Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod	v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
44. številka	«J oliet.	minois, 8, oktobra 1909	L-etnik XVIII
ST. LOUIS, MO.,
SLAVI STOLETNICO.
Zvonovi 444 cerkva oznanjali dan, ko je bilo mesto pred sto leti inkorporirano.
CEL TEDEN TRAJA PROSLAVA.
Parade, zrakoplovne tekme in vsa-vrstne prireditve.
St. .Louis, Mo., 4. okt. — Konečno je prišel davno pričakovani slavnostni teden. Minulo soboto so bile vse priprave dokončane in stota obletnica inkorporacije našega velenaprednega mesta sv. Ludovika bode proslavljena načinom, ki v svetovni zgodovini nima para. Včeraj zarana so se slavnosti pričele. Pet minut pred 6. uro, ko je zlato solnce poslalo svoje prve žarke od vzhodnega obzorja, je zazvenel z obrežne ladje ‘Erastus Wells’ signal. V tem trenotku se je začel razlegati žvižg tisočerih ladijskih in tovarniških piščali, a vmes so zabrneli zvonovi 444 cerkva v mestu. Kakor dobrim katoliškim občanom pristoji in se spodobi, je bil nedeljski dopoldan posvečen cerkvenim svečanostim. V vseh cerkvah so se opravljale slavnostne službe božje. Posebno v 80 katoliških cerkvah so bile slovesnosti veličastne, saj je mesto St. Louis izza svojega početka katoliško mesto a sv. Ludovik je njegov patron. Glavna služba božja je bila seveda v starodavni katedrali na 2. in Walnut ulici, katera stoji na mestu, kjer je pred 100 leti stala prva katoliška cerkev. Slavnostno pontifikalno sv. mašo je služil mil. škof John Jos. Hennessy iz Wichite, Kans. Sv. maše se je udeležil ročstni župan Kreissman z mestnimi odborniki. Pridigi sta bili v angleškem in francoskem jeziku.
Popoludne je bila slavnost šolske dece na Art Hillu v Forest parku ob kipu sv. Ludovika, kjer se je zbralo do 25,000 udeležencev.
Danes dopoludne ob 11. uri je bil v mestni zbornici slavnostni sprejem 361 županov iz vnanjih mest a ob pol
1.	uri je bil v njihovo čast prirejen banket v Jefferson hotelu. Popoludne je ob najugodnejšem vremenu vzletelo deset zrakoplovov, ki so se dvig nili na tekmo in obrnili vsi proti jugovzhodu. Kačih 60,000 oseb je prisostvovalo vzletu. Dva izmed balonov, “Peoria” in “Missouri”, vsebujeta po 40,000 kubičnih čevljev plina, ostali po 78,000. Manjša dva zrakoplova utegneta ostati v zraku kacih 18, a večji kacih 40 ur.
Jefferson City, Mo., 5. okt. —■ Balon “Missouri”, ki je zapustil St. Louis včeraj popoludne, se je srečno spustil na tla pri mestecu Hibernia, Mo., 8 milj vzhodno od Jefferson City.
St. Louis, Mo., 5. okt. — Glavna točka slavnostnega sporeda za danes je bila parada na reki Mississippi, katere se je udeležilo vsepolno pražnje okrašenih ladij in čolnov vsake vrste in velikosti. Parada se je razvrstila ob Merchants-mostu in je plula pod Eads-mostom dalje mimo županov na obisku ter častnikov in moštva zaveznik torpedovk. Prvotno je imelo bro-dovje torpedovk pluti na čelu paradi, a ta načrt se je moral opustiti zaradi nizke višine vode v kanalu. Župani na obisku so se podali po paradi v borzo, kjer se je vsledtega poslovanje začasno prekinilo. Člani borze so bili potem od županov povabljeni na luncheon v Planters hotelu. Žene in hčere županov so bile pozneje v gosteh v Wednesday Clubu. Zvečer se bo vršil obhod in ples “zagrnjenih pro-rokov”.
St. Louis, Mo., 5. okt. — Parada “zagrnjenih prorokov”, ki so se v nji nahajali mnogoštevilni bujno okrašeni nagizdni vozovi, je zvečer po sporedu vzbujala pozornost po glavnih ulicah mestnih, in pozneje so “zakriti proro-ki” v Coliseumu plesali.
Za naslednji dan sta na sporedu zrakoplovec Curtiss in dr. Cook, odkritelj severnega tečaja. Prvi podja-me vzlet s svojim aeroplanom. ° ". Cook bo predaval o svoji vožnji do severnega tečaja.
Louis, 6. okt. — Glavna točka za
sredo na sporedu za proslavo mestne stoletnice so bile parade in vežbanja raznih mestnih departmentov, v zvezi s polaganjem temeljnih kamenov za nova občinska poslopja. Vse zrakoplovne tekme so bile odpovedane. Popoludne je bil z največjo napetostjo ' pričakovan napovedani prihod dr. Cooka, odkritelja severnega tečaja.
Nesreče se množe v Chicagi.
Chicago, 111., 6. okt. —- Nezgode na pouličnih železnicah po številu zelo naraščajo. Mestni pravdnih Caverly pravi v svojem tozadevnem poročilu: “350 cestnoželezniških nezgod, ob katerih je bilo 17 oseb usmrčenih in 395 ranjenih, je ‘rekord’ za mesec september. Te številke kažejo pomnožitev za 32 manj poškodovanih in 7 smrtno ranjenih oseb v primeri z mesecem avgustom, ter pomnožitev za 142 ranitev v primeri z mesecem julijem, čeprav je bilo avgusta meseca v enem samem slučaju 52 oseb ranjenih in dvoje usmrčenih. Skupaj je bilo v četrtletju od dne 1. julija do dne 1. oktobra pri cestnoželezniških nezgodah 1011 oseb ranjenih, povprečno torej na dan 11. V isti dobi je bilo usmrčenih 47 oseb vsled cestnoželezniških nezgod.” To je res žalosten ‘rekord’.
Wrightov uspeh.
New York, 4. okt.—Wilbur Wright, znani zrakoplovec, je podjel davi ču-dalep polet čez mnogoštevilne ladje,' ki leže v newyorški luki in v North Riverju. Dvignil se je ob 9:56 uri. V veliki višini je letel g. Wright navzgo-ri nad North Riverjem čez brodovje vojnih ladij in mimo Grantovega nagrobnega spominka. Okrožil je britansko križarko “Argyle”. Na povratku je plul še hitreje, ker je imel pri tem sapo zase. Letel je nad vodo do točke, kjer se je dvignil, in se tam izkrcal tako spretno, kakor bi se igral. Bil je 33 minut in 33 sekund v zraku. Tako nevaren polet je rekdokdaj kdo podjel. Preplul je razdaljo 15 milj. “Stroj je izvrstno ‘roñal’,” je rekel g. Wright, ko je na Guvernor’s Islandu izlezel iz žičnega mrežja, s katerim je obdan njegov aeroplan. Plul je v višini od 200 do 800 čevljev in je slišal veselo vzklikanje mornarjev na vojnih ladjah,
Razbojnika ustavila avto.
Chicago, 111., 5. okt. — Dva maskirana in z revolverji oborožena razbojnika sta davi zarana kmalu po polnoči ob Western Avenue in W. 44 Str. napadla dva gospoda in dve gospe, ki so se peljali v avtomobilu. Roparja sta z revolverji prisilila četverico, da je zapustila avtomobil, nakar sta jim preiskala žepe, in potem sta utekla z denarjem in dragotinami v skupni vrednosti kacih $200.
Morski pajek jo zgrabil.
Los Angeles, 2. okt. —- Miss Mary Seymour se oddihava v svojem' stanovanju od strahu in ran, katere ji je zadal velik morski pajek, ki bi jo bil pri kopanju ob Long Beachu skoro potopil. Miss Seymour, ki zna izvrstno plavati, se je upala malo dalje od brega, ko je naenkrat začutila, da se je oklepajo lovke morskega pajka. Zakričala je od strahu in plavala proti bregu, dočim je morska pošast njeni nogi čimdalje trdneje oprijemala. Pa devoj.ska je doplavala do necega ko-la in sc ga oprijela, in že so na njeno klfeiiij.e prihiteli ljudje, ki so jo rešili iz strašnega položaja. In ko je bila na varnem, se je onesvestila.
V mrzlični blodnji.
Detroit, Mich., 4. okt. — V mrzlični blodnji vsled neke ranitve, ki ga je doletela pred tednom dni ob pretepu v nekem salunu, se je policaj W. H. Irwin strmoglavil skoz okno tretjega nadstropja Harperjeve bolnišnice in je obležal mrtev. Vslužbenci, ki so slišali v sobi policajevi hrup, so hoteli k njemu, a niso mogli v sobo, ker je Irwin, močan orjak, zagradil duri z vsem pohištvom, ki mu je bilo na razpolago. Ko so oni poskušali vlomiti, je skočil Irwin iz okna v svojo smrt.
Nemška slavnost v Chicagi.
Chicago, lil, 4. okt. — V proslavo izkrcanja v Ameriki prvih nemških priseljencev pod vodstvom dr. Pasto-riusa, ki je ustanovil Germantown blizu Philadelphije dne 6. okt. 1683,' so Chicažani nemškega pokolenj« priredili včeraj velikansko parado po mestnih ulicah, koder stanujejo Nemci, in potem v Coliseumu veliko slavnost, katere sc je udeležilo do 25,000 ljudi.
Gozdni požari.
Houston, Tex., 3. okt. —- Gozdni
požari baje pustošijo okraje Liberty,
Polk, Harding, Angeline, Tyler, Casper. Newton in drugod po vzhodnem delu države Texas. Suša zadnjih mesecev zelo pospešuje ogenj. Plameni uničujejo ograde in v mnogih slučajih morajo prebivalci v zapadno ležečih krajih dušiti plamene z mokrimi vrečami, da rešijo stroja farmska po-slojjja. Dim je v nekaterih okrajih | tako gost, da nadleguje potnike na .vlakih, ki vozijo mimo.
Dostojna družba.
Detroit, Mich., 3. okt. — “The Detroit United Railway Company”, posestnica tukajšnjih pouličnih železnic, je z ozirom na veliko dragimo vseh
živil povišala plače svojini vsluzbcn-cem. Izvzeti so oni, ki še niso polno leto zaposleni pri družbi.
TAFT Sl PRIDOBIL NOVIH PRIJATELJEV.
Predsednikovi spremljevalci poročajo, kake vtiske je napravil na ljudstvo.
NA POPOTOVANJU PO ZAPADU.
Sedaj si ogleduje velikanska drevesa v Yosemite parku.
Ko je predsednik Taft dospel v San Francisco, je dovršil več nego polovico svojega potovanja po Združenih Državah. Prepotoval je štirinajst držav, obiskal osemindvajset mest in imel več nego devetdeset govorov.
Gotovo utegne javnost zanimati, kak vtis je napravil predsednik na velike okraje, katere je obiskal. Ali si je pridobil src ali jih izgubil?
“The Chicago Daily Tribune” se je tozadevno obrnila do najzanesljivejših poročevalcev, ki potujejo s predsednikom in so baje njegovi prijatelji. In odgovori so dospeli v torek zvečer ter jasno kažejo, da je g. Tafta osebna mičnost bila od največje važnosti za pridobitev novih občudovalcev in prijateljev. Potem pa je tudi blagodejno vplivala prosperiteta, ki iznova nastopa vsepovsod po deželi.
Poročevalci zatrjujejo, da je hladnost proti predsedniku, ki se je kazala na osrednjem zapadu vsled njegovega zagovora Aldrichove nasvetovane postave o tarifi, takoj izginila, ko je prišel v okraje gorovja Rocky Mountain in začel govoriti o svojem namenu, slediti Rooseveltovi politiki, posebno z ozirom na ohrano gozdov, napeljavo vode v suhe pokrajine in zboljšavo.
Kadarkoli je baje omenil Roosevelta na daljnem zapadu, so poslušalci vzklikali od veselja tako glasno, da se Taf-tovih besed ni moglo razumeti.
Samo glede Alaske se je predsednik nesrečno izrazil, ko je rekel, da je nesposobna za samovlado, kajti tisočer-niki na Pacifiški brežini imajo sorodnikov v onem severozapadnem ozemlju. Ampak ta svoj nesrečni izraz je popolnoma popravil s svojimi resnimi obljubami v drugih ozirih za splošni napredek.
Slede »ajnovejše brzojavke o Taf-tovem potovanju:
San Francisco, Cah, 5. okt. — Ko je prebil ves dopoldan v mestih Oakland in Berkeley onstran zaliva, je predsednik Taft dospel v San Francisco danes popoludne, in tu ga je pozdravljala velikanska množica ljudstva.
El Portal, Cal., 6. okt. — Predsednik Taft se mudi nocoj v tej mali naselbini na vznožju gorovja Sierras. Oblečen v khaki-opravo, bo predsednik jutri odrinil za tri dni občudovat naravne prizore po prekrasnem Yosemite parku. Najprej si bo ogledal velikanska drevesa. V kočiji se zarana popelje s svojim spremstvom v Wa-wono, kjer se začenja' slavni gaj o-gromnih dreves, ki so po 300 čevljev visoka in nad 100 čevljev obsežna spodaj. Šel bo tudi skozi prerezano deblo drevesa, ki stoji že od 3,000 do
5,000	let. V petek popoludne bo predsednik igral vlogo hribolazca in si ogledal park s 3,000 čevljev visokega vrha.
San Francisco, 6. okt. — Pri banketu, prirejenem v torek zvečer v Fairmont hotelu, je bila predsedniku Taftu podarjena zlata čaša, kakor že poprej njegovim prednikom McKmleyu in Rooseveltu. Dotični govornik je rekel, da je čaša do vrha napolnjena s toplo ljubeznijo kalifornskega prebivalstva za predsednika. G. Taft se je primerno zahvalil z obljubo, da bo skrbel za še lepši procvit Californije.
Prevročekrven.
Duluth, Minn., 5. okt. — William Coija je obstrelil in smrtno ranil Jakoba Leinonena v Tower-u, Mimi., nakar se je samega ustrelil. Razprla sta se bila radi necega računa za hrano, ki ga je Coija predložil Leinonenu.
Smrt v jeklarni.
South Chicago, 1.11., 6. okt. — Nagla smrt je doletela Antona Randuliča, ki je- stanoval v hiši št. 3334 E. 89. cesta in bil zaposlen v tukajšnji jeklarntci' Ko je nekaj popravljal na plavžu, je strmoglavil z odra in obležal na mestu mrtev. Truplo so prepeljali v pogrebni zavod Walkowrakov, 8551 Commercial Ave.
Velik polom.
Mesto Mexico, 5. okt. — Iz Meride poročajo, da jc tamošnjc prebivalstvo zelo razburjeno po razglasu bankrota Dclio Moreno Cantona, posestnika Haziende in veletržca s pridelki. Obveznosti znašajo $1,400,000, gotovine je samo 150,000 dolarjev.
i
Eksplozija v rudniku.
Namaimo, B. C., 5. okt. — Vsled eksplozije v Extension-rudniku “Wellington Colliery“-kompanije je bilo usmrčenih bržkone 28 rudarjev. Zasutih je bilo 50 do 60 delavcev, a izvzem-ši omenjenih 28 so bili vsi ostali rešeni.
ŠE NI KONEC VOJNE V MAROKU,
Mavri se pripravljajo na “sveto vojsko” in Španijo še čaka
Iz konvencije N. H. Z.
Deseta konvencija Narodne Hrvat* ske Zajednice, ki je bila otvorjena V Calumetu, Mich., dne 20. sept. t. I., se je koncem zadnjega tedna zaključila po prav uspešnem zasedanju.
Izmed sprejetih predlogov so po* sebno važni sledeči:
Koj po eksploziji, ki so jo povzročili treskavi plini, je nastal v rudniku ogenj, tako da se je moralo reševanje ustaviti. Dokler ne bodo plameni u-dušeni, ni misliti na prodiranje v rudnik. Žrtve eksplozije so skoraj izključno Britanci.
Guverner British Columbije, Duns-muir, je glavni lastnik wellingtonskih rudnikov, ki je v njih zaposlenih kacih 3000 moških.
Pozor!
Washington, 5. okt. — Zakladniški urad naznanja, da kroži med ljudmi nov ponarejen denar, ki je zadosti dobro izdelan, da se daleč razširi. To je fotografičnim potom ponarejen srebrn certifikat po $5 z glavo Indijanca in letno številko 1899. Ponarejeni pe-tak nosi podpis: U. S. Treasurer Treat, Register Vernon, ter kaže čekovno črko B, kakor tudi številko ploče 1242 na sprednji strani in 862 na hrbtu. Ponarejen je petak iz dveh listov papirja, ki sta skupaj zlepljena, in mies so svilene niti. Ponaredek je r.ajložje spoznati po tem, da pečat ni izveden v barvi.
Radi finančnega neuspeha.
Topeka, Kans., 4. okt. — Roy G. Daniels, predsednik “Arkansas Arnuše ment“-kompanije iz Hot Springsa, Ark., se je tu v National hotelu ustrelil. V zapuščenem pismu izjavlja, da mu je finančni neuspeh več njegovih podjetij stisnil revolver v roko.
Duh se mu omračil.
McConnellsville, O., 4. okt. — Državni pravdmk Frank Parsons se je snoči ustrelil. Nesrečnež je izvršil samoumor v svoji uradni sobi. Z mislimi o . .-o ji h. dolžnostih si je glavo tako razbelil, da je začasno zblaznel.
Peary in Cook.
Washington, D. C., 6. okt. — Ko-mander Peary je tukajšnji zemljepisni družbi uradno sporočil, da je pripravljen, svoje dokaze za odkritje severnega tečaja predložiti nepristransko sestavljeni ameriški komisiji. Bržkone je poslal jednak odgovor tudi ameriški zemljepisni družbi in muzeju za ameriško zgodovino v New Yorku, ki sta ga slično pozvali na odgovor. Od dr. Cooka še ni nobenega odgovora na isto povabilo.
Zeppelin in severni tečaj.
Friedrichshafen, 6. okt. — Tu so zborovali možje, ki se zanimajo za raziskavo severnega tečaja potom vodljivih zrakoplovov. Navzoča sta bila pruski princ Henrik in grof Zeppelin. Zborovalci so sklenili, ustanoviti nemško družbo za raziskavo polarnih krajev.
Američan zmagal.
Curih, 6. sept. —- Po semkaj dospeli brzojavki je Američan Mix s svojim zrakoplovom doplul v torek zjutraj do Ostrolenke, blizu Varšave na Poljskem, in se tam srečno izkrcal. Torej je Američan Mix zmagal na mednarodni tekmi po zraku in pridobil Gor-don-Bennettovo častno kupo spet za Ameriko. Drugo nagrado je dobil Francoz Alfred Le Blanc, ki je v ponedeljek popoludne doplul do Kubina na Ogrskem. Američan Mix je pre-plul razdaljo 1120 kilometrov (kacih 695 milj), med Curihom in Ostrolenko.
Gusarska ladja.
