilizirajo svoje cene in s tem avtomatično povečajo konkurenčnost turistične ponudbe doma in v svetu. DOPISUJ V SVOJE GLASILO E-INFORMATOR Za pisanje takega članka in kot dokaz zgoraj navedenega smo se odločili, da prikažemo kakšne usluge doživlja ZRN po povraša-nju receptive. Dosledno pridržavanje tega potrjuje dejstvo, da ZRN prihaja v sam vrh vodečih turističnih sil v svetu. Po podatkih DZT so v letu 1976 nemški turisti potrošili za potovanje v inozemstvo 22,5 biljo-na DM in tako še vedno zavzemajo prvo mesto pred ZDA, katere turisti so porabili 14 biljonov DM v istem obdobju. ZRN zavzema ravno tako vodečo vlogo v receptivnem turizmu in je z realizacijo 8,1 biljona DM na svetovni lestvici na tretjem mestu in to pred ZDA in Francijo. Ti podatki kažejo na važno vlogo turizma kot ekonomskega faktorja na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Zanimiv podatek je, da v ZRN dela in živi od turizma 1,5 milijona ljudi. VLADO PAVLI Javni opomin Odbor za medsebojna razmerja tozd Pekarna Center (DO Emona Mercur) je dne 27. junija 1978 spoznala Emila Kočnarja, predpečnika, krivega kršitve delovne dolžnosti po 88. členu, tč. 2. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in Franca Vel-narja, predpečnika za krivega kršitve delovne dolžnosti po 89. členu tč. 2. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev tozd in jima izrekla ukrep: javni opomin. Zahvala Ob tragični izgubi moža FRANČKA ŽMAVCA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem sektorja transport, še posebej tovarišu Dušanu Kinku za poslovilne besede, kakor tudi vsem mojim sodelavcem E-marketa na Gosposvetski cesti za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti. ROZI ŽMAVC Z OTROKI Zahvala Ob nenadni izgubi moje matere se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem v regalnem skladišču za darovano cvetje in izrečena sožalja. VLADO KRALJEVIČ Zahvala Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Supermarket Ljubljana za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti. TATJANA PRINČIČ Zahvala Ob smrti moje mame in brata se iskreno zahvaljujem kolektivu DO Blagovni center za darovani venec in izrečena sožalja. Posebna zahvala sodelavcem računovodstva - skupnih služb za spremstvo na zadnji poti in gmotno pomoč. VESEL JOŽICA. informator glasilo delavcev sozd emona iuDli.in,i Izhaja enkrat mesečno - Ureja uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2. tel. 310-655, int-225 ali 316-472 - Tisk: ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 10.000 izvodov - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 0^^) emona mesna industrija zalog Ena izmed gotovih jedi Emone Mesne industrije iz Zaloga so tortelini v omaki Torteline v omaki pripravimo lahko, poleg že omenjenega načina na etiketi izdelka tudi po naslednjem receptu: Na drobne kocke nasekljamo 40 gr prekajene slanine in malo popražimo, dodamo 100 gr na lističe narezanih konzerviranih ali svežih gob, vse skupaj malo dušimo, ko se gobe zmehčajo, dodamo strok drobno sesekljanega česna, sesekljan peteršilj, malo ketcupa in nekaj žlic črnega vina ter vse narahlo zmešamo. Konzervo tortelinov segrejemo v vreli vodi (15 min.), odpremo in pomešamo s pripravljeno omako, nato vse skupaj pretresemo v posodo za pečenje (ognja odporno) prilijemo 0,5 del kisle smetane, posipamo s parmezanom (40 gr) in v pečici segreti na 200 stopinj C pečemo 10 minut. E-INFORMATOR IZ INTERNE BANKE EMONA HKS Emona sporoča: PREKLIC veljavnosti hranilnih knjižic in čekov Emona Ljubljana Preklicujemo veljavnost naslednjih knjižic in plačilnih čekov službe za Hranilno-kreditno poslovanje Emona Ljubljana: • ILJAZ JOŽE zaposlen v DO EMONA HOTELI TOZD zdravilišče Čatežke Toplice osebna številka 240069, je izgubil hranilno knjižico številka 155010/01; • KEPIC MARIJA zaposlena, kot kmetica koope-rantka Kmetijske Kooperacije Ljubljana osebna številka 904656, je izgubila hranilno knjižico številka 184804; • ŽINKO ANTON zaposlen v DO Blagovni center Emona Ljubljana osebna številka 000463, je izgubil hranilno knjižico številka 138396; • MALTAŠIČ MAJDA zaposlena v DO Ribarstvo-ex-port Ljubljana osebna številka 155101, je izgubila hranilno knjižico številka 181578; • HORVAT MARJETA zaposlena v DO emona-merkur Ljubljana TOZD Trgovska hiša osebna številka 534149, je izgubila hranilno knjižico številka 175729; • MIRKOVIČ DRAGINJA zaposlena v DO emona-merkur Ljubljana TOZD Maloprodaja market Ilirska 4, je izgubila hranilno knjižico številka 145441, osebna številka 633073; • HORVAT ANTON zaposlen v DO Mesna industrija Zalog-Bloll3 osebna številka 002402, je izgubil plačilni ček v vrednosti 3.820,00 din - ček je bil izdan 14. 6.1978; • ALIČ VENČESLAVA zaposlena v DO emona-merkur Ljubljana TOZD Trgovska hiša, je izgubila plačilni ček v vrednosti 4.442,60 din - ček je bil izdan 14. 8.1978; • RESNIK FRANČ zaposlen kot kmet kooperant pri DO Kmetijska kooperacija Ljubljana osebna številka OA5396, je izgubil plačilni ček za mleko v vrednosti 10.235,80 din - ček je bil izdan julija 1978; SLUŽBA ZA HRANILNO-KREDITNO POSLOVANJE