Mesto Mexico, 3. okt. — Jadrnik “Colt”, ki je na sumu, da je gusarska (roparska) ladja, je zdaj vsidran v sta-nišču luke Progresso, in njegov kapitan Jos. H. S.chlosse in njegovo moštvo so v zaporu, kjer počakajo konca preiskave. Jadrenico “Colt” je v mehiškem vodovju ustavila topničarka “Bravo” in jo privedla v to luko. Kapitan Schiosše pravi, (la sc tvrdka, ka-terej pripada “Colt", nahaja v Pensa-coli. Jadrnik je opremljen z vec brzostrelnimi topovi. Sumljivo obnašanje ladje je povzročilo, da jo je topničar-
k;	i ujela	. in	privedli	i V	oni'	enjc	ni pri-
st	an. V	eč	mitninsk	:ih	ura	dnikov je	
sl	o na k	rov,	da popi.šejo		pre	mič	no bla-
g(	D, in v	slu	čaju, da	bo :	5 um	rija	potrje-
ni	i, zapade		ladja z	na	klar	lom	vladi.
z	aus ta v;	a la	lij d- je v	tuk		iji 1	uki vz-
bi	idila v	elik	o pbzorn			e iic	kuj ča-
SE	i so na	i' nie	thikanski	h topni		earl	;ah mi-
sl	ili. da	nas	;topajo \	* za	ri v u	gu	sarji, a
d.	osiej ni bilo mogi				pril	:i d	o kake
huda stiska.
KONEC PRAVDE PROTI SRBOM.
“Veleizdajniški” proces v Zagrebu zahteval mnogo žrtev.
Madrid, 6. okt. — Pičla poročila z bojišča kažejo na to, da je vojskovanje začasno ustavljeno. Medtem se pripravljajo trije oceanski parniki za službo ob maroški brežini. Vsi peteri republikanski dnevniki, ki so objavili napad Coste na vlado, so bili zaplenjeni. "Correo Espanol" je do-nesel vest, da so imeli voditelji vojaške stranke tajno posvetovanje, na katerem so sklenili, svetovati kralju, da se armada v Afriki pomnoži na
150,000	mož. Republikanec Galsos je pa v nekem listu zahteval, naj ljudstvo prisili vlado, da opusti pustolovstva v Maroku.
Melilla, 6. okt. — Danes zarana ob
6.	uri so Mavri napadli špansko taborišče, a so bili odgnani in do 9. ure so frčale granate nanje.
Pariz, 6. okt. — Španske priprave za pomnožitev armade na maroškem bojišču se tu pozorno zasledujejo. “Pe-tit Parisien”, ki je v tesni zvezi s ministrstvom, piše, da španski načrti vznemirjajo Evropo, posebno Anglijo in Francijo. V notranjem Algiru baje vre, in algirska granica utegne priti v nevarnost, če bodo Španci prodirali proti jugu. Clankar pravi nazadnje, da se je bati nemirov v notranjosti španske dežele, če jo zapusti vojaštvo na poti v Afriko.
Cerbere, 6. okt. —- Po semkaj dospelih poročilih je v Barceloni še 1200 oseb v zaporu pod obtožbo, da so podpihovale revolucijo. Ko je bil vodja Garcia v trdnjavi Montjuich pripeljan na morišče, je vojaški oddelek dvakrat ustrelil mimo njega, in poveljujoči lajtnant je moral obsojenca ustreliti s kroglo iz revolverja.
Iz Afrike se poroča, da so bili Španci zadnje dni večkrat tepeni.
Razsodba v Zagrebu.
Zagreb, 5. okt. — Po pravdi, ki je trajala 7 mesecev, so bile sedaj naposled izrečene sodbe v slučajih proti 53 učiteljem, duhovnikom in drugim osebam obtoženim, da so bile v zvezi z zaroto za ustanovitev "Velike Srbije". Jetniki so bili obtoženi veleizdaje, češ, da so se udeležili gibanja, čegar namen je bil, zjediniti Hrvatsko, Slavo-: nijo in Bosno s Srbijo. Za ta načrt j so baje delali propagando celo v av-stro-ogrski armadi. Nič manj nego 30 obtožencev je bilo obsojenih v težko ječo od 4 do 12 let, a 23 jih je bilo oproščenih. Z ozirom na možnost, da pride do vstanka v prilog pristašem misli za “Veliko” Srbijo, je bila posadka pomnožena in razsodba je bila razglašena pod zaščito straž. —
(Tako se je torej končala ta “vele-izdajniška” pravda proti Srbom na Hrvaškem, ki se je vršila v Zagrebu tako gorostasno, da so poročevalci evropskih časopisov kar grozili, ker kaj takega niti na Turškem ni več mogoče. Stvar ima to dobro stran, da je ostala Evropa izvedela, kake razmere so ustvarili “viteški” Madžari na Hrvaškem. Državni pravdnik Accurti je bil v obtožnici predlagal, naj se vseh 53 obtoženih Srbov obsodi v smrt na vislicah. Ker pa dolgotrajna pravda ni mogla dokazati, da bi bili obtoženci krivi veleizdaje, je bil državni pravd nik primoran, svojo obtožbo vsaj deloma izpremeniti tako, da je proti koncu pravde predlagal na smrt samo 5 obtožencev, ostale pa na težko ječo od 10 do 20 let. Kakšna je bila sodba, razvidijo naši cenj. čitalci iz gorenje brzojavke. Ko bi bilo kaj pravice na Hrvaškem, bi morali biti vsi obtoženci od prvega do zadnjega oproščeni. Pa vkljub vsem podobnim pravdam in stiskam se Jugoslovani vendarle zbližujejo in čutijo kot en narod, in enkrat pride tudi njihov čas, ko. bodo zjedinjeni peli “Liepa naša domovina”, da bo odmevalo' od Triglava do Balkana. U to ime pomoz’ Bog i sreča jliriačka!)
Železniška nesreča.
Sprins		gfield, lil.,	6. okt. —	Pos	eben*
via	k je	trčil skupa;	i z rednim	osel	bnim
via	kom	Illinois' C	entfal-žele?	mice	pri
tri	milji	N< O O	Farmer City		leže-
čem Pa		rneilu, vsle	d česar je	bila	ena
ose	ba u:	smrčcna a ,	35 jih je bi	lo r;	m je-
uih	, od	katerih uti	ognejo št ir	i podleči	
pol	ikodt	«m. N es n	,'ča se je	prir	»etila
na	ostr	cm ovinku	. Sprevod	nik	eks-
P/e		a \Taka sc	je zmotil	na	svoji
uri	.in tc	) je povzroi	lilo nesreče		
Predlog delegata Dobrile, da se S $500 pripomore vsaki šoli, katera obstoja, in istotako vsaki, katera se ima zgraditi in se v to svrho vloži prošnja na glavni odbor.
Predlog del. Strmiča, da se zgradi poslopje za urad N. H. Z. ter .za tiskarno in uredništvo glasila N. H. Z,
Predlog del. Pavlinca, da se naroči bodočemu gl. odboru, da izvoli odbor petorice, ki ima proučavati vprašanje o gradbi hrvatske višje šole v Združenih Državah ter predložili poročilo bodoči konvenciji v rešitev.
Predlog del. Radanoviča. da Se od preostale usmrtnine v znesku 6685 K, ki se nahaja v “Prvi hrv. štedioni” V Zagrebu, podari: 4000 K Družbi sv, Cirila i Metoda, 1000 K za Gajev Dom, 1000 K za Dom jetičnih v Zagrebu ir» ostanek 685 K “Pučki Prosvjeti” isto* tam.
Mesečnik “Zajedničar” se ni obnesel in vbodoče bo glasilo N. H. H, izhajalo vsak teden.
Predsednikom N. H. Z. je baje zopet izvoljen g. Pavao Hajdič iz Chi-cage, 111., a blagajnikom g. Tomo Lac* kovic od istotam.
Neki angleški list je donesel brzojavko, da se je določilo za urad in tiskarno N. H. Z. $100,000, kar pa se nam zdi nekoliko neverjetno, a poročil iz verodostojnih virov še nimamo.
Sv. oče se počuti bolje.
Rim, 4. okt. — Papež je dobro prenočil in se je davi počutil mnogo bolje. Podeljeval je zopet avdijence. Več dni je bil papež bolehen in njegova noga je bila vsled pokostnice otekla. Zato so bile avdijence prekinjene.
Cesarjevič v zrakoplovu.
Potsdam, Nemčija, 2. okt. — Orville Wright, ameriški zrakoplovec, ni samo svojega rekorda v visokem poletu nadkrilil, marveč tudi najboljši takšni rekord drugih zrakoplovcev, kajti vzletel je danes višje nego 1600 čevljev. Pa še drugače je bil dan znamenit, kajti Wright je pri enem svojih vzletov vzel seboj nemškega prestolonaslednika. Ta si je poželel vzleteti že takrat,' ko je prvikrat videl Američana letečega, a želja se mu je izpolnila šele danes. Vzletela sta 60 čevljev visoko, in patrijotični gledalci so vriskali od veselja.
Pulitzerjeva oporoka.
Dunaj, 5. okt. — Oporoka Alberta Pulitzerja, ki se je v ne’deljo .tu zaradi bolezni ustrelil, je bila danes odprta. Zapuščina znaša samo še $200,000. Pokojnik je bil brat newyorskega časnikarja in milijonarja Jos. Pulitzerja ter istotako časnikar in ustanovitelj dnevnika “New York Morning Journal”. Rojen je bil pokojnik na Ogrskem 1. 1851. Brata Pulitzer sta si bila zadnja leta otujena.
Jolietske novice,
—	Kolumbov dan bode prihodnji torek, dne 12. oktobra. Obhajali ga bodo po celi državi in tako tudi v Jo-lietu predvsem Kolumbovi vitezi in Italijani. Vsa italijanska društva v Jolietu in iz okolice prirede v torek popoludne veliko parado po notranjem mestu.
—	Gospa Anton Nemanich je otvo-rila te dni moderno prodajalno z elegantnimi klobuki za ženske, pod h. št. 1000 na N. Chicago cesti, kjer bode vsem odjemalkam najbolje postreženo.
—- G. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K,
J.	in g. Frank Drašler sta se v sredo zvečer vrnila iz Forest City, Pa., kjer sta bila pri pogrebu sestre prvega, Jo-sipine Zalar, ki je nenadno umrla V cvetu svojih let. Prizadetim naše iskreno sočutje, a pokojnici blag spomini
—	Hlapec, ki se razume na konje iti dobro spozna v Jolietu, dobi takoj službo v konjušnici g. Antona Nema-nicha, 1000 N. Chicago St.
Slovenka dobila nagrado.
Hrvatski tednik “Jadran”, San Fran cisco, Ca!., poroča, da je predzadnjo nedeljo tamošnje avstrijsko društvo priredilo šaljivo vinsko trgatev, kateri ' je prisostvovala v ..¡-»nemški govoreča kolonija Avstrijancev v onem mestu. Izmed lepe kite krasnega spola’ je do-' bila Slovenka, gdčna. Sofija Kukar prvo nagrado v znesku $20 kot liajlcp-ša dekle pri oni slavnosti. Nič manj nego 314 moških je plačalo vsak po lOc samo da so dobili čast, voditi jo d'o “altavja” in nazvati “svojo ženo”. Tako se je samo ona “udala” 314 krat, a mnoge prijateljice tudi nekolikrat. Seveda vse y šali.
Joliet, 111., 6, okt. — Drugo soboto, dne 16. t. m., bode v bivši Golobičevi dvorani lep večer, da se po dolgem času prvikrat spet razveselimo na pristni domači zabavi, katera nam je isto-tako potrebna kakor delo, da ostanemo na telesu in duši zdravi. Kakor smo že zadnjič na teni mestu naznanili, bomo imeli letos v korist naši cer-kvi sv. Jož.efa tega meseca veselico, ki bo trajala tri večere, namreč 16., 23. in 30. oktobra. Ker je bilo letos pri fari več izvanrednih stroškov z barvanjem in popravljanjem farnih poslopij in prizidanjem hiše za šolske sestre, je pričakovati, da se je bo naš narod udeležil v obilnem številu in pripomogel k dobremu finančnemu uspehu. Cerkveni odbor se trudi kar najbolj, da bo preskrbljeno za pošteno zabavo in kratek čas.
—G. John Smalzel in soproga, roj. Sunich, iz Calumeta, Mich., sta koncem zadnjega tedna obiskala naše mesto na svojem ženitovanjskem potovanju. Ogledala sta si tudi našo tiskarno in se o tej priliki jako prijazno izrazila o naši napredni naselbini. V soboto sta se vrnila v Chicago, odkoder sta odpotovala nazaj na Calumet. Občudovali smo gladko in krasno slovenščino gospe novoporočenke, rojene Američanke.
—	Da je večerna šola za priseljence, ki bi se radi naučili angleški citati in pisati, res potrebna, se je v našem mestu pokazalo že prvi večer, v ponedeljek 4. t. m., ko se je zglasilo do 100 ukaželjnih moških in žensk vseh starosti v takozvani Rooseveltovi šoli, na voglu Chicago in Webster ulic. Pouk bo trajal šest mesecev in se bode poučevalo od 7. do 9. ure zvečer v ponedeljek, torek, sredo in četrtek vsacega tedna, kakor smo že zadnjič sporočili, In sicer je ppuk zastonj ali brezplačen! Škoda bi res bilo, zamuditi tako lepo priliko: zastorej, de-tični rojaki — požurite in zglasite se nemudoma v to šolo!
—	G. Janko 6gadih, hal odlični trgovec, iti sOproga sta predzadnjo soboto odpotovala v New York na obisk bolnega tasta ozir. očeta. Do danes se še nista vrnila, ker ju menda nekoliko zadržuje tudi velikanska Hudson-FuRonova proslava.
—	Jolietska delegacija, ki pojde koncem tega meseca v New Orleans na konvencijo v pospeševanje načrta za globoki kanat od Chicage do Mehi-kanskega žaliva, bo štela nad 100 članov. Med temi bodo zastopniki mesta, okraja in združbe jolietskih trgovcev. Od naših rojakov bosta med delegati supervisor Matt. Nemanich in g. Jos. Klepec.
—	Železnici Alton in Santa Fe bosta rabili svoji povzdignjeni progi skozi mesto Joliet že koncem tega leta, ka kor se poroča iz verodostojnega vira. Obe železnici hitita z delom in kar tekmujeta, katera bo prej gotova s povzdigom svojih tirov. Kar se tiče gradnje skupnega kolodvora (union depot), vise še v zraku vsi načrti.
—	Kakor imajo kaznjenci v državni kaznilnici svoje odmerjeno delo, tako je bodo vkratkem imeli tudi jetniki v
, tukajšnji okrajni ječi (county jail), da ne bodo samo lenobe pasli in prodajali dolzega časa, kakor se je doslej godilo. Z novim letom se jim bode tudi dosedanja cena za živež znižala od 50c na 40c na dan, tako da živi je nje v ječi ne bo več tako razkošno kakor doslej. Potem si bo menda manj klativitezov želelo prezimovati v jolietski okrajni ječi, kjer se je do slej živelo kakor v malih nebesih.
—	Dne 25. t. m. se prično obravna^ ve v kriminalnem ali kazenskem so dišču.
—	Pisma na pošti koncem -zadnjega tedna so imeli: Bosanac Stanko, Bu kovač Marko, Sučevič Adam.
dejo do groba in izročijo umrlega materi zemlji, je zadonela pesem: “Jamica tiha, kotiček miru’’ itd. Potem smo še molili za umrlega in se podali nasproti drugemu umrlemu iz našega društva. Gospod Žumer je bolehal že dalj časa in nazadnje je prišla ponj britka smrt in ga rešila iz te doline solza v starosti 71 let. Bil je rojen v Gorjah na Gorenjskem in se pred dvainštiridesetimi leti podal sem v Ameriko, kjer zapušča žalujočo soprogo štiri sinove in pet hčera in več drugih sorodnikov. Dva sinova in 4 hčere so oženjeni ozir. omožene, 2 sinova in ena hčer so pa še v samskem stanu. Žalujočim sorodnikom izrekamo svo je sožalje.
Ob četrt do ednajstih dopoldne v sredo je v Gospodu zaspal Jurij Koci-ančič, v starosti 75 let. V Ameriko iz Gorij (Gorenjske) je prišel pred 32 leti. Pogreb se je vršil danes. Takoj po prvem pogrebu se je brala velika sv. maša, ki jo je daroval domači gospod župnik, Rev. J. Trobec. Po sv. maši smo spremili tudi tega kakor prvega na mirodvor k večnemu počitku. Tudi tukaj ni zaostalo sv. Štefana dru štvo in je spremilo svojega brata do črnega groba. Tudi se je zapela “Ja mica”. Pogreba so se udeležili so proga, en sin, Jurij Kociančič, Mrs. Joe Justin in Sr. Uršula O. S. B. in Sr. Cyrilla O. S. B. Poleg soproge treh hčera, enega sina, zapušča še enega sina v Gorjah, ki je tam pri svojem stricu in teti. Poleg teh so se udeležili pogreba tudi drugi njegovi dragi in sorodniki in veliko število faranov.
Toraj sta za vedno zaspala dva naša prvaka, previdena s sv. zakramenti in pripravljena za smrt. Neizprosljiva smrt pobrala jih je. Vendar pa upamo, da se veselita v nebeški domovini. Naš č. g. župnik J. Trobec je obiskal bolnika večkrat, včasih še po dvakrat na dan, za kar mg gre srčna zahvala.
Drugih novic ni posebnih, zato naj pa sklenem za danes, Pozdravljam vse čitatelje Am. Sl. Vrlemu listu pa obilo uspeha.	John Poglajen.
in da bi se tudi urednik “Glas Naroda” ne odrekel takej plači oziroma zaslužku, kakor ga daje slamnikarska obrt.
Vprašamo Vas toraj, urednik "Glas Naroda”, imate li še količkaj poštenja v sebi, in ako ga imate, — kar seveda dvomimo —, iz kakšnega stališča se drznete javno sramotiti slovensko delavstvo, dočim ste urednik slov. lista za delavce? Kakšen odgovor dobimo, skoraj slutimo, a zagotavljamo Vas, da Vas bodemo kmalu vpokorili in da se Vam ne bode nikdar več .ljubilo sramotiti obrti, od katere se pošteno preživlja na tisoče slov. delavcev to in ono stran oceana.
Vi hočete govoriti o ženski ravno-pravnosti, a stvari ne razumete, sicer bi se ne zaletavali naravnost in izrecno le v tukajšnje slovenske rodbinske razmere, ki Vam niso popolnoma nič mar.
Toliko za sedaj: ako bodete pa še kaj iskali, bodete še v obilnejšem obsegu našli.
Več newyorskih slovenskih delavcev.
Opomba uredništva: Osebnosti smo izpustili iz dopisa. Sicer se pa ni vredno izpodtikati nad člankom, ki je v celoti “preplonkan” iz “New York Staatszeitung”, samo da je prestavlja-telj namesto “deutsch” zapisal “slovenski”, kakor je storil že večkrat. Le berite “New York Staatszeitung”, pa bote videli, odkod prihaja njegova modrost.
Victoria, Vancouver Island, 15. sept. —Drago uredništvo cenj. lista “A. S.”! Menda še ni bilo citati dopisa iz našega mesta, ker tu ne dobim nobenega rojaka, za to želim jaz malo napisati, da bodo rojaki vedeli, da se tudi tu nahaja vsaj eden Slovenec.
Vancouver Island se nahaja v Ca-nadi na tihem morju. Od Canade ga loči Queen Charlotte zaliv. Otok je 280 milj dolg in okoli 60 milj širok. Na tem otoku živi približno 40,000 ljudi. Obrežje tega otoka je jako krasno. Večina zemlje je porastena z gozdovi. Rek ni velikih. Nekaj malih potokov je, ki pa se poleti posuše, le po zimi se uporabi vot^a za parno silo in druge potrebe. Radi morja je
Chicago, S. okt. — Zdi se nalil po-rebno še enkrat naznaniti vsem sosednim katoliškim društvom v Jolietu, So. Chicagi, v Waukeganu, Bradley-u in Aurori kakor tudi sploh vsem sosednim rojakom, da bo dlie 10. oktobra ob 10. tiri dopoidaii slovesno posvečevanje sibvenske cerkve sv. Štefana v Chicagi. Pred cerkveno slovesnostjo bodo društva priredila običajno parado ali marčanje od 18. ceste in Centre Ave, ki se prične točno ob 9. uri. Zato opozarjamo društva, ki so sklenila ta dan priti v našo sredino, naj se točno držijo te ure. Vsakdo namreč lahko pomisli, da se moramo držati točnega reda, ker bodo v cerkvi dolgotrajni obredi, to je blago-slovljenje cerkve, peta latinska .maša, slovenska pridiga, nagovor mil. g. nadškofa in nato še birma. Ker bomo imeli v paradi tudi visokega gosta, mil. gospoda nadškofa, zato je treba, da smo vsi na mestu ob onem času, kot mil. gospod nadškof, in to je ob 9. uri. Po končani cerkveni pobožnosti bo v Narodni Dvorani (18. cesta in Centre. Ave) velika zabava v korist naši cerkvi. Vsem dobrohotečitn prijateljem in znancem v Chicagi in izven Chicage, kličemo: Na svidenje — na ta naš veseli dan!
Martin Kremesec, Jos. Brunskole, Jos. Zupančič, cerkveni odborniki.
Brockway, Minn., 1. okt. — Prosim za malo prostorčka v kakem kotičku našega lista. Ne morem Vam poro čati samo veselja, ampak še več ža losti.
V	torek 28. m. m. se je obhajala že nitnina Frank Tarmana in Jerice Šav bah. Ob deveti uri je bila velika sv, maša, pri kateri se je zbralo nekaj svatov. Po minuli sv. maši podali so se svatje na dom neveste, kjer je kmalu sledilo kosilo. Mnogo svatov se je zbralo popoludne proti večeru in so se zabavali še v noč. Za uljudn sprejem se imamo zahvaliti nevestinim starišem. Novoporočema pa želimo obilo sreče in blagoslova!
V	pondeljek se pa poročita rojak Franc Omann in Helena Trobec.
V	torek 28. m. m. je vzela nemila smrt farana Janez Žumra. Ob 12. uri ponoči je v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil danes 1. oktobra. Ob deveti uri bila je velika sv. maša, katero so darovali mil. škof Jakob Trobec. Po maši in ceremonijah so spremili farani, katerih je bilo veliko število kakor tudi drugih prijateljev, znancev in sorodnikov, umrlega na pokopališče Spremljali so poleg rakve umrlega člani moškega društva sv. Štefana, katerega ud je bil umrli. Pred rakvo je šel domači gospod župnik. Ko pri-
ozračje jakp prijazno in zime tu ni prehude nikdar, Le malo zemlje je obdelane. Sadje dobro obrodi. Otok je bogat raznih rudnin. Tu se nahajajo zlati, srebrni, bakreni in železni rudniki; tudi premoga se veliko spravi na dan. Drugi dohodek je ribarstvo. Ribe se pošiljajo iz gl, mesta Victorije po celem svetu. Ta otok je odkril neki Ffatlčoz že leta 1592, a okoli 1. 1800 je prijadral sem neki angleški kapitan, po imenu George Vancouver po čigar imenu se otok sedaj naziva. Ljudje so se začeli naseljevati tu nekako v sredi preteklega stoletja.,: -Victoria je gl. mesto na tem otoku in je obenem glavno mesto British Columbije. To mesto je 750 milj severno od San Francisco. Šteje okoli 20,000 prebivalcev.
Tu se nahaja mnogo cerkva in javnih poslopij. Omenjam le sedež katoliškega škofa, bolnišnico sv. Jožefa in državno hišo, ki je stala vlado blizo en milijon dolarjev.
Ako gremo par milj iz mesta v gozde, najdemo veliko divjačine. Srn, zajcev, fazanov,'prepelic in druge take divjačine je vse polno.
Mesto Victoria je središče angleške trgovine na zapadu od Rocky Mountains. Ladije iz vseh krajev dovažajo in odvažajo blago. Tudi železnico imamo tukaj.
Kar se tiče dela, je istega tu dosti. Plača je dobra. Po $2.50 do $5.00 na dan. Dela se po raznih tovarnah in rudnikih.
Tu se mi vse dopade. Lahko grem v cerkev vsako nedeljo, delo imam Ely, Minn., 26. sept. — Veseli smo primeroma dobro v tovarni ali livar bili Elycani, ko je prišel v našo sredo niči. Razumem in govorim tudi pri-naš priljubljeni prijatelj in bivši Ely-! memo dobro angleški jezk, a tako čan, g. Stephen Zgonc. Pripeljal se mi ne gre kot slovenski. Grem v cer je z vlakom včeraj opoludne, in ob . kev, poslušam pridigo, a ne urnem je 4. uri je bil v naši krasni cerkvi sv. tako kot bi umel slovensko besedo. Za Antona, kjer je stal pred altarjem kot to pa hodim rajše k maši brez pridige, tovariš svojemu bratu, g. Matevžu ; Če pa želim vedeti oziroma'slišati tudi Zgonc, ki se je poročil z gospico Ma-j slovensko propoved, si vzamem v ro rijo Gradišer; poročil ju je velečast. g. ko naš slavni list “A. S.”, kjer najdem Monsignor Jos. Buh. Ko je slišal pre-| času primerno pridigo vsak teden. I lepo orglanje našega g. organista, je to je škoda, a nič zato, da je stvar bil g. St. Zgonc ves ganjen in ni mo- ' en teden zakasnjena, ker list dobim gel iz cerkve, dokler se ni vrlemu in, včasih še le en teden po izdaji, ker so izvežbaneniu organistu na poseben na- bolj slabe poštne zveze na tem divjem čim zahvalil. Potem se je g. Zgonc zapadu. “A. S.” je torej za nas, ki mudil na ženitnim do pozne noči. V smo oddaljeni od slovenske cerkve, nedeljo pa je obiskal vse prve vrste pravi misijonar, ki nas podučuje ver-rojake. Seveda nam je žal, da se g.1 skill resnic, da ne pozabimo onih na-Zgonc ni mogel dlje časa muditi med ukoy, ki jih nam so stariši in učitelj nami. Spremljali so ga na kolodvor polagali na srce ko smo hodili v šolo. mnogi topli prijatelji. Odpeljal se je I K sklepu pozdravljam vse rojake ši ob 2:20 pop. v Duluth, kamor je klican! rom Amerike, a listu pa želim, da bi za porotnika.	| še mnogo, mnogo let misijonaril med
Tukaj v Ely je nekoliko boljše in ameriškimi rojaki.
so tako vneti katoličani, da so v par urah zložili 3 tisoč 500 dolarjev za novo župnišče. Seveda imajo vsi lepe farme in velike dohodke vsak dan. “Creani butter fat” ali smetano plačujejo v “creamary” po 31 centov funt. Seveda žita so tudi dosti pridelali. Father Bekman, sedanji župnik v Greemvoodu, je jako prijazen z nami. Obljubil je, da nam bode pomagal zgraditi malo cerkvico tu na Willardu.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje in jim žeJim obilo sreče. Tebi, Am. SL, želim obilo novih naročnikov in predplačnikov in ostanem tvoj prija telj	Ignac Česnik.
Adlešiči na Belokranjskem, 11. sept. —Življenje se je pri nas v zadnjem času precej spremenilo in rojake bo gotovo zanimalo, kako je sedaj v “stari domovini”.
Najprej o železnici. Prvotno se je določilo, da mora biti belokranjska železnica dograjena do leta 1910. Pa pokazale so se potežkoče in stvar se je precej zavlekla. (Glavni vzrok temu je prepir med Črnomaljci in Metličani, ali naj gre glavna proga čez Črnomelj ali Metliko. Sedaj so se nasprotniki zedinili, da gre glavna proga čez Črnomelj in Metliko.) Govori se sedaj jako ugodno, da se gradnja železnice prav kmalu prične. Ko pride k nam železnica, bo revnemu narodu precej pomagano: bodo vsaj mnogo lažje prodali svoje pridelke, vino in sadje in tako tudi doma dobili kak groš. Mladim ljudem bo s tem prav mnogo pomagano, da ne bodo morali hoditi na' težko delo v Ameriko, v tovarne in rudokope.
Da se pa ta ugodna prilika porabi, treba se nanjo dobro pripraviti, treba si je posebno našo mladino dobro izobraziti, da bo znala dobro izkoristiti priliko, ki se ji nudi. V ta namen se je osnovala Kmečka zveza za belokranjski okraj in razna druga društva, da širijo po shodih pouk in zavednost. To je zlasti potrebno, ker se k nam vedno bolj vsiljujejo liberalni Kočevarji. Tam nad Črnomljem zidajo svoje nemške šole, da nam potujčijo našo deco, povsod kupujejo zemljišča iti ¡si jidajo domove. Spočetka se delajo prijazne Slovencem ali se celo izdajajo za Slovence; ko si pridobe nekaj ugleda, pridejo v javne zastope in .potem začno gospodariti in komandirati povsod. Najbolj žalostno pa je pri tem, da grejo naši liberalci s Kočevarji vedno roko v roki ter jih povsod podpirajo. Pa kaj se če, saj vemo vsi, da “gliha vkup štriha”.
Da izpodrine te narodne škodljivce, si je posebno naše dijaštvo postavilo za cilj. Povsod po vaseh snuje na-
rodne knjižnice in izobraževalna društva. Zbira vse poštene može in fante katoliškega in narodnega prepričanja v društva ter deli knjige in časopise, da v prostih večerih dolge zime in po nedeljah popoldan čitajo in se po svojih društvih razgovarjajo, kako bi zboljšali svoje slabe razmere. V ta namen so se vsi naši visokošolci organizirali v pododbor “D i j a š k e zveze” za Črnomaljski okraj. Ustanovili so doslej javno ljudsko knjižnico v Črnomlju, ki se sedaj imenuje “Stanko-Peharčeva knjižnica” po svojem največjem dobrotniku in podporniku, rajnem gospodu župniku v Črnomlju. Ravno sedaj se pa snuje taka javna ljudska knjižnica v Adlešiči h, na Preloki m v Ziljah. Nakupili so dijaki veliko lepih knjig ter jih dajo našemu ljudstvu, posebno naši vrli mladini obojega spola v či-tanje. Zanimanje za te knjige je povsod jako veliko in vsi komaj čakajo, da se knjižnica otvori. Veliko lepih knjig so darovali vrli naši gospodi župniki Iv. Šašelj v Adlešičih in M. Kadunc na Preloki in si s tem pridobili veliko zaslug za narodno prosveto.
Vendar bi treba še precej lepih knjig nakupiti, posebno takih, ki imajo gospodarske nauke za mlade gospodarje. To bo v veliko korist naši mladini. Zato se obračamo do naših vrlih rojakov v Ameriki, da se spomnijo svoje stare domovine in ji pomagajo z malim prispevkom na noge. Eden sam si ne more nabaviti vsega, kar rabi. Zato treba, da se složimo vsi skupaj
in delamo eden za drugega, Bog bo za vse. Denar, ki ga naberete, ne bo zgubljen, če Bog da, bo obrodil lep sad ravno pri Vaši dragi mladini, ki se sami tako trudite zanjo, da bi enkrat imela boljše čase. Podpirajmo se v tem plemenitem stremljenju eden druzega, Vi v daljni Ameriki, mi na stari dedni zemlji.
Ana Bahor iz Iron Mountain je poslala že prav lep dar 15 kron. Bog ji plati mnogo krat in daj ji prav mnogo vrlih posnemovalcev. Darove nabirajte in pošiljajte na naslov:
Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih.
Sodražica, Dolenjsko, 13. sept. — Slavnemu uredništvu “Amerikanski Slovenec”, Joliet, 111.:—V Chisholmu, Minn., in okolici bivajoči domačini Sodražčani in okoličani so poslali prostovoljnemu gasilnemu društvu v Sodražici lep dar — čistega 116 K 80 h za nabavo nove brizgalne. Ta znaten znesek sta nabrala bivša člana tukajšnjega gasilnega društva gg. Ivan Stupica in Andrej Arko. Njima kakor vsem drugim cenjenim gg. darovalcem presrčni “Bog plati!”. Naj bi se še tudi drugi spomnili gasilnega društva, katero je v veliki potrebi in za katero smo se že obrnili tudi potom časopisov. Naj bi preje omenjeni darovalci našli še mnogo posnemalcev. Z bratskim “Na pomoč!”
Anton Lavrenčič, načelnik.
Jakob Mihelič, blagajnik.
Jamčenje
Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v naših tredalih, kijih lahko najmete 10
$3.00 3STZL LETO.
t
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOUET, ILL-

Severova Zdravila so rriiravljtra ra stroko znanstveni jcdlaii h raj« illc.i 1 im i.
ALI Sl BOLAN NA OBISTIH?
Ako si, te razveseli vest, da je tisočer nikom, ki so bolehali na obistih, otrplih jetrih in mehurnih neprilikah, don eslo hitro olajšbo
Severovo zdravil# za obisti in jetra.
To ni novo zdravilo, ampak je že pre stalo svojo preizkušnjo pri uspešnem zdravljenju bolezni, katere naznanja a li več sledečih znakov:
•Mi*
BOL V HRBTU,
BOL V LEDJU,
GLAVOBOL IN OMOTICA, OTEKLE NOGE IN ČLENKI, SUHA, HLAPAVA KOŽA,
Kadar opaziš kak omenjeni znak, ne zdravilo, ki vselej seže do korenine n prežene dražljivost iz mehurja in uteši okrepi ter povzroči pravilno delavnost vega stanja.
BLEDA BARVA V LICU, ZABREKLOST POD OČMI, NEZMOŽNOST OBDRŽATI VODO BOLEST OB SPUŠČANJU VODE, GLINASTA USEDLINA.
odlašaj in prični uživati to zanesljivo epriliki, olajša pritisk krvi na obisti, vnetje. Te važne organe poživi in kot naravno posledico njihovega zdra Dvoji količini: 50c in $1.0 0.
Popolnoma zdravega “Hvalo Vam za Vaše izdatno Zdravilo za Obisti in Jetra. Ko sem ga pose Čuti	užil po navodu o porabi, so vsi nadležni znaki izginili in popolnoma zdravega se čutim”.	William Otto, Vernon, Texas.
V lekarnah vsepovsod.
Zahtevaj Severovin Zdravil.
Ne vzemi druzih.
upamo, da bomo kmalu dobili stare dobre elyške čase nazaj.
Z Bogom!	Nace Sušnik.
New York, 29. sept. — Cenjeni gospod urednik! Prosimo Vas, odmerite nam nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu in uvrstite sledeče:
Pred nedavno nam je prišel v roke tukaj izhajajoči slovenski dnevnik Glas Naroda in sicer štev. 216 od 15. t. m. Na prvi strani istega smo čitali članek pod naslovom “Konec slamnikov”, v katerem se urednik na nekak podel način norčuje iz tukajšnjih Slovencev, ki se res večjidel bavijo s slamnikarstvom. Tz tega članka lahko vsakdo uvidi, koliko poštenja ima urednik imenovanega lista, kajti ta možicelj nas slamnikarje oziroma našo obrt javno sramoti. Povdarjamo le, da je slamnikarstvo zelo dobra obrt
Rud. Sovinsky.
Willard, Clark Co., Wis., 2. okt. —-Slavno uredništvo Am. Sl.l Prosim malo prostora v nam. priljubljenem listu. Botre štorklje ni uže dolgo časa nič k nam. Ali nekateri se je nad-jajo vsak čas. Zdravi smo vsi, kar nas je Slovencev. V Dolenji vasi, kjer so naseljeni Slovenci iz Ely, Minn., si gradijo velike in lepe hiše. Ti Elycani so res mojstri za graditi hiše. Tako so meni rekli Amerikanci, kateri so šli te hiše nalašč gledat. John Mur-gel si je tudi uže novo hišo naredil, katera se lepo vidi iz Vlaka, ko se mimo pelje. Tukaj smo vsak nekoliko “ginsenga” nabrali, to so neke vrednostne kitajske korenine. Korenine smo prodali po sedem dolarjev en funt v Greenwood. Seme od “ginsenga” smo pa vsadili. V Greenwooclu
'•¡’MJ
Telesna slabost.
Najpogostnejši vzroki telesne slabosti so težka prebava, dolgotrajna nepre-bavnost, trdovratna ali običajna zapeka, žolčnica, malarijske nerednosti, malokrvnost (posebno med ženskami, ki so podvržene težavi materstva) nespečnost, čezmerno delo in vznemirjanje.
Severov življenski balzam.
je rešil vprašanje glede olajšbe in izpolnjuje vse zahteve pri zdravljenju bolezni z gorenjimi znaki. Telesno moč obnavlja in vliva novega življenja v ustroj. Cena 75 centov.
Krajevno zdravljenje.
Bolečine površnega vnetja časih služi v dobro svrho, ker opominja bolnike, naj čuva prizadete dele vnanjega nasilja in rabi o pravem času za krajevno zdravljenje
Severovo Olje sv. Gotharda.
To donaša hitro olajšbo in preganja vso površno bolečino kot nastopa pri urezah, raneh, odrgah, opeklinah, ter raznih oblikah revmatizma, nevralgije, ledvene boli, bolečine v kolku in obrazu. Cena 50 centov steklenica.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 11. septembra 15 Macedoncev, 3 Hrvatje in 3 Kočevarji.
—	Kranjska vlada proti Slovencem. Deželna vlada je prepovedala vse javne prireditve v dneh okolu 20. septembra. (Ta dan se je namreč obhajala obletnica žalostnega dogodka, ki je zahteval narodni žrtvi Lundra in Adamiča.) Prepovedala je tudi gledališko predstavo poljskih akademikov iz Krakova, ki bi se bila morala vršiti 17. sept. Priziv deželnega odbornika dr. Lampeta je bil brez uspeha, ker “vlada ne more trpeti, da se krog 20. kaj prireja”.
—Samo 218 črnih zastav je bilo raz-obešenih v dan 20. sept. po celi Ljubljani, kakor poroča “Slovenec”. Zaprtih je bilo le šest prodajaln, a gostilna in kavarna nobena. Samo v Samas-sovi tovarni so delavci ustavili. delo. Na pokopališču pa je bilo prav mnogo ljudi. Med drugimi je na Ada-mič-Lundrov grob položil venec ljubljanski župan. Vojaštvo je imelo strogo pripravo. Ampak v Ljubljani je bil mir,
—	Mestna hranilnica v Ljubljani je obhajala dne 1. oktobra t. 1. dvajsetletnico svojega obstanka.
—	Za razvoj kranjskih železnic. Deželni odbor kranjski je v svoji nedavni seji sklenil, pozvati železniško ministrstvo, da v predlogo o lokalnih železnicah sprejme progo Kamnik-Mot-nik-Polzela. Istotako poživlja deželni odbor železniško ministrstvo, da izvrši priprave za kranjsko transverzalno železnico od štajerske meje čez Novo mesto, gorenjo Krško dolino, Žužemberk in skozi Notranjsko na Goriško ter za železnico Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Če bi se te proge izvršile, bi bila Kranjska na vse strani odprta prometu.
—	Veteranskemu društvu v Ljubljani je bila dne 21. sept. cenjena vsa društvena oprava in dne 23. sept. prodana. Društvo je bilo, kakor znano, zato od vlade razpuščeno, ker je darovalo neko vsoto za spomenik padlima žrtvama 20. septembra lanskega leta. Društvo je proti vladni razpustitvi vložilo prošnjo na cesarja, ki pa ni imela vspeha. Veteransko društvo se je toraj sedaj definitivno razpustilo.
—	Kranjska — satrapija Pruske. Kranjska deželna vlada je razposlala na razna “društva za mladinsko oskrbo” vprašalne pole, ki so — samo-nemške. Na slovenska društva niti ne — dvojezičnih. Tako na Kranjskem 1. 1909. po Kristusu pod blagodejno Schvvarzovo vlado.
—	Slovenski učni jezik na kranjskih gimnazijah. Zelo mnogo se govori sedaj o slovenskem učnem jeziku na gimnazijah po Kranjskem. Vsi dijaki, kakor tudi profesorji na kranjskih gim nazijah so bili mnenja, da se začne s tekočim šolskim letom tudi v višjih razredih pouk v slovenskem jeziku. V zadnjem hipu pa je deželni šolski svet prepovedal rabo slovenskih učnih knjig, ker jih ministrstvo še ni odobrilo. Deželni odbor je vložil proti tej prepovedi energičen protest. To je nečuveno postopanje vlade napram Slovencem. Najprvo se je vlada izgovarjala, da ni slovenskih učnih knjig a sedaj, ko so se s trudom slovenskih profesorjev in z žrtvami kranj. dež. odbora, vendar-le dobile potrebne učne knjige v slovenskem jeziku, jih vlada ne potrdi! Pa naj potem še kdo reče, da se Slovencem ne godi dobro v Avstriji!
—	Šulferajnsko šolo na Lazih pri Toplicah je dovolil Stuergkh proti odločbi dež. šolskega sveta kranjskega. Kljub tej krivični odredbi se bo našlo kmalu sredstvo, da Šulferajn ne bo tiral slovenskih otrok v naročje matere Germanije, pravi ljubljanski “Slovenec”.
—Nemških šol v Ljubljani kmalu ne bo treba, ako se bo število nemških otrok tako krčilo, kakor se sedaj kaže. Na mestni deški petrazrednici z nemškim učnim jezikom se je namreč za prvi razred oglasilo samo 17 otrok. Najbrž pa še večina teh abecedarjev ne ume nič nemščine.
—	Nova deška meščanska šola v Postojni je bila otvorjena in blagoslovljena dne 19. septembra t. 1.
—	Vrhnika. Dne 16. septembra se je vršila javna skušnja na vrhniški mlekarski šoli. Izskušnji je predsedoval deželni glavar pl. Šuklje, ki je razdelil spričevala. Izrekel je zahvalo učiteljstvu in čestital mladeničem k lepim uspehom, o katerih je dala skušnja najlepši dokaz. Deželni glavar se je jako priznalno izrekel o lepi ureditvi in umnem vodstvu te šole ter izjavil, da se morajo take ljudstvu res koristne‘šole ustanoviti tudi v drugih zato primernih krajih na Kranjskem.
—	Vodovodna dela v Spodnji Šiški so dovršena in tamošnji prebivalci bo-
do pozneje v jeseni že lahko pili Zdravo vodo.
—“Sokolski dom”, društvo za zgrad-njo in vzdrževanje sokolskega doma društva Sokol I. v Ljubljani, se je 18. sept. ustanovilo.
—	Izvoz kranjskega zelja. Vsled u-godnega letošnjega vremena je zelje nenavadno dobro obrodilo. Glede mno žine in kakovosti je zelje iz ljubljanske in vrhniške okolice na najboljšem glasu. Zadnje dni se je tudi že pričelo v večjem obsegu izvažati. Največ gre kranjskega zelja v obmorske kraje, v Trst, na Laško, Grško, v Lcvanto in Egipet. Mnogo ga izvozijo tudi na Angleško, kjer ta kranjski pridelek zelo slovi. V Ljubljani ga ponujajo takorekoč kar od hiše do hiše ob izredno nizki ceni, kajti glava stane, če se kupuje na debelo, jedva 4 h.
—	Poskušnja letošnjega dolenjskega vina. Letos so se pojavile v veliki množini na Dolenjskem ose in čmrlji, ki se pridno lotevajo zgodaj zrelih grozdnih jagod. To je napotilo novomeškega gospoda prošta dr. Elberta, da je pustil obrati v svojem vinogradu modro portugiško grozdje že 13. sept. Mošt je imel izvanredno temno barvo, četudi ni vrel na lušinah, ter 16 odst. sladkorja, kar popolnoma odgovarja namiznemu vinu z 8 odst. alkoholom. Iz tega je razvidno, da se morajo na Dolenjskem uvesti trte, ki zgodaj dozore.
—	Sadna letina je letos v obče bolj slaba. Nekatere vrste sadja so pa močno obrodile. To velja posebno za hruške, ki so letos polne, da se drevje šibi. Zlasti tepke, ki bodo dale letos mnogo mošta, so dobro obrodile. Pa tudi zimske žlahtne hruške imajo polno sadu. Mestoma so tudi jabolka dobro obrodila. Kmetijska šola na Grmu ima pri raznih sortah jabolk prav polna drevesa, tako da se vse šibi. Dobro obrodili so letos orehi in tudi kostanj je dobro obložen. Sem in tja so tudi češplje dale precej sadu.
—	Nemško gledališče v Ljubljani. Kakor smo že nekoč poročali, se je ljubljansko nemško gledališko društvo odločilo, zgraditi novo nemško gledališče. Z gradnjo se bo takoj pričelo na prejšnjem Zenkerjevem posestvu na robu Erjavčeve ulice in Gradišča.
—	Požar v Stari vasi pri Škocijanu je upelil 11. sept. opoldne petim posestnikom njih stanovališča s pridelki do tal, katerih štirje so bili zavarovani za manjše svote, eden pa baje nič. Nevarnost ob požaru za vas je bila velika.
—	Prememba posesti. Gospa Jeglič je prodala svojo hišo Pred škofijo v Ljubljani kreditni banki za 260,000 K. pod pogojem, da pridrži gospa last do kleti deset let.
—	Ljubljanski ciparji imajo že nekaj let sem slabe čase. Nič več ni tistih velikih jat, ko se je na dan vjelo po 200 do 300 cip. Ta vrsta ptic gine od leta do leta. Največ so tega krivi na Laškem, kjer bujno cvete ptičji lov.
—	Umrl je v Metliki posestnik Leopold Gangl, oče idrijskega deželnega poslanca Engelberta Gangla.
—	Umrl je v Kamniku v soboto 18. septembra g. Milan Močnik, mag. pharm. v 28. letu starosti. Pokojnik je bil edini sin bivšega kamniškega župana in njegov ponos; bil je splošno priljubljen in celi Kamnik žaluje za njim.
—	Umrl je dne 12. sept. po kratki, a mučni bolezni posestnik Matija Ma tičič v Ivanjem selu v 65. letu svoje starosti. Bil je ves čas odbornik ra kovske občine, odkar ta obstoji.
—	V Dragumlji vasi suhorske župnije umrl je dne 26. avg. t. 1. Štefan Kambič v starosti 63 let.
—	Nevarno je obolel na legarju sin deželnega glavarja dvornega svetnika Fr. pl. Šukljeja inženir g. Milan pl. Šuklje.
—	Zagorje ob Savi. 17. sept. zvečer je ponesrečil 22 letni delavec Anton Princ pri električni sesalki v Kisovcu. Električni tok — 3000 volt in 10 amper — mu je levo roko sežgal do kosti.
—	V Kostanjevici na Dolenjskem je udarila strela v hišo Franca Črne tiča. Zgorelo je ostrešje in nekaj hiš ne oprave. Škoda znaša 1500 K, kar ga zadene tem huje, ker ni bil nič zavarovan.
—	Ubijalec Rogan obsojen. Državno pravdništvo je vložilo obtožbo proti Antonu Rogan, ki je dne 4. julija 1909 na potu od Trnovca proti Dol Lokvici v sovražnem namenu Jakoba Šuklje s kolčem po glavi tolkel in s tem zoper njega tako ravnal, da je ta ob življenje prišel. Zakrivil je s tem hudodelstvo uboja. Anton Rogan se je rodil v Ameriki dne 27. aprila 1887 v Steeltonu ter se pred okoli 10 leti s stariši vrnil v domovino le-teh. Od tamošnjih rojakov se je rad razlikoval na ta način, da je osobito, kadar je bil pijan, koj Boga preklinjal in razsajal. Vžival je zaradi tega prav slab glas. V nedeljo, dne 4. julija 1909 je Anton Rogan tudi popival po Lokvici. Na večer je prišel h kevdru Janeza Dra-
govana, kjer je bil tega oče Martin Dragovan, in prosil nekoliko vina. Martin Dragovan mu je dal dva kozarca, na to sta vsak po svoji poti odšla proti domu. Kmalu potem se je-Anton Rogan sešel z Jakobom Šuklje, ki je hodil po poti od Trnovca proti Dol. Lokvici. Anton Rogan je Šuk-ljeta s kolom, kakoršne imajo pri trtah v vinogradih, opetovano po glavi udaril; na drugi udarec se je Šuklje zgrudil na tla in na to ga je Rogan na tleh ležečega vsaj še enkrat udaril po glavi. Jakob Šuklje je obležal mrtev na licu mesta. Pri raztelesenju se je našlo 25 koscev lobanje v možgane vdrtih. Glava je bila tako stolčena, da je morala smrt takoj nastopiti. Obdolženec se je sicer zagovarjal, da je bil pijan, a priče so povedale, da se je vendar lahko zavedal svojega dejanja. Ubiti Jakob Šuklje ga je le svaril, ker je Rogan Boga preklinjal. Šuklje je bil ugleden mož in v eni dobi tudi župan. Rogan dejanja» ni tajil. Porotniki so krivdo priznali. Obsojen je: 4 leta težke ječe, poostrene z enkratnim postom in trdim ležiščem vsake tri mesece.
—	Zaradi uboja. Marko Plesec je dne 15. junija 1909 na cesti v Železnikih v sovražnem namenu Janezu Ober-man z nožem vrat obrezal in s tem zoper njega tako ravnal, da je ta ob življenje prišel. Zakrivil je hudodelstvo uboja. Sodišče ga je obsodilo na 3 leta težke ječe, poostrene z enkratnim trdim ležiščem vsake tri mesece.
—	V Malkovcu na Dolenjskem je kupil kmetič kravico. Vesel jo. je gnal domov proti Sevnici. V neki gostilni se je med potjo odpočil in kravica tudi. Seveda je vlival on — gospodar dobrega “dolenjca”, a krava se je dolgočasila zunaj na vročini. Ker si mož nikakor ni mogel namočiti suho grlo, je postala kravica nervozna in odtrgala se je in jo popihala v bližnji gozd. — Kmetič jo je zastonj iskal. Vrnil se je domov brez nje. Čez dober teden so jo šele dobili, seveda precej oslabljeno. Ljudje se čudijo, da je mogla toliko časa strpeti žejo, posebno pa ne more tega razumeti pred tednom tako nesrečni, a sedaj zopet veseli gospodar.
—	Jožef Ober\valder v Domžalah, ki je pred 3 meseci ustrelil nekega Slovenca, da je drugi dan umrl, še ni bil v preiskovalnem zaporu in tudi obravnave proti njemu še ni bilo. Odkedaj pa imajo nemški tovarnarji pravico streljati mirne Slovence?
—	Nesreča je zadela Franceta Pa-voveca, posestnika v Depalivasi št. 10. V jutro dne 16. sept. se je odvezal v hlevu konj, vreden 800 kron, in ker je bilo odprto, je ušel. Ko leta nekaj časa semintje, se zaleti v neko ograjo s tako močjo, da se nabode v prša in skozi ves život, tako da je prišlo pri repu vun do poldrugega metra droga, kakršnega rabijo -za ograjo vrtov, in potem še par metrov rine po tleh in obleži mrtev.
ljiškega davka in stanovanje okrajnega glavarja in stanovanja slug.
—	Iz Ptuja. Mirno se je vršila letošnja veselica ob obletnici lanskih tolovajštev. Zakaj? Zato, ker je imelo nalogo za mir skrbeti orožništvo, ki pa letos ni bilo pod komando našega za mir vnetega očka Orniga in ptujske policije, ampak nastopalo bi v slučaju potrebe samostojno. — Ko so videli ptujski “Nemci”, da jih ne more ščititi policija, so morali ostati, hočeš ali nočeš, lepo mirni, akoravno so imeli večkratno posvetovanje za napad ter pripravljena različna jajca za obiskovalce ter že prej strašili naše ljudstvo 'po deželi, da jih bodo napadli, kakor lani, ako se udeleže slavnosti.
—	Nemškutarji med sabo. Pri obravnavi Aistrich-Woschnaggovi je rekel zagovornik Woschnaggov dr. Mravlagg, da Aistrich ne sme Voš-njaku očitati renegatstva, saj je on tudi Ajstriž. Aistrich mu je pa odgovoril, da se sam sicer ni nikdar pisal Ajstriž,«pač pa je mogoče, da Aistrich pride od Ajstriža; toda, je rekel Aistrich, če že gledamo na etimologijo je pa dr. Mravlagg še veliko bolj. slovenski Mravljak (der Ameisenfresser). Poročevalec ne poroča, kak obraz je pri tem napravil dr. Mravljak.
—	Iz štajerskega deželnega zbora v Gradcu. Ko je dne 21. sept. dr. K. Vrstovšek začel citati neko slovensko interpelacijo, je nastal grozovit hrup; nemška večina je kar besnela. Slovenski poslanci so pa odgovarjali in branili pravice svojega naroda. Poslanec Wastian kriči: Vi ste, ki izzivate! Dr. Vrstovšek odgovori: Zakaj se razbui-jate, če mi branimo svoje narodne pravice! Dr. Korošec poživlja z odločno in glasno besedo k miru in povdarja: Mi si ne damo kratiti pravic! Ko dr. Vrstovšek nadaljuje, so pričeli novi medklici: Tukaj je nemški zbor! Tukaj se nemški govori! Odbornik Robič protestira energično: Ni res, deželni zbor je tudi za nas Slovence! Ko so začeli še nestrpneje kričati Nemci, sko či poslanec Roškar kvišku in jim za-upije: Je-li to nemška kultura! Vi ste brezobzirni! Tako je trajalo dobre četrt ure, poslanec dr. Vrstovšek pa je mirno stal in vendar konečno zamo-gel prečitati slovensko interpelacijo.
—	Za ravnatelja na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob J. ž. je imenovan dosedanji kletarski nadzornik g. Ivan Belle, za učitelja istotam gosp.
J.	Zidanšek. Ti imenovanji bodeta gotovo vzbudili v narodnih krogih zadovoljstvo, ker je s tem izročeno vodstvo v zanesljive strokovnjaške roke.
—	Umrl je 16. sept. posestnik in gostilničar v Framu g. Mihael Turner, star 59 let, brat dr. Pavla Turner. Bil je blag in miren značaj ter zvest sin slovenskega naroda.
—	Slovenski se učijo! “Marburger Zeitung” ima navado, da grozovito zabavlja na vse, kar je slovenskega, v zadnjem listu pa poživlja Mariborčane, naj obiskujejo nek slovenski jezikovni tečaj, katerega priredi vadnični učitelj Herbst. Priznanje, da se tudi v Mariboru danes ne more več izhajati brez slovenščine.
—	Krasen shod na Sv. Gorah v kozjanskem okraju je bil dne 12. septembra. Navzočih do 4000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem in navdušenjem poslušali govornike.
—	Za novo okrajno glavarstvo v Brežicah je dovolilo ministrstvo notranjih zadev nakup stavišča v obsegu 2134 štirijaških metrov. V tem novem poslopju bode tudi v bodoče davčni referat, davkarija, evidenca zem-
—	Zveza slovenskih županov se snuje na Koroškem. Vzgojiti jim je dobrih slovenskih občinskih tajnikov,
—	Občina Jezersko je sklenila, da začne uradovati slovensko.
—	V Borovljah v Rožu so ustanovili Slovensko lovsko društvo, ki se imenuje “Diana”.
—	Prvo sokolsko društvo na Koroškem. Vlada je potrdila pravila telovadnega društva Sokol v Borovljah na Koroškem.
—	Tujci ob Vrbskem jezeru so bili letos zelo mnogobrojni. Posetilo je Majernik 184, Poreče 4458, Vrbo 4511, Otok 576, in Hotel VVoerthersee 353 tujcev.
—	Umrl je v Celovcu v jako visoki starosti zaslužni rodoljub, upokojeni c. kr. realčni profesor g. Tom. Schrey. Pokojnik je bil starosta slovenskega kluba v Celovcu in v vseh narodnih krogih priljubljen in spoštovan.
—	Gospodarja je ubil hlapec K. V. v Kneži na Koroškem. Sprl se je pri kegljanju, ker je vse izgubil; to ga je tako ujezilo, da je tekel domu, vse pobil in ko je zagledal gospodarja Janeza Glabonjaka p. d. Leitgeba, ga je
udaril z motiko tako po glavi, da je bil takoj mrtev.
—■ V tržaške slovenske (družbine) šole se je vpisalo nad 1200 otrok, v pripravnico za srednje šole nad 200 in v I. razred gimnazije nad 50 slov. u-čencev. To je veličastna manifestacija za potrebo slovenskih šol v Trstu.
—	V Hruševljah v zapadnih Brdih ob laški meji se je — takorekoč na razvalinah propadle Legine šole v Ne-blem — otvorila te dni slovenska ljudska šola.
—	V Kobaridu se je ustanovil Sokol. Ima že zagotovljenih 1300 kron podpore in zastavo.
—- Senzacionalno aretovanje. Goriško sodišče je dalo aretirati dva izmed najznamenitejših prvakov laške stranke, bivšega drž. posl. Lenassija in odvetnika dr. Raimonda Luzzatta. Le-nassi, ki je kot državni, poslanec vodil ljuto vojno zoper Slovence, je bogataš a tudi Luzzatto je 'jako imovit. Oba sta obtožena, da sta sodelovala pri velikanskih sleparstvih falitne banke Popolare.
—	V Dekanih se je 19. sept. ob velikanski udeležbi vršila proslava 40 letnega obstanka tamošnje narodne čitalnice ob silnem navdušenju občinstva. Navzočih je bilo več drž. in deželnih poslancev. Dekane so bile vse v narodnih trobojnicah.
—	Umrl je v Trstu poveljnik 4. bosanskega pešpolka Rudolf Vukovič pl. Podkapelski, navdušen Hrvat. Vojaki so ga ljubili kakor očeta.
—	Mažarske strokovne šole v Slavoniji. Čuje se, da hoče mažaronsko društvo “Julian” otvoriti v Vinkovcih, Osjeku in Zemunu strokovne šole, v katerih bi se ženska deca poučevala tudi v šivanju in kuhanju. Društvo “Julian” hoče menda tudi otvoriti internat za svoje šolske otroke v Osjekm
—	Rusi za Gajev dom v Krapini. General Volodimirov je poslal iz Petrograda v imenu društva “Slovanska vzajemnost” za Gajev dom v Krapini 300 K s pristavkom, da dobi društvo šest delnic. Zanimivo je, da so to vsoto zložili sami ruski odličnjakit predsednik dume, Homjakov, člani dume grof Bobrinjsky, Maklakov, Mi-ljukov in Cihačev.
Bolečine v hrbte In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti Hr. glavo- in zobobolu. Mt V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
115 Pearl St.	Hew York.
—	Prebivalstvo Hrvatske in Slavonije. Glasom služben, statističnega izkaza je štelo prebivalstvo Hrvatske in Slavonije koncem 1908, leta 2,655,949 prebivalcev, za 29,319 več nego prejšnje leto.
—	Koliko živi Nemcev na Hrvaškem? Leta 1890. je bilo na Hrvaškem 117,493 Nemcev. To število je v desetih letih poskočilo na 136,121. Čas je, da se Hrvati skupno s Srbi upro nemškemu prodiranju na vzhod.
—	Nemce vabijo v Bosno nemški listi. Diši jim slovanska zemlja, ki je še polna zakladov. Ako domačini ne bodo o pravem času izpregledali, zgodilo se jim bo tako kot domačinom na Slovenskem, ki jim hočejo Nemci iztrgati iz rok vso najlepšo posest.
R. PILCHER, predsednik.
FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kasir.
F. W. WOODRUFF, ass't kasir.
Citizus’ National Ml
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietn.
» * ».Jt.AAAA
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3

nf/'dne 30. aprila 1909.
V pojasni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani Inico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserj.em in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši 1 j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani , da se ji ne more knjižica pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanes 1 j ivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mes tna hrani lnica ljubljanska.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
(The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
f
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, III.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
10. Okt:	■Nedelja	Frančišek Borg.
IL “ '	l’onileljek Nikazij, škof.	
12. “	Torek >•■	Maksimilijan, šk.
13. i'--	Sreda	Edvard, kralj.
14. ?..	Četrtek	Kalist, papež.
15. “	Petek	Posvečenje cerk.
16. “	Sobota	Qal. opat.
KAKO POMOČI ZLEGU SEDA-1	NJEGA ČASA.
Za to so pa krajevne in časovne razmere merodajne.
V obče veljaj staro pravilo in geslo: “Najbolje se hudo preprečuje, ako se dobro pospešuje!”
Ker se to načelo cesto pozablja, pride se težko iz zagate. Tako se čestokrat marsikatera vrla sila izrabi na polju pisateljevanja; čestokrat v preobilni (tudi neumestni) časniški polemiki. 'Na drugem polju se morda preveč poživlja na kazenski zakonik in na redarstvo. Zopet kje vlada nekaka sila k dobremu, nekako jerobstvo. A to napravi prav pogosto nasproten in neugoden učinek pri dorasli mladini. Kakor se pa vzgojevalne napake maščujejo v zasebnem in družinskem življenju, isto tako se maščujejo v .življe nju narodov.
Naj se manj straši, žuga, kaznuje in ponižuje: — pa temveč vspodbuja, plačuje in navdušuje. Z očitanjem se pač nihče ne poboljša in se nič ne doseže. Prav to opravičuje optimizem: opti mizem, jasnogledje namreč vspodbuja. Da si tudi je kaka hvala nezaslužena, in kaka mula pretirana, istimi pa je, da se človek trudi tako hvalo zaslužiti zaupanje opravičiti, upanje vresničiti. Pustijo naj se nasprotniki — prezirajo naj se cesto; ne brigajmo se za njihova natolcevanja, obrekovanja, ne tratimo časa s zavračevanjem. Prizadevajmo si dobiti čas in veselje izvršiti kaj dobrega. Veliko se da doseči na človekoljubnem, socijalnem. na znanstvenem in umetnostnem polju in tudi na političnem, kdor je za to. A nič, prav nič s pikrobo: ker redom več privabi kaplja medu — nego sod kisu.
RABA MOLEKOV — SILNO STARA.
Človeku je lastno smatrati dogodke njega se tikajoče najvažnejšimi m ‘zlo, njega zadevajoče, najhujšim. Pa če se človek oprosti te kratkovidnosti, vendar, pa oni, ki je prost predsodkov, ne bo prezrl izrednega števila nesreč, zločinov, samomorov in drugih žalostnih dnevnih dogodeb; ampak bo tudi z grozo opazil, da so na dnevnem redu razburjenost in zaslepljenje duhov, sovraštvo, lahkomišljenost, brezobzirnost. Oprezen opazovalec bode pri-poznal, da se mnogo zlega širi lik močnemu navalu povodnji nad človeški rodi'
V primeri z nekedanjimi vojskami in groznimi punti in dobami gorostas-ne propalosti, ter groznih morij in prav- nalaščnega mučenja, ljudi — se pač zdaj ne godijo taka zlodejstva kakor poprej. N. pr. današnja vojska se ne da primeriti z roparskimi napadi Staroveških izhodnjih despotov ter Frankov, 1 urkov in Švedov niti s francoskimi vojnami ali z nasilstvom in suženjstvom v Afriki. Prosveta je pač omilila odnošaje in nravnost in naše sodnijsko postopanje in zločinci niso več tako kruti kakor poprej, ko so ljudje imeli močnejše živce in niso bili tako mehkužni. To se mora priznati.
Pač pa se je dandanes izvršil v notranjem življenju ljudi, v širših slojih ljudi in v vplivnih krogih družbe se je izvršil na slabo stran prevrat, ko-jega ne gre tajiti niti prezreti. Kajti dandanes se splošno pojavlja tole: “Z zio voljo in z zavestjo se dela krivica, rafinirana zlobnost, brezmejna podlost X mišljenju, brezozirna zloraba umetnosti, vede in tiska, namenoma zapeljevanje mladine in nekako obrtniško nagibanje k hudemu, to se dandanes nahaja povsodi."
Hudobija dandanes ni le izjema in se ne skriva v senco, temveč se kaže po dnevi in košati vpričo ljudi ter koraka po širokih cestah. Hudobnežev dandanes že ni več sram hudobije, če-što se še bahajo ž njo. Hudobija nastopa, kot da bi le" ona imela pravico. Čim brezvestneji in brezozirneji je kdo, tem večjega se hoče čutiti. Čez ramo gleda na druge kot bi bili ti hinavci, duševno omejeni, nravno slabih značajev .v vseh kultiviranih deželah, po kolonijah, po vsem svetu; kvarlji-vost je postala mej narodna, ter je prešinila vse kroge in sicer naj višje in najnižje v kulturnih državah.
Kako se vesti nasproti temu zlu? Marsikateri hoče dober ostati sredi teh unanjih napadov, tudi trpeti hočejo nekateri in žrtvovati se za dobro Stvar. Pa ta pasivni pogum potrpljenja ne zadostuje; treba je aktivnega ali dejanskega odpora v prospeh dobre stvari, da luč resnice prodre, To čr-nogledje nič ne velja — ono največ škoduje. Vsaj tudi sploh ni krščansko obupati nad zmago resnice in nad zmago dobre stvari. Seveda se mora delovanje uravnati po razmerah.
In glede teh bodo vplivno vmes posegli tu vladajoči krogi, tam širši slo-jevi ljudstva, tam pa posamezni stanovi. Tu bode bolj vspešna politična, tam pa socijalna ali pa gospodarska delalnost ter bo dovedla dc smotra.
petdeset čevljev drug od drugega in bodo izglobljeni do premogove žile, več nego 200 čevljev globoko. Ves premog se bo izkopal iz teh preduhov in iz prostora med njimi, a namesto premoga se bo polagala trdna Zagrada iz ilovice ali konkreta (betona) ali obojega.
To neprodorno obzidje iz trdnega gradiva se bo raztegalo do dna premogove žile v dolini, kjer bo voda izpopolnjevala pregrado.
RAST PREBIVALSTVA.
Najbolj priljubljena molitev mej katoličani in najbolj razširjena je gotovo rožni venec. Začetnik te molitve, kakor jo mi danes molimo, je sv. Dominik. Toda ta način, s pomočjo na nit nabranih jagod, s pomočjo moleka je mnogo starejši. Že Paladij pripoveduje v svoji zgodovini o sv. Pavlu pu-ščavniku (umrl 1. 342), da je vsak dan zmolil 150 “očenašev” in “češčenasi-marij” in da je ob tem rabil 150 kamenčkov. Sv. Peter puščavmk, ki je navduševal ljudi za boj proti nevernikom, je naročeval vojakom, naj vsak dan zmolijo 150 češčenasimarij kakor vspešen pripomoček v vseh potrebah in stiskah v bojih. In pri tem je imenoval to molitev že silno staro. On jo je našel pri puščavnikih v Palestini.
Ko so Saraceni oblegali mesto Rim, zapovedal je papež Leon IV., da naj vsak vojak zmoli na dan 50 češčenasimarij, da bi Marija pomagala premagati sovražnika.
Ko so odprli grob sv. Gertrude, našli so v krsti na niti nabrane kamenčke, popolnoma slične našemu moleku.
Iz tega je razvidno, da se z moleki ali rožnimi venci moli ta molitev že silno dolgo časa.
Čudno je ob tem to, da imajo Turki, Kitajci in Japonci tak način molitve. Tudi njim so našim molekom enake priprave. Zaradi tega trdijo nekateri nasprotniki, da je sv. Dominik sv. rožni venec dobil od Turkov in ga potem seveda prenaredil po krščansko. To pa nikakor ni verjetno. Pač pa je verjetno nasprotno, da so namreč drugoverci videli pri kristijanih molek in ga potem sami vpeljali v svoje vere, ker jim je bil- všeč. Turki nas sploh posnemajo v mnogem. Tudi čast Matere božje jim sem pa tam ni neznana.
RUDNIK, KI GORI ŽE POL-STOLETJA.
Brez dvoma eden najdolgotrajnejših požarov, ki so bili kdaj zaznamovani v zgodovini, je oni v znanem gorečem premogovniku pri Summit Hillu, Pa. Leta 1858. meseca februarja se je ogenj začel, torej traja že nad enoinpetdeset let, in od tedaj se je neprestano kadil ter je použil na stotisoče tonov premoga in si izžgal svojo pot globoko pod zemljo do točke ene miljo zapad-no od Summit Hilla. Letos so ga zadnjikrat poskušali ugasiti. Preduh ali rov, ki se je v njem ogenj začel, je držal v rudnik, kjer so kopali premog mnogo let. Primanjkovalo je ljudi in primanjkovalo sredstev, da bi primerno zadušili nevarnost, ko se je pričela, pravi list ‘Popular Mechanics’. Prve dni premogarjenja so mnogo premoga, ki ga sedaj cenijo, smatrali brez vrednosti in odstranjevali kot izmeček. Ogromne množine tega odmetavane-ga premoga so bile dobrodošlo gorivo požrešnemu ognju.
Leta 1862. je družba poskušala napraviti odprt prerez, da bi ogenj zapahnili. Ko so izglobili 2,000 čevljev, so delo iz sedaj neznanega vzroka opustili. Zopet poskušali so pred šestnajstimi leti. Vrtali so luknje, dokler niso zadeli ob poči ali odprte preduhe, in v te so suli izmečke, vode in ilovice v svrho, da zagrade ogenj s steno take tvarine. Več nego 600 votljn so izglobili, in v te so nasuli na tisoče tonov izmeta, nekatere votline so požrle kar po 8,000 tonov izvržka. Več stotisoč dolarjev se je potrošilo pri tem delu, ampak ogenj je lezel okrog visečih zidov in gorel dalje.
Sedaj pa so inženirji-strokovnjaki izdelali načrt, ki mislijo o njem, da kon-nečno doseže zaželeni uspeh, kar bo pa stalo do $1,000,000. Šest preduhov izglabljajo v zemljo črez smer ognja, in prvi je odprt prerez 100 čevljev dolg in 12 čevljev širok. Trije izmed ostalih predorov bodo po petdeset čevljev dolgi in dvanajst čevljev široki in-druga dva bosta po dvajset čevljev dolga in dvanajst široka. Vsi so po
Statistiki v zvezi z uradom za popis ljudstva cenijo, da bo prihodnjega leta štetje pokazalo za Združene Države od 90,000,000 do 95,000,000 prebivalcev, a mogoče celo 100,000,000.
To zadnje število je menda samo statistiška čezmernost. Mnogo verjetneje je, da bo skupno število znašalo med 90,000,000 in 95,000,000, če. pomislimo, kako počasi so rastla mnoga mesta v prošlent desetletju. Če vzamemo 95,000,000 kot približno pravo število, imamo sledeča primerjalna števila — po izkazih tega leta — o prebivalstvu svetovnih velevlasti, vštevši njihove kolonije:
Kitajsko ...............433,000,000
Velika Britanija .......410,000,000
Rusija .................152,000,000
Združ. Države (vštevši Filipine in Porto Rico) . 95,000,000
Francija ............... 90,000,000
Nemčija ................ 72,000,000
Japonija ............... 49,000,000
Avstro-Ogrsko .......... 45,000,000
Nizozemsko ............. 43,000,000
Turčija ................ 35,000,000
Italija ................ 33,000,000
Nikdar v celi pisani zgodovini ni prebivalstvo sveta naraščalo tako hitro kakor v zadnji polovici devetnajstega stoletja in začetku dvajsetega. Izseljevanje iz zapadne Evrope v Severno Ameriko, Južno Ameriko, Avstralijo in Južno Afriko je zelo pomnožilo prebivalstvo v teh deželah, ne da bi se zmanjšalo število v Evropi.
Združenih Držav prebivalstvo je na-rastlo v prvi polovici devetnajstega stoletja za 340 odstotkov, in v drugi polovici 228 odstotkov. Pa ta števila so bila mala za začetek in ogromni odstotki ne pomenjajo mnogo. Bolje si predstavljamo rast Združenih Držav iz dejstva, da je dežela pomnožila svoje prebivalstvo za 18,000,000 med 1800 in 1850, ter rped 1850 in 1900 — negle-de na prirastke ozemlja — za 52,000,-0000. Dandanašnji je ni dežele na svetu, izvzemši Argentino, da bi bolj naraščala po prebivalstvu nego Združene Države. Zanimivo bo določiti iz popisa ljudstva prihodnje leto, koliki so odstotki naše rasti.
ČEGAVA JE BOSNA?
Prispojitvi Bosne po Avstriji je Srbija sicer ugovarjala, a se je potem udaia; ugovarjati pa utegne in pobijati prispojitev še nekdo drugi, in to sam papež Pij X., kakor zatrjuje angleški pisatelj Lucien Wolf. Z ozirom na nedavno prispojitev Bosne po Avstriji piše g. Wolf:
“Če Avstrija želi zagotoviti svojo pravico do Bosne tako, da je ne doseže noben zakonit dvom, se bo morala dogovoriti še z nekim drugim, in to ne z manjšim mogočnežem nego papežem samim.
“Dočim je bil po mednarodni postavi do ondan sultan pravi vladar Bosne in so si iz plemenskih vzrokov Srbi prisvajali pravico do pokrajine, je njen zakoniti vladar v resnici jetnik vatikanski.
“Ko so Turki premagali Bosno v petnajstem stoletju, je bosanska kraljica Katarina bežala v Rim, dočim je njen sin sprejel mohamedansko vero. Papež Pavel II. jo je gostoljubno sprejel, jo nastanil v Palazzo Venezia in ji podelil letne pokojnine 100 scudov.
“Dne 20. oktobra 1478 je kraljica napravila oporoko, v kateri je volila vse svoje pravice do bosanske krone papežu Sikstu IV. in njegovim naslednikom, če se njen sin ne povrne v Kristusovo cerkev.
“Ker je sin ostal mohamedanec, je volilo papežu postalo polnomočno, in odtod ima sedanji papež Pij X. pravico trditi, da je zakoniti kralj Bosne.”
Spominek guv. Johnsonu..
Minnesota bo postavila primer spominek pokojnemu John A. Joh sonu in prebivalci omenjene drža bodo prispevali zanj v doneskih večjih nego en dolar od vsake osel Gibanje so sprožili časniki in predi je res lep, kar dokazuje občinstvo tem, da prispeva v največjem števi Pokojni guverner Johnson je storil političnem oziru v čast Minnesoti v nego katerikoli drug mož v sedanj« desetletju in Minnesota stori prav, priporna to dejstvo na primeren nač
Slovani v Ameriki.
Slovanov v Ameriki je 5 milijoni V Združenih Državah je okoli 500,C Čehov, 500,000 Slovakov, 2 milijo Poljakov, 400,000 Hrvatov in Srbi
460,000	Rusov, 105,000 Slovencev, 8 000 Bolgarov. Poleg Združenih I žav živi okoli 1 milijon Slovanov Južni Ameriki. Ta statistika je vid zelo nepopolna.
O katoliških usmiljenih sestrah
piše “Journal de medecine” iz B deaux-a, da je izmed 36 sester, ki se udeležile izpraševanja zdravnišl ga kolegija, 16 dobilo red “dobro”, pa red “prav dobro”. Po izreku r
hovih izpraševalcev imajo globoko znanje o anatomiji, psyhologiji, hygi-eni in kirurgiji. Izpraševalna komisija se je čudila znanju teh žensk. Čuj-mo, kaj piše pristni socialist Pinguier v “Combat”; svoje dni je bil administrator bolnice v Saint Quentiex in se je kot tak zavzemal za popolno lazi-ranje bolnice. Piše namreč: “Vsi bolniki, bodisi katoliki, protestanti, svobodomisleci ali prostozidarji, imajo enoinisto postrežbo, bolniške sestre se žrtvujejo za vse na enak način. Zato je tudi namen bolnice popolnoma dosežen. Vprašanje je samo glede stroškov. To pa je brez pomena; glavno je to, da je postrežba v bolnici ne glede na verstvo nepristranska.” In to je tudi v resnici. Ta soeialist je imel pač enkrat pogum, povedati resnico.
Najsevernejša cerkev sveta.
Hamerfest na Norveškem je najsevernejše mesto v Evropi in šteje 2300 prebivalcev. Nekaj dni je treba še odtod potovati, da se pride do zadnje katoliške cerkve,, ki ni več daleč od večnega ledu. — V sredi par koč stoji revna lesena kapelica, v kateri se zbira v kožuhih ob nedeljah kakih 70 ljudi. — Župnik, ki je moral tudi zamenjati duhovniško obleko s kožuhom, je v tej grozni samoti, ki je ločena po ledeni puščavi od drugega sveta, ljudem tudi zdravnik. Poleg cerkvice namreč stoji tudi lesena bolnišnica, kjer streže bolnikom.
Kam pride brezbožna dežela.
V neki vasi na Francoskem pride neka ubožna žena, perica po poklicu, k župniku, ter ga vpraša, zakaj ni bral črne maše na njen namen. Župnik išče po svojem zapisniku ter najde, da je to bila ustanova. Žena je namreč dala 1000 frankov za ustanovo umrlega moža. Pove ji, da je država vse to pobrala. Žena je popolnoma bleda in prestrašena! Ali je to res mogoče, moj denar? Zakaj pa niste tega branili? Župnik ji pokaže vlomljena vrata, češ, saj sem se branil! Zdaj šele žena razume, kaj se pravi cerkev oropati.
Predsednik Taft obišče prihodnje leto Alasko.
Mesto St. Louis, ki slavi te dni stoletnico svojega obstanka, šteje 444 cerkva.
Letni stroški za užigalice na celem svetu znašajo $185,000,000.
Nobeno pleme ni varno pred kolero. Najsmrtonosnejša je za črnce.
Platina, ki se prav zelo rabi pri elek-triškem delu, se pridobiva v tej deželi samo v Californiji in Oregonu.
Usoda dnevnih junakov ni vedno zavisti vredna. Zakaj ni dr. Cook oropal kake banke? Potem ga ne bi tako srdito napadali.
Iz zaveznega poljedelskega depart-menta poročajo, da so gozdni požari zadnjega leta v Združenih Državah napravili škode nad $100,000,000.
Chicago šteje 170,738 Nemcev rojenih na Nemškem a New York 322,343; nemških priseljencev in njihovih potomcev skupaj pa je v Chicagi 420,000.
V mestu Cincinnati je 500 gospa naprosilo župana, naj izpopolni policijo s policistinjami, ki bi imele posebno v javnih parkih ščititi ženstvo pred nadlegovalci.
Kokoši z nagobčnuikom lahko vsakdo vidi nekje pri Vidmu na Laškem. Bliža se namreč trgatev in zato je dal občinski predstojnik napraviti kokošim — nagobčnike.
V poduličnih železnicah v New York City je denar dobro naložen. Dobički so narasli za kacih 17 odstotkov v zadnjih treh mesecih nad isto dobo lanskega leta; nečisti dohodka so bili $3,321,500, narastek za $459,400.
Halley-jev komet, ki se približa našemu solncu vsakih 75 let, bo prišel' v našo bližino v začetku aprila 1910, ko ga bomo lahko s prostim očesom opazovali, dočim ga je sedaj videti samo z daljnogledi. Halleyjev komet je ena največjih zvezd repatic.
Škofovski jubilej sv. Očeta. Dne 16. nov. se bo praznovala v Rimu petindvajsetletnica, kar je bil sveti oče Pij X. v škofa posvečen. V Vatikanu pričakujejo takrat mnogo gostov.
Ruski car dela za tri ljudi. Ruskemu carju je došla vloga, da so nekateri mladi častniki preveč obremenjeni z delom. Ruski car je odgovoril: “Jaz delam za tri ljudi, naj mladi gospodje delajo vsaj za dva človeka.”
Bivša avstrijska prestolonaslednica izumiteljica. Praška “Bohemia” poroča, da je nekdanji avstrijski presto-lonaslednici Štefaniji, sedanji grofici Lonyai podeljen avstrijski patent,za izum naprave, s katero se hrana vzdržuje topla.
Največ jetnikov ima skoro gotovo jetnišnica v Sugami na Japonskem. Prostora je za 2500 jetnikov, vendar ga še vedno primanjkuje. V jetniš-nici vlada najlepši red. Vsakemu jetniku je odkazano delo, kakoršnega je zmožen. Sploh so japonske jetnišnice urejene na najmodernejši način.
300-letnico rojstva sv. Karla Boro-meja bodo obhajali v Milanu kai4hiaj-
slovesnejše. Cerkvene svečanosti se bodo pričele 4. novembra in se bodo nadaljevale celo leto. Meseca septembra 1. 1910. bodo izpostavili telo sv. Karla Boromeja v milanski stolnici ob navzočnosti mnogo kardinalov in škofov.
Čudno praznoverje. V Husoviceh na Češkem se je obesil neki delavec. Za vrv, na katero se je ta obesil, se je potegovalo sedem ljudi, vsakdo od njih je hotel imeti celo sam. Končno so se po dolgem prerekanju, pri čemur bi prišlo skoraj do tepeža, zedinili tako, da so vrv razdelili na enake dele in jo shranili v denarnicah. Ena delavka se je še celo z vrvjo javno hvalila. Taka vrv namreč menda prinese srečo tistemu, kdor je nosi seboj.
Na Angleškem — kakor znano — se potegujejo tudi ženske za volilno pravico. Ali one ne rabijo za reklamo plakatov, ampak so prišle v svoji iznajdljivosti do bistroumne iznajdbe. Pustijo si všivat na svoje predpasnike z velikimi rdečimi in modrimi črkami napis: “Volilno pravico ženam!” Ta moda se je tako hitro razširila, da take predpasnike ne nosijo samo ženske iz boljših rodovin, ampak že tudi navadne delavke.
Za otroke in odrastle.
Severovo Zdravilno Milo bodi edino milo v čiščenje kože za otroke ali odrastle. To milo je brez škodljivih primesi in ozdravlja vse nečedne kožne bolezni, kakor mlečno skorjo, garjavo glavo, lišaje, srebečico, prišče itd. Kožo ohranjuje mehko, voljno in zdravo. To je pravo milo za britje umivanje, kopeli in toaleto. V lekarnah, 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
SLOVENSKI SOKOL
v Jolietu, 111., U. S. A. Uradniki:
Josip Sitar, starosta,
Frank Skole, tajnik,
Fr. Završnik, blagajnik,
Vsi dopisi naj se pošiljajo na tajnika Franjo Skole, 901 N. Chicago St.
NOVOPRISTOPILI Podporni člani.
Joe Štukel, 209 Indiana St.
Sodelujoči člani.
Frank Javežič, 206 Ruby St.
Joe Novak, 1207 N. Broadway.
Joe Kuhar, 206 Meadlow Avenue. Martin Plut, 1507 N. Broadway. Anton Zabukovec, 206 Ruby St.
Joe Kozlevčar, 1131 N. Broadway. Frank Zupančič, 310 Granite St. Domin. Horvvat, 1111 N. Broadway. John Rus, 1137 N. Broadway.
Joe Wolf, 1112 N. Chicago St.
Lukas Pivk, 1000 N. Chicago St. Anton Cecelič, 1000 N. Chicago St. Joe Golob, 1150 N. Broadway. Slovenski Sokol čedalje bolj napreduje; sedaj šteje 63 članov. Nad polovica članov ima že sokolske obleke,; všteti so tudi oni, ki so jih zadnjič naročili. Pristop je še vedno zastonj.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob polosmi uri zvečer. Na zdar!
Kje je najbolj varno naložen Menar?
Rezervnemu zaklada je: Nad milijon kron.
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največ ji in najmočnejši denarni zavod te vrate po viem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki) Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdao varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Učite otroke znati vrednost denarja. Otvorite hranilno vlogo za nje pri
Joliet Trust & Savings Bank
Glavnica $100,000.00,
Navadite "jih hranite del denarja ki ga prejmejo. Tako učenje rodi lep sad-
Joliet Title & Guarantee Co.
G-lavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva.
110-112 NORTH OTTAWA ST.	JOLIET, ILL.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWEXY izdelovalci
ULEŽANE M
PALE ALE IN
LONDON PORTER
POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet,'111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:____Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno ženskino društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. želi pristopiti h K. S. K. J. Imena članic:	Ana Koren, Marija Zupan, Viktorija
Zore, Jožefa Taborski, Jožefa Fon, Johana Sturm, Antonija Kos, Jožefa Mergole, Marija Bramor, Rozalija Krefel, Marija Zorman, Neža Ban, Marija Gačnik, Terezija Česnik, Neža Peterlin, Aha Turk, Marija Mervar, Frančiška Krajnc, Jožefina Krefel.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 40 Franc Merlak, 3. okt. 1909.	I. dr. št. 83 članov.
II. dr. št. 10 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12960 Alojzij Domenko, 27. sept. 1909. I. dr. ¿L 38 članov. I	II. dr. št. 65 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 13044 Josip Rataj, 22. sept. 1909.
.	Dr. št. 30 članov.
SUSPENbOVANI ČLANI.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12721 Franc Goropečnik, 25. sept. 1909.	.	■	Dr. št. 117 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 9346 Jakob Dorotea, 27. sept. 1909.
Dr. št. 66 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., .1908 Peter Klepec, 27. sept. 1909.
'	Dr. št. 71 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv, Jožefa 21, Federal, Pa., 5651 Alojzij Bogotaj, 1. okt. 1909.
I	Dr. št. 101 člana.
'	ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1336 Marija Klepec, 27. sept. 1909.
Dr. št. 28 članic.
Od društva sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 3084 Neža Kranjc, 26. sept. 1909.	Dr. št. 13 članic.
'	. IZ URADA GL. TAJNIKA.
Vsem članom in članicam naše slavne Jednote naznanjam, da me ni bilo nekaj dni v uradu. Vzrok temu je bila nepričakovana nesreča, katera se je pripetila v rodbini; namreč neizprosna smrt je pretrgala mlado nit življenja moje sestre Josipine, bivajoče v Forest City, Pa. Vsled moje odsotnosti je zaostalo nekaj dela v uradu Jednote, radi česar prosim vse one člane in članice, ki so v tem času imeli dobiti kak odgovor na njih pisma ali kaj druzega, da mi oprostijo, ter potrpijo par dni, kajti vse bode tekom tedna zopet v redu.
Ravno tako prosim tudi vsa slavna društva, zborujoča 10. okt. 1909., da mi oprostijo, če bi ne prejela ob pravem času razpisanega asesmenta.
Z bratskim pozdravom ostajam Vam vedno udani sobrat
POPRAVEK:
V finančnem poročilu za mesec avgust 1909 se mi je vrinila neljuba pomota pri društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y. Namesto $144.60 naj se čita $114.35. Radi tega je preostanek 31. avg. 1909, $133,978.40.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 5. okt. — Naznanja se članom društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da se ne bode korporativno vdeležilo blagosiovljenja nove cerkve sv. Štefana v Chicago, 111., dne 10. oktobra, to je, prihodnjo nedeljo.^ Vzrok temu je, ker se ni zadostno šte-j vilo članov oglasilo, da so zadovoljni iti. Zato, kateri član misli iti na blagoslovljene, naj gre sam zase, to je brez društvenih regalij. Društveni odbor je sklenil, da ni vredno s tako j maloštevilnimi člani bandere jemati.
Proti koncu srčno pozdravljam vse j člane in članice naše slavne K. S. K. j J. Sobratskim pozdravom ostajam i vam udani sobrat
M. E. Urshich, tajnik.
Preklic.
Slavnim društvom K. S. K. J., gl. ¡odboru in posameznim članom in članicam se s tem naznanja, da je naše društvo sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J. v Rockdale, 111. na svoji redni seji dne 3. okt. t. 1.
SKLENILO, da se javno prekliče oni cirkular, katerega je naše društvo dobilo od društva sv. Štefana iz Chi-cage in ga je podpisalo. To se pa je zgodilo v naglici. Naše društvo ni stvari zadosti razumelo predno je glasovalo za konvencijo, ker odbor Jednote ni še vsega takrat zadostno pojasnil. A ko smo izprevideli iz zagovorov odbora in iz drugih listov, v katerih so se nahajali razni spisi, smo izprevideli, da ni v vsem tem nič drugega kot sama nevoščljivost in zavist od strani nekaterih mož, ki sovražijo gl. odbor Jednote. Naše društvo iz-previdi sedaj, da dela gl. odbor prav, ker se mu nobena napaka ne more dokazati, tudi sedaj izprevidi, da je ¡konvencija nepotrebna, za to naznanja, da je oni cirkular od danes neve-j Ijaven.
Rockdale, 111., 4. oktobra 1. 1909.
Fr. Bolte, predsednik.
(Pečat.) John Zalar, tajnik.
Louis Piškur, delegat.
PIJANEC.
(Prosto po Vaclavu Kosmaku spisal Jožef Gruden.)
—Rojaki naročajte se na Amer. Slovenca. Stane le $1.00 na leto.
Na temnomodrem nebu so migljale zvezde kakor zaspane otroške oči, samo mamica luna je bedela z velikim žarečim očesom. Lahen vetrc je šuštel v visokih topolih za vasjo pri pokopališču. Nedaleč za pokopališčem se spenja z grmičevjem porastla reber. Od tam se je razlegalo sladko slav-čevo petje. Skozi vsemir se je zibala tiha tajinstvena godba, katero srce bolj čuti kakor uho sliši. Zdajpazdaj je bilo čuti lajanje psov in temen zvok roga ponočnega čuvaja. Trobil je enajsto. Pomladna noč, kako si krasna.
Od vasi sem je koračil stari Vehovec z negotovim korakom proti pokopališču. Vehovec je bil pijanec iz navade, sicer pa, če je bil trezen, dober človek, ako je bil pa pijan, nenavadno pobožen. Stanoval je v Kamenici, v majhni pogorski vasi. Malo pred vasjo je globoka struga, v kateri šumi divji potok. Nekoč je Vehovec padel v strugo, a čudo, da se mu ni pripetilo nič žalega. Na tem mestu je dal postaviti križ, a pijančevati ni nehal, samo kadar se je približal o-bronku, je snel klobuk z glave in šepetal: Bog z nami, zlo od nas...
Šel je ono krasno noč od vasi proti pokopališču, pa govoril sam s seboj: “Oni si mislijo, da jaz tega ne ume-jem in da tega in onega ne vem. Ampak motijo se! Jaz pa pravim, da moramo paziti na otroke. (Vehovec je citiral v pijanosti sveto pismo.) Zakaj, kdor ljubi sina, ne prizanaša mu palice. Tako je, tako, da boste vedeli. — A vse svarjenje in slehrna kazen je zaman, zlati moji, ako sami vzgledno ne živite. Pa naj reče kdo, kar hoče, je vendar tako, kakor jaz pravim.”
Zdaj se je spodteknil ob veliki kamen, pa se je začel hudovati: “Lepo skrbi občina za pota! Skale na cesti dovolj govore. Seveda, hvaliti se, a drugega nič! Toliko da se človek ne ubije na lepem.”
Pripognil se je, da bi kamen odvalil, pa se je zvalil po tleh. Ko se je pobiral, je mrmral: “Vse tako se mi zdi, da sem se ga nocoj malo nalezel. Pa nič ne de! Pijan vendarle nisem, kdo pravi, da sem, če pa jaz pravim, da nisem, koga boste! Da le človek rad moli, ljubi svojega bližnjega, pa je; in ni tako pravičnega človeka, da bi nikoli ne padel! Pa naj si ta ali oni misli, da živi v največji
popolnosti, dokažem mu jaz, da ne umeje častiti Boga, ne ljudi. Pregovor pravi: Strah božji je začetek.. .”
Prišel je k pokopališču. Božja njiva je ležala oblita od mesečine. Pozlačeni križi so se močno bliščali, in od jasmina, razcvelega po grobeh, je dehtela opojna vonjava, kakor dihanje sladkega spanja onih, ki tam doli počivajo. Visoki križ sredi pokopališča se je dvigal v nebo ter prožil roke v molitvi: “Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!”
Vehovec se je ustavil, zamislil, vzel klobuk v roke, pa se, gugal k vratom pred pokopališče. Oprl se je obnja, se prekrižal pa začel govoriti: “O duše ubožice, kje pač ste? Ste-li v raju ali trpljenju, ali tam, kjer je jok in škripanje z zobmi! Bog z Vami! In večna luč naj Vam sveti,” je pristavil s solzami v očeh, “na vse večne čase, amen. In ti, zlati moj prijatelj France, tudi že počivaš tukaj? Viž, nič se nisi tega nadejal! A smrt prihaja kakor tat, kadar gospodar spi. Bom pa malo zate pomolil in dal jutri za sveto mašo — pa z Bogom, no, vsi Vi, ki počivate tukaj, z Bogom, jaz že odhajam.”
Krenil je naprej proti grmovju. V lesu je bilo temno, le zdaj pa zdaj je pogledal srebrni mesec skozi veje. Breze so se belile kakor vitke gorske vile, kresnice so letale semtertja, v gošči je svetlikal porobek, dišeča perla je dehtela, slavci prepevali, smejali se in žalovali z žalostnim zategnjenim zvokom flavte. Vehovec ni videl nič, ni slišal nič, in sam s seboj govoreč kolovratil preko korenin in kamenja. Ko se je privlekel na vrh, je zavil po strmi stezi proti strugi. Kadar pa je prišel blizu križa, ki ga je bil dal napraviti na usodnem mestu, je začutil slabosti in omotico: “Jezus, Marija in sveti Jožef! Jaz sem pa res čuden človek! Vem, kaj naj delam, pa ne delam.” Glava mu je klonila na kolena kakor v tihem premišljevanju.
V dalji je zaskovikal skovir, listje je zašuštelo.
Mesec se je škril za gorsko sleme, zapihal hladen veter, slavčki so utihnili, zažarela je zora, zvezde so ugašale, solnce je vzhajalo — a Verhovec je še premišljeval — o večnosti.
Telo ni več čutilo — bilo je mrtvo.
O ta mrtvoud.
mu dogodku, Tatar pa reče: “Potem bratec, ne trebam od tebe drugega denarja, glej vzemi si jih.” Ruski trgovec se zahvali Bogu z molitvijo, a drugi dan se pokrsti Tatar z vso svojo družino. Ruski trgovec mu je ^bil krstni kum, a dekla kuma. Potem so oni živeli dolgo in srečno, doživeli veliko starost ter umrli v miru božjem.

Križ porok.
Ruska narodna pripovedka.
V nekem mestu sta živela dva trgovca prav blizu reke. Eden je bil Rus, drugi pa Tatar, obadva prava bogataša. Toda Rus je propal pri neki trgovini tako jako, da mu ni nič ostalo od njegovega premoženja. Nekega dne so mu vse popisali m odnesli. Kaj naj začne zdaj ruski trgovec? Ostal je siromak praznih rok. Poda se k svojemu prijatelju Tatarju in ga prosi, da mu posodi nekaj denarja. Tatar reče: “Kdo bo pa porok?” “Kdo naj bo, ko nimam nikogar. Toda počakaj, glej ti poroka — na cerkvi živo-tvorni križ!” “Dobro bratec,” pravi Tatar, “jaz bodem veroval tvojemu križu, meni je vse eno, vaša vera, to je tudi naša,” ter da ruskemu trgovcu 50,000 rubljev.
Čez dve leti je- pridobil Rus s posojeno svoto sto in petdeset tisoč rubljev. In pripetilo se je, da je plul po Donavi z robo od enega mesta do drugega. Kar se vzdigne tako huda nevihta, da se je skoraj potopila ladja polna raznovrstnega blaga. Zdajci se domisli trgovec, da je vzel denar na posodo ter dal životvorni križ za poroka, ne pa še povrnil dolga: bržkone se je radi tega razbesnila nevihta. — Komaj je on na to pomislil, je nevihta že prenehala. Trgovec vzame na to sodček, odšteje petdeset tisoč rubljev, napiše Tatarju pisemce, ga dene z denarji v sodček, ter ga spusti po vodi, misleč sam pri sebi: “Ker je moj porok križ, bode postavil tudi sodček na svoje mesto.” Sodček pa precej potone na dno. Vsi so mislili, da se bode izgubil denar. Toda kaj se zgodi? Tatar je imel rusko deklo. In glej, enkrat se poda slučajno k reki po vodo. Ko pride k bregu, vidi, kako sodček plava, zagazi v vodo ter ga začne loviti — toda on izgine. Ona k sodčku, a sodček od nje, ona od sodčka k bregu, a sodček plava za njo. Tako se je ona mučila dolgo časa. Potem gre domov in pove vse svojemu gospodarju. Spočetka ji ni skoraj verjel, potem pa se je vendar odpravil sam pogledat: kakšen sodček tamkaj plava. Pride k reki, in sodček zares plava nedaleč od brega. Tatar se sleče in zagazi v vodo. Komaj pa je malo gazil po vodi, je priplaval sodček sam od sebe k njemu. Tatar vzame sodček, ga odnese domov ter ga odpre; pogleda, a v sodčku denar, vrh denarja pisemce. Vzame ga v roke in prebere, a v njem je napisano tole: “Dragi brat! Vračam ti 50,000 rubljev, za katere sem ti dal, ko sem jih posodil, za poroka križ životvorni.” Tatar prebere pisemce ter se začudi moči životvornega križa; prešteje denar, da vidi, če je ves. Denar je bil ves. Med tem si je pridobil ruski trgovec s trgovino skoz pet let iznovič znatno glavnico ter se povrnil v svoj kraj v misli, da se je izgubil njega sodček za vselej. Zato sklene zdaj povrniti Tatarju svoj dolg; pride k njemu ter mu hoče izročiti posojeni denar. Tatar pa pove trgovcu, kaj se je pripetilo, kako je vjel na reki sodček z denarji in s pismom, ki mu ga pokaže ter vprašal: “Jeli to zares od tvoje roke?” On mu odgovori: “Zares od moje.” Vsi se začudijo temu čudne-
Sinova — gobovca.
Nekoč je obiskal Juda, prorok Gospodov, Helija, predstojnika in sodnika izraelskega, ter bi bil rad ostal nekaj dni v njegovi hiši.
A koj drugi dan je stopil Juda pred Helija s palico v roki in rekel ves pre-žaljen svojemu prijatelju: “Ne morem ostati več tu, blagoslovim te in potem odidem odtod.”
Helija je to silno vžalostilo. Odvrnil pa je proroku: “Kaj te vender vleče proč, da me tako hitro zapuščaš?” “Oj Heli,” pravi mu Juda, “tvoja dva sinova sta gobova.”
Ves prestrašen odgovori Heli: “Kako je vender to, je li tako skrita bolezen, da o njej ničesar ne vem?”
Juda pa mu pravi: “Nimata gob na telesu, nego na duši. Zasmehujeta namreč^očeta ter zaničujeta svojo mater, kako je mogoče, da bi ostal božji blagoslov nad hišo. Radi nju pride pogibelj nad nju, na-te in nad vso tvojo hišo. Obadva strežeta svoji slasti in poželjivosti. Vidiš, prijatelj, to so tiste gobe, ki me ženejo odtod.”
Vstrašil se je Heli te prorokove izjave—a zgodilo se je pa, kakor je bil Juda govoril.
Čehi na Dunaju.
Nemci na Dunaju dobivajo silen strah pred naraščanjem češkega elementa. Zato nemški časopisi neovirano pozivajo na bojkot proti Čehom. Poglejmo številke! Od leta 1903. do danes je naraslo število čeških društev na Dunaju od 137 na 195. Vsa društva imajo nalogo svoje člane narodno vzgajati. Ljudsko štetje leta 1900 je naštelo sicer samo 102,000 Čehov, a dejstvo je, da jih je do 400,000. Ljudska štetja od 1880 do 1900 so pa tudi dokazala, da so Čehi na Dunaju narasli za 16.1 odsto pri 1000, Nemci pa padli za 18.4 odsto pri 1000.
Žrtve severnega tečaja.
Ameriški zgodovinar Tom Woodland je priobčil, da je v preteklem stoletju v prvih treh desetletjih žrtvovalo svoje življenje pri iskanju severnega tečaja samo 67 ljudi. V naslednjih štirih desetletjih je bilo 107 smrtnih slučajev in do začetka sedanjega stoletja je narastlo to število na 312. Čez polovico ponesrečencev, to je 52 odstotkov je bilo Amerikancev; 21 odstotkov Norvežanov, 14 odstotkov Dancev, 9 odstotkov Francozov, 6 odstotkov Nemcev; vsi drugi narodi so udeleženi le z malimi odstotki ponesrečencev. Zadnja žrtev severnega tečaja je bil Danec Mylius Erichsen, ruski baron pl. Toll in Andree. Da bi pa kaka dobro preskrbljena ekspedicija izginila brez sledu, je izvanreden slučaj.
Pritlikavci v Srednji Afriki.
Browne je v spremstvu približno 150 pritlikavcev priredil lov, na katerega so odšli v prvem jutranjem svitu. Oboroženi so bili s kopji, loki, pušicami in 15 centimetrov dolgimi noži. Seboj so vzeli tudi več foksterierjem podobnih psov, ki so imeli ovratnice, vanje pa so vtaknili, dokler se ni pričela gonja šope trave, da ni bilo ropota. Kopja so bila zastrupljena, toda ne na osti, ampak na držaju, kajti kopje prodere do držaja v rano. Ob enem so si dajali s piščalkami znamenja. Navadno se razdele v 2 krdeli, ki druga drugemu gonita divjačino. Predno gredo na lov, se priporoče v varstvo bogu Loadi, ki naj jih varuje. Ako kdo po nesreči na lovu izgine, pravijo, da ga je vrag odnesel na neznan kraj. — Deklic ne marajo, tem večje je pa veselje ob rojstvu dečka. V navadi je mnogoženstvo, vendar pa se zakonska nezvestoba kaznuje s smrtjo, ravno tako tudi obrezovanje. Njihova navadna hrana je meso, kar pa jim ga preostane, ga zamenjajo za žito, krompir in banane. —- Ob smrti očetovi zgradijo sinovi nad gomilo kolibo, v katero položijo mesa in banan, kajti v slučaju, da mrtvec vstane iz groba, bi utegnil biti lačen. — Posebno plesi so kaj izvanredni; možje predstavljajo razne prizore z lova, žene pa okrašene v krogu stopajo okolu njih. Jako je v navadi takozvan “sveti” ples.
Zahvala.
Presrčno se zahvaljujemo vsem, ki so obiskali med boleznijo in ob smrti našega soproga oziroma očeta, gosp.
Jurija Kociančič.
Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku J. Trobec-u, ki ga je tolikrat obiskal, vsak dan ali pa še dvakrat na dan ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se pa tudi slavnemu društvu sv. Štefana, ki je spremilo umrlega na pokopališče in mu izkazalo zadnjo čast po vseh predpisih. In zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki so kakorkoli izkazali predragemu pokojniku zadnjo čast in tolažili nas v prebridkih dneh.
Brockway, Minn., 2. oktobra 1909. Mrs. L. Kociančič, žena.
Jurij Kociančič, sin.
Sr. Ursula O. S. B., Sr. Cyrilla, O. S. B. in Mrs. J. Justin, hčere.
Doktor Ivec SHS
specialist za ženske in otroške bolezni in operacija^ On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen moš in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluie-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu is mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna
zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
3ST-A-ZIsT^lT	!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SELA.’ PR)
910 N. Chicago Stre»
JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa (padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
to »troh
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 29,000 H. P,
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
VWVWVVA\VWVWWVIVVVV\
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj l.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
%Wi\W.VA,1WWWA,.VA,,\ ■.'.VAVAVAV.VAV.VVAVVIA
Kot nova izgleda obleka ko smo j« rni očistili in pogladili, neglede ako , iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se tt znanijo z našim delom. Prenovim obleke, boljše in hitreje kot se dom naredi za Kar zahtevamo le malo pl» čilo. Poskusite naše delot
JOLIET STEAM DYE HOUSE James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4BI
Chi. Pboue 531	N. W. Phone 669
MA.URICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS.
Soba 318--331 B&rber Bldg,	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IM.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slo-vence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko AngL tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana staneumo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih
znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
538 W. 145 St. New York, N. Y.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
ff
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SlsiofT
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet
Inženirjev palec.
Angleški spisal Conan Doyle.
❖
Izmed vseh kazenskih zadev, ki jih je moral moj prijatelj Sherlock Holmes rešiti, je dobil samo dve z mojim posredovanjem. Prvi slučaj se je tikal Hatherleyevega palca, drugi blaznosti polkovnika Warburtona. Zadnji je nudil bistroumnemu opazovalcu gotovo hvaležno nalogo; a pri prvem je obetal že začetek zelo veliko in vse se je izvršilo tako dramatično, da se mi je zdelo bolj vredno, da to zapišem, čeprav se v tem ni mogla toliko pokazati velika prijateljeva bistroumnost, kateri se je moral zahvaliti za tako čudovite uspehe. Dogodek se je kot vsa senzacionelna poročila pogosto razglasil po časopisih; če se pa natisne samo na pol strani, vpliva na bralca seveda mnogo manj, kakor če se dejanje vrši polagoma pred njegovimi očmi. Pozorno opazuje, kako se polagoma razgrinja skrivnostna tema in vsako odkritje mu razlaga pravo zvezo. Vsekakor pa m oslabel zdaj— po dveh letih — oni globoki vpliv, ki sem ga- čutil tedaj.
obvezal sem si zato roko z žepnim robcem, ki sem ga kolikor mogoče trdno zavezal.”
"Izvrstno! Jednega zdravnika je manj treba. Zelo težka in ostra reč je morala biti na vsak način, da vas je tako ranila?”
"Neke vrste sekira je bila”
"Bržkone ste se ponesrečili?”
"O ne!”
"Za Boga, .toraj vas je kdo napadel?’ "Pogodili ste.”
"Toda to je grozno.”
ka je bila priprosta, toda lična in ni mu bilo več, kot štirideset let.
“Gospod Hatherley?” vprašal me je s popolnoma nemškim naglasom. "Vas so mi priporočili kot moža, ki v svojem poklicu nj le izvrsten, ampak tudi mož, na katerega se lahko zanese.” Uljudno sem se poklonil. “Smem li vprašati, komu se imam zahvaliti za to priznanje?”
“Mogoče je bolje, da vam tega ne povem takoj. Iz istega vira vem tudi, da ste sirota, še neoženjen in da stanujete sami zase v Londonu.”
"To je res. Ampak ne vem, kaj se to tiče mene kot inženirja; kajti na vsak način moram misliti, da hočete govoriti z mano o službenih zadevah.
"Vaše mnenje je opravičeno, toda takoj bodete spoznali, kako so moja vprašanja s tem v zvezi. Povedati vam hočem nekaj, kar pa morate gotovo I in sveto molčati. Razumeli bodete,
Izmil sem mu rano in mu jo obve- cja se more taka skrivnost'bolj zaupa zal s povojem, da bi se mu ne ognoji- tj yoveka', ki je sam, kot takemu, ki la. Niti trenil ni s trepalnicami, le ¡ma ¿nižino.’
zdajpazdaj se je ugriznil v ustne.	j “Ako vam kaj obljubim, se lahko
“Kako se sedaj počutite?” vprašal popolnoma zanesete name.’ sem ga, ko sem bil gotov.	j Ne spominjam se, da bi me kdo
"Prav dobro. Vaš konjak in obve- kedaj prej tako-ostro in sumljivo gle-
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
pošljem uzorce. Vs?.
Stephen
Dobro vino o* 35c do 45c g&i staro vino po 50< gal., Riesling d no po 55c galo» Sladki mošt, It steklenic za •5 Fino muškate! vino po 40c gal Na zahtevanji naročila poiljiti
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, Ili
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M'. B. Schuster
Young Building.
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar t staro domovino ve»t-no in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Bilo je poleti 1889. leta, kmalu po tem, ko sem se oženil in ko se je zgo «lilo, kar hočem povedati. Postal sem zasebnik, torej nisem več stanoval pri Holmesu.; vendar sem ga pogosto ob-iskaval in ga tudi pregovoril, da bi me tudi on obiskaval in ne bi opustil svoje prejšnje navade. V praksi sem se polagoma izuril in ker sem stanoval slučajno y bližini postaje Paddington, vprašali so me tudi nekateri ta-mošnji uradniki za svet. Eden izmed njih, katerega sem ozdravil dolgotrajne in hude bolezni, hvalil me je na vse mogoče načine in mi poslal vsakega bolnika, ki ga je le mogel dobiti.
Nekega jutra, malo pred sedmo uro, potrkala je služkinja na vrata in mi naznanila, da me čakata dva gospoda iz Paddingtona v čakalnici. Podvizal sem se in se hitro napravil, ker sem Že iz skušnje vedel, da so železniške poškodbe redkokdaj lahke. Ko sem šel po stopnjicah, pride mi iz sobe naproti moj stari prijatelj in zapre trdno vrata za seboj.
“Zopet sem jednega pripeljal”, še petal je in pokazal s palcem čez ramo. “Ta je že naš.”
“Kaj pa mu je”, vprašal sem, kajti prijateljevo obnašanje je kazalo, da je moral biti dobro znan z osebo, ki jo je tako skrbno zaprl v sobo.
“Nov bolnik je”, govoril mi je tiho. “Mislil sem si, da je bolj premeteno, če ga sam sem pripeljem, tako se ti ne more nič več odtegniti. Sedaj ne more več iti kam drugam. Toda, go spod zdravnik, zdaj moram iti, dolž nost me veže.” In pošteni mož je od šel takoj, še utegnil nisem, zahvaliti se mu.
Pri mizi v čakalnici je sedel gospod v lični, rjavkasti obleki. Svojo pri-prosto čepico je položil na knjige. Jedno roko je imel zavito v robec, ki je bil čezinčez krvav. Menim, da mu je bilo okoli dvajset let. Njegov o braz je bil resen in moški, toda tako bled, da se mi je takoj zdelo, da je nekaj zelo pretreslo njegove živce, česar mi ni mogel prikriti, čeprav se je trudil.
“Ne zamerite, gospod zdravnik, da vas tako zgodaj motim; to noč se mi je pripetila velika nesreča. Zjutraj sem se pripeljal z vlakom v Paddington in vprašal na postaji, kje bi mogel dobiti kakega zdravnika. Prijazen mož me' je dobre volje spremil semkaj. Dal sem služkinji svojo vizitko, ki pa še leži, kakor vidim, tamle; na mizi.”
Vzel sem jo in bral: Viktor Uather ley, inženir, Viktorijina cesta 16 a III To je bilo torej ime, poklic in stanovanje mojega zgodnjega obiskovalca.
“Žal mi je, da ste morali čakati”, pravim in, sedem na stol pri .pisalni mizi. “Razumem, prišli ste s ponočnega potovanja, ki je zelo dolgočasno.”
“O, v tem slučaju že ne”, pravi smehljaje.
Smejal se je tako hudo, da se je moral nasloniti na stol in se ga oprijeti. Spoznal sem takoj, da je bilo nekaj bolnega v tej pretirani veselosti..
“Potrudite se in se nehajte smejati”, pravim mu.
Vlil sem mu iz steklenice vode v Usta, toda bilo je brezvspešno. Napadla ga je histerija, kar se pogosto zgodi pri ljudeh krepke narave, ako so se prej hudo razburili.
Polagoma se je umiril in postal vsled zadrege rdeč kakor rak.
) “Lepo sem se osmešil”, rekel je hripavo.
“Prav nič. Pijte prosim!” Vlil sem v vodo malo konjaka in kmalu so se njegova, iznova bleda lica pordečila.
“To mi .dobro de”, pravi. “In sedaj bodite tako dobri, gospod zdravnik, in poglejte moj palec ali pravzaprav kraj, kjer je bil prej.” Odvezal je robec in mi pokazal roko. Ta pogled je vznemiril celo moje vtrjene živce. Poleg štirih stegnjenih proštov sem videl veliko, krvavo liso. Palec je moral biti ves odsekan ali odtrgan.
“Ljubi Bog!” začudil sem se, “to je vendar grozna rana, veliko krvi ste morali izgubiti.”
“O, da. Takoj ko sem izgubil palec, sem omedlel in precej dolgo sem moral ležati brez zavesti. Ko sem se zopet zavedel, sem še vedno krvavel;
za sta me popolnoma prenovila. Lotevala se me je že omedlevica in mnogo sem prestal.”
“Bolje bi bilo, če bi molčali o tem— gotovo vas preveč vzburja.”
“Zdaj prav nič več. Stvar moram naznaniti brž ko je mogoče policiji. Toda če ne bi bila moja rana zadosten dokaz, bi mojemu pripovedovanju tam prav malo verjeli, zlasti ker ne morem navesti kratkomalo nobenega gotovega podatka.”
'O", rekel sem, “če je pa stvar zapletena in jo je treba rešiti, potem pa bolje storite, če greste prej k mojemu prijatelju Sherlock Holmesu, kakor na policijo.”
“O tem gospodu sem že slišal”, reče moj bolnik, "in zelo rad bi mu razodel svoje okolnosti, vendar je treba obvestiti o tem tudi policijo! Ali bi bili tako prijazni in me svojemu prijatelju priporočili?”
“Mislim, da bi bilo bolje, ako bi vas sam tja spremil.”
“Zelo vam bom hvaležen za to u-slugo.”
“Takoj naročim voz in prišla bova tja ravno o pravem času, da še z njim zajtrkujeva. Toda ste li dovolj moč-
li?”
“Popolnoma. Prej sploh ne mirujem, da naznanim cel dogodek.”
“Potemtakem pošljem takoj služkinjo po voznika in pridem precej nazaj.”
Stopil sem k svoji ženi in ji na kratko povedal, kar se je zgodilo in v petih minutah sem že sedel s svojim novim znancem v kočiji in popeljala sva se proti Bakrovi ulici.
Sherlock Holmes je sedel, prav kakor sem pričakoval, v spalni suknji v svoji sobi in bral o grozni razpoki v ‘Timesu’ in kadil iz pipe, v katero je nabasal vse končke prejšni dan pokajenih smodk, katere je skrbno zbral in jih posušil na robu ognjišča. Sprejel naju je po svoji stari navadi in prinesel slanine in jajec, kar nama je zelo teknilo. Po jedi je moral naš novi prijatelj sesti na divan. Holmes mu je podprl glavo z blazino in mu prinesel vode in konjaka.
“Zdi se mi, gospod Hatherley, da vaša zadeva ni vsakdanja”, pravi. “Pro sim, da bodite čisto domači in pripovedujte nama vse, kolikor mogoče natanko; če se utrudite, pa nehajte in popijte zdajpazdaj malo tega krepčila.”
“Hvala lepa”, pravi moj bolnik. "Brž, ko me je gospod zdravnik obvezal, čutil sem se vsega prerojenega in vaš zajtrk me je popolnoma ozdravil. Povedati hočem, kolikor mogoče kratko; da ne potratim preveč časa. Pričel born toraj pripovedovati svoje dogodke.”
Holmes je sedel v naslanjaču; nje gov brezbrižni obraz s poluzastrtimi očmi ni izdajal bistroumnega poizve-dovalca. Sedel sem mu nasproti in oba sva poslušala tiho čudovito tujčevo povest.
"Najprvo vama moram povedati” začel je, “da sem sirota, še neoženjen in da bivam kot zasebnik v Londonu. Inženir sem po stanu in marsikaj s'em že izkusil v teku sedmih let, ko sem se vežbal pri občeznani tvrdki Venner in Matheson v Grenvvichu.
“Ko sem se pred dvemi leti popol noma izvežbal in sem podedoval po očetovi smrti precej lepo premoženje, sklenil sem postati neodvisen in začel sem torej na svojo roko obrt na Vik torijini cesti. Gotovo poskusi vsak, ki nastopi to težavno pot, marsikaj grenkega; ravno tako tudi jaz. V treh letih so samo trikrat želeli moj svet in samo enkrat sem dobil neko naro čilo, ki pa je bilo brezpomembno. In to je bilo vse! Skupni moji dohodki so znašali 27 funtov 10 šilingov. Vsak dan, od devete ure zjutraj, do štirih popoldne sem čakal na kako delo, da sem bil slednjič že obupal in sem začel misliti, da ne bo z mojim poslom prav nič. Ko sem pa hotel včeraj zapustiti svojo pisarno, nazna ni mi pisar, da je zunaj neki gospod, ki želi z menoj govoriti. In pri tem mi poda vizitko, na kateri je bilo ‘napisano:	Lysander Stark, polkovnik,
Dotičnik je stopil v sobo. Bil je visoke rasti, zelo upadel in ne spominjam se, da bi bil že videl kdaj tako medlega človeka. Bila ga je sama kost in koža. Vendar ni pričala njegova, sloka postava o kaki bolehnosti kajti njegovo oko je bilo jasno in nje gov korak soliden in vse njegovo ob našanje samozavestno. Njegova oble-
dal, kakor me je ob tej priliki ta. “Torej obljubite?” me vpraša. “Obljubim.”
"Bodete li molčali o vsem zdaj, pa tudi pozneje?”
"To sem vam že obljubil!”
"Dobro.” Hitro je vstal, bliskoma je bil pri vratih in jih odprl. Tam ni bilo nikogar.
“Vse je v redu!” rekel je, ko se je vrnil. “Pisarji se včasih za stvari svojega šefa bolj brigajo, kakor je treba. Zdaj lahko mirno dalje govoriva!” Pomaknil je svoj stol tik mojega in zopet me je gledal, kakor prej, ostro in sumljivo. Dimilo me je nekaj, kakor bi se bal čudnega obnašanja te suhe postave. Čeprav _sem se bal, da zopet zgubim svojega klijenta, vendar nisem mogel krotiti svoje nepotr-pežlj ivosti.
“Prosim, gospod, ali bi hoteli sedaj pripovedovati svojo zadevo?” vprašal sem. “Čas je dragocen.” Bog naj mi odpusti to laž, toda besede so mi prišle nehote na jezik,
“Ali bi vam zadostovalo 50 ginejk za za trud?”
“Seveda!
“To se pravi, menim delo jedne noči, čeprav bi bilo pravilnejše govoriti samo o eni uri. Hočem vas l,e prositi, da bi izrekli svoje mnenje o neki hidravlični stiskalnici, ki nič kaj dobro ne deluje. Če bi mi mogli povedati, kje je pokvarjena, bi jo lahko potem sam popravil. Kaj menite toraj o mojem naročilu?”
V primeri s povračilom za trud se mi zdi zelo neumestno!
“Saj je tudi. Želim samo, da pridete z zadnjim večernim, vlakom! “Kam pa?”
“V Eyford v Berkshire. To je majhen kraj ob meji Oxfordshira, približno sedem milj od Readinga. vlakom iz Paddingtona bodete dospeli tja ob 11. .uri 15 minut!”
‘To bi bilo zares prav prikladno! ‘Od tam se odpeljeva z vozom.” 'Toraj se bomo morali potem še voziti?
‘Kajpada. Moje posestvo je namreč popolnoma na samoti. Oddaljeno je dobrih sedem milj od postaje Ey-ford.
“Toda potem prideva tja komaj pred polnočjo in tako nimam več priložno sti, dobiti vlak in moral bi tam kje prenočiti.
“Zato vam pač ni treba nič skrbeti Prenočili bodete lahko pri nas “To bi bilo zelo neprimerno. Bi-li ne mogel priti o primernejšem času?” “Po mojem je ta ura najprikladnej ša. Za malo nepriličnost dobite, kot mlad, neznan mož, nagrado, kakršno bi samo za svet zahteval kdo izmed vaših najimenitnejših prijateljev. Če hočete o ponudbi še kaj premišljati; imate vendar še dovolj časa;
Domislil sem se, kako zelo bi potre boval v tem trenutku 50 ginejk in od govoril sem
“Nič ne bom premišljeval, prav rad ugodim vaši želji, samo'prosil bi, da mi nekoliko natančneje razložite, čim bi vam mogel postreči.”
“Res, meni se ne zdi nič čudnega zakaj bi radi nakrat vse zvedeli, ker ste se popreje zavezali molčati. Mi slim, da se mi ni treba bati, da bi kdo tukaj prisluškoval?”
“O tem ni dvoma.”
“Tedaj vam povem vse: Gotovo ve ste, da je valjavska ilovica zelo dra goceno blago, ki se dobiva na Angle škern samo na jednem ali dveh kra jih.”
“Slišal sem že o tem.”
“Pred kratkim sem kupil majhno, zelo majhno posestvo, približno deset milj od Readinga. Imel sem srečo, da sem našel na polju celo plast te ilovi ce. Ko sem natančneje preiskaval spoznal sem, da ni najdeno velike vrednosti in da je v zvezi z dvema večji ma plastema, ki se razprostirata na levo in na desno na sosedovih zemlj ščih. Dobrim ljudem se seveda o tem še sanjalo ni, da so njihova zefnljišča toliko vredna, kot da bi bila v njih zlata žila. In zaželel sem zemljo ku piti, predno bi oni spoznali pravo nje no vrednost. Toda, žalibog, manjka lo mi je sredstev. Ko sem to razodel nekterim svojim prijateljem, so svetovali, plast na mojem zemljišču izkoristiti in na ta način si pridobiti sredstev, da bi si kupil še sosedova zemljišča. Dolgo časa sem se ravnal po tem nasvetu in rabil pri podjetju hidravlično stiskalnico. Kakor sem že (Nadaljevanje na 7. strani.)
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovensko-angleške sloynice: SloTensko-anglešliega tolmaia in AnglešKo-angleškega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA ft CO.,
9 Albany St	New York, N. Y.
Anton Netnanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IS KONJUŠNICA Chicago Phone 2278	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.	1
PRIVATNA AMBULANCA.	1
Stanovanje 1000 N. Chicago St	N. W. Phone 344.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekatne klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj m ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« aaie geslo.
Ne pozabite tora) obiskati nas v naiej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Street«. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
JOLIET, ILL.-
IPiite “Elifc Brema.” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
4b	db ft* ffr fl*	ffc
€
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
Ï00BPO TBINEB'8

tSOIftTSftt»
Tritierjevo zdravilno grenko vino.
«
«
*
*
«
*
*
%
*
4P <*» «p 4» 4P ♦	<4>
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rodečega vina in importiranih grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To je čudežno zdravilo
o i stri okus, kredea živce,
čisti kri, cedi obrazno Barvo, pomnoži pozum.
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredneri '.ega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland A ve.
CHICAGO, ILL
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovice in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
^	<4*
AMKRIKANSKT 81,0 VEM EC, 8. OKTOBRA 1909.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
prej povedal, ne deluje več dobro in prosil bi o tem za vaš svet. Sedaj si pa že lahkd mislite, kako zelo moram biti previden, da ostane stvar tajna. Ako bi kdo zvedel, da inženir preiskuje moje malo zemljišče, vzbudilo bi to občo radovednost, in če bi se razneslo, bi šle vse moje nade, pridobiti si polja in izvesti načrte, po vodi. Zato sem vas vprašal, ako bi vam smel zaupati. Mislim, da sem zadosti natanko povedal?”
“Sedaj vem skoro vse,” rekel sem. “Samo nekaj mi je nejasno, kako hočete namreč ilovico pridobivati s hidravlično stiskalnico; saj jo je vendar treba izkopati, kakor droben pesek iz jame.”
“Ah,” rekel je nato, “to delamo na poseben način. Iz ilovice stiskamo opeko, da jo ložje in brez sumničenja odpošljemo. Toda to ne spada sem. Vidite, gospod Hatherley, jaz sem vam vse zaupal in zanesem se na vas.” Po teh besedah vstane.
“Pričakujem vas toraj v Ey£ordu ob 11. uri 15 minut.”
“Pridem točno”, odgovorim mu.
“In da ne zinete besede o tem.”
Še enkrat me je sumljiva in nezaupljivo pogledal in odšel je.
“Ko sem o tem pozneje vse še enkrat mirno premišljal, čudil sem se vendar nekoliko, kakor si pač lahko mislite, temu, tako nepričakovanemu poverjenemu naročilu. Deloma me je veselila visoka nagrada, kajti presegala je gotovo desetkrat plačilo, ki bi ga sam zahteval; tudi druge bi to naročilo mikalo. Deloma pa se mi je zdel obraz in obnašanje mojega novega klijenta malo zaupljivo. Ravno tako čudno se mi je zdelo, kako malo je opravičil svojo prošnjo, da mi je priti o polnoči; in nazadnje še njegova bojazen, da ne bi molčal! Toda bal se nisem ničesar. Ko sem povečerjal, šel sem v Paddington in se odpeljal, ne da bi o svoji nakani komu kaj zinil.
“V Readingu sem prestopil v nov vlak in tudi na drugo postajo sem moral iti; vendar sem še dobil vlak proti Eyfordu in dospel sem malo po enajsti tiri na majhno, slabo razsvetljeno postajo. Edini potiiik sem bil, ki sem tukaj izstopil in razven zaspanega vratarja s svetilko ni bilo žive duše. Komaj sem zapustil postajo, že sem našel svojega jutranjega znanca,- ki me je čakal na nasprotni strani postaje, kjer je bilo popolnoma temno. Ne da bi kaj rekel, porinil me je skozi odprta vrata nekega voza. Nato je zaprl oboja okna, spustil pregrinjalo in šlo je, kolikor je mogel konj dirjati.”
“Jeden konj?” prekinil je Holmes.
“Da, samo jeden je bil.”
“Ste li mogli spoznati njegovo barvo?”
“Da, luč svetilke, ki je bila na vozu, obsevala ga je. Bil je rjavec.”
“Ali je bil utrujen ali čil?”
“Prav nič utrujen.”
“Hvala. Oprostite, da sem vas motil in pripovedujte, prosim, dalje svojo zanimivo povest.”
“Peljali smo se torej v diru in sicer najmanj eno uro. Polkovnik Stark mi je govoril o sedmih miljah, pa po mojem mnenju jih je bilo gotovo dvanajst. Cel čas je sedel tiho zraven mene in ko sem ga slučajno pogledal postrani, videl sem, da me ostro opazuje. Pota so morala biti tam zelo slaba, ker se je voz vedno sem in tja gugal. Včasih sem mislil pogledati skozi okno, toda šipe so bile slepe in včasih je švignila luč mimo okna. Hotel sem včasi prekiniti molk med to dolgočasno vožnjo, toda polkovnik je odgovarjal na moja vprašanja zelo kratko in zopet sva molčala. Konečno Se je nehal voz tresti, drčali smo po kamemti poti in vstavili smo se. Polkovnik Lysander je skočil iz voza in me potegnil, ko sem hotel iti počasi za njim, bliskoma skozi odprta vrata. Voz je obstal tako tesno pri hiši, da si nisem mogel prav nič ogledati zunanjosti poslopja. Komaj sva prestopila prag, že so se vrata za nama zaprla in slišal sem samo še ropotanje drdrajočih koles. V hiši je bilo temno kot v rogu, polkovnik je tipal za vžigalicami in mrmral polglasno predse. Nakrat so se odprla na koncu hodnika vrata in dolg, svetel žarek luči, ki se je hitro razširil, naju je obsijal. Pri odsevu luči sem zapazil žensko podobo, ki je držala v povzdignjeni roki svetilko in se okrenila s sklonjeno glavo k nama. Razločno sept videl njene lepe poteze in ravno tako dragoceno blago njene obleke. Govorila je nekaj besed z mojim tovarišem v tujem jeziku in zdelo se mi je, da nekaj vprašuje. Njegovega ostrega in kratkega odgovora se je tako prestrašila, da se ji je svetilka v roki nagnila in bi kmalu padla na tla. Polkovnik je hitro pristopil k nji, šepetal ji nekaj na uho in jo porinil zopet v sobo. Nato je pristopil k meni. “Ali bi bili tako prijazni in bi počakali tukaj nekaj minut,” rekel je in odprl duri. Bila je majhna, priprosta čumnata. V sredi sobe je stala okrogla miza, na kateri je ležalo več nemških knjig. Polkovnik Stark jfe postavil svetilko na harmonij, zraven vrat. ‘Še eno minuto me ne bodete čakali,’ rekel je in izginil v temi.
“Pregledoval sem knjige na mizi in spoznal, čeprav ne razumem nemškega jezika, da sta bili dve izmed njih znanstvene in ostale pesniške vsebine. Nato sem stopil k oknu, da bi pogledal vun, toda težki železni zapahi so bili dobro zaklenjeni. Hiša je bila čudovito tiha. S hodnika sem slišal glasno tiktakanje stare ure, drugače pa je bilo vse tiho, kakor v grobu. Spreletelo me je nekaj čudnega in ne-
prijetnega. Kdo so ti Nemci in kaj delajo na tem samotnem, od vsega sveta zapuščenem kraju? In kje se nahaja pravzaprav ta kraj? Bil sem najmanj deset milj od Eyforda in to je bilo vse, kar sem vedel. Ali sem severno, južno, zahodno ali vzhodno, tega nisem vedel. Mogoče je ležal Reading ali kako drugo večje mesto v bližini in ni bila hiša tako na samoti. Toda popolna tihota me je prepričala, da sem na deželi. Hodil sem gorindol in žvižgal neko melodijo, da bi bil bolj vesel.
“Iznenada so se odprla vrata sobe, ne da bi kak glas motil skrivnostno tišino. Med odprtimi vrati je stala gospa in pramen luči je obseval njen lepi, pa prestrašeni obraz. Soba, odkoder je prišla, je bila temna. Zdelo se mi je, da je vsled strahu, kakor v omedlevici, in ta pogled me je pretresel. Dvignila je prst in me opomnila, naj bom tiho. Šepetala mi je nekaj besed brez kake zveze V angleškem jeziku; pri tem pa se je skrbno ozirala nazaj v temo.
“Šla bi odtod,” rekla je prisiljeno mirno, “šla bi odtod in nikakor bi ne ostala tu. Vi tudi bolje storite, če odidete.”
“Toda milostljiva gospa,” odgovoril sem ji, “svoje naloge še nisem izvršil. Nikakor se ne morem odtegniti, pred-no ne pregledam stroja.”
“Ni vredno, da bi- še dalje tukaj o-stali,” nadaljevala je. “Lahko greste mirno skozi hišna vrata in nihče vam ne bo branil.” Ko pa je videla, da le smehljaje majem z'glavo, se ni mogla več premagovati, stopila je bližje, skle nila roki m jih povzdignila proti meni. “Za Boga, bežite, bežite, dokler ne bo prepozno.”
“Toda jaz sem zelo trdovratne narave in čim več težkoč mi preti, tembolj me stvar mika. Razven tega sem pa tudi vedno mislil na nagrado 50 gi-nejk, na težavno pot in na noč, ki je bila samo na videz neprijetna,- Ali naj bo vse zaman? Ali ne more biti gospa neumna? Odločno sem toraj zmajal z glavo in ji povedal, da ostanem na vsak način. Hotela je še dalje v me siliti, toda zgoraj so se zaloputnila vrata in slišati je bilo razločno korake na stopnjicah. Ona je en trenutek poslušala, dvignila je obupajoč še jedenkrat roki in zginila takoj in brez šuma, kakor je bila prišla.
'Kmalu nato vstopi polkovnik Ly-sander Stark in še majhen, debel gospod, ki je imel na dvoje razčesano brado, ki se mi predstavi za gospoda Fergusona.
“To je moj tajnik in delovodja,” rekel je polkovnik. “A propos, menim, da so bila ta vrata poprej trdno zaprta. Bojim se, da ste imeli prepih?”
“Nasprotno,” rekel sem, “sam sem vrata odprl, ker je bil zrak v sobi za-duhel.”
Nemirno me je pogledal po strani. ‘Bolje je, da gremo na delo; gospod Ferguson in jaz vam hočeva pokazati stroj.”
"Potemtakem se moram pokriti?”
“O, ni treba, stroj je v hiši.”
“Kako, vi stičete v hiši za ilovico?”
“To ne, samo stiskamo jo tu. Toda to ne spada k stvari. Prosil bi vas samo, da stroj preiščete in da nama pokažete, kje je pokvarjen.”
“Šli smo skupno navzgor, naj prvo polkovnik s svetilko, potem debeli delovodja in nazadnje jaz. Stara hiša je bila pravi labirint s koridori, hodniki, z ozkimi zvitimi stopnjicami in z majhnimi nizkimi vrati. Pragi so v teku časa precej izstopili iz prvotne lege. Nikjer ni bilo sledu o kakem okrasju ali pohištvu, stene so se deloma luščile, deloma bile, na nekaterih krajih, vsled mokrote zelene. Trudil sem se, da bi se vedel nesumljivo, toda vedno so mi zveneli gospejini opomini v ušesih in ostro sem opazoval oba tovariša.
‘Ferguson se mi je zdel mrk in tih
človek. Po govorici sem spoznal, da je moj rojak. Polkovnik Lysander Stark se je vstavil pred malimi durmi in jih odprl. Vgledal sem majhno čumnato, s štirimi stenami, kjer bi komaj trije naenkrat stali. Ferguson je ostal zunaj, polkovnik mi je pa velel, naj vstopim.
“Sedaj sva v hidravlični stiskalnici, rekel je in v zelo neprijetnem položaju bi bila, če bi se začela sedaj premikati. Strop te čumnate je konečna plast bata, ki se pomika navzdol in buta z velikansko močjo na kovinska tla. Zunaj na strani so ozke cevi za vodo-, odkoder pride sila in kjer se potem množi, kakor vam je znano. Stroj je deloval sicer izvrstno, toda sedaj obtežuje neka ovira tok in zmanjšuji silo. Ali bi bili tako prijazni iri pogle dali, kako bi se dala stvar zopet urediti.’
“Vzel sem mu svetilko in začel stroj zelo skrbno pregledovati. Imel je naravnost velikanski premer in je moral proizvajati silno težo. Ko sem potisnil zunaj vzvod navzdol, opomnil me je takoj posebni, sikajoči glas, da nekje nekaj pušča. To je bilo vzrok da je vrela voda skozi stransko cev. Ko sem natančneje preiskoval, sem se tudi o tem prepričal. Eden izmed o-bročev iz kavčuka na gornjem koncu stiskalnega droga, se je poškodoval in se ni mogel valja, skozi katerega se je drog vzdigoval in spuščal, nič več tako tesno oprijemati, da ne bi šel zrak skozi. Tako sem si lahko pojasnil zmanjševanje sile; razložil sem to svojima vernima poslušalcema in ju zajedno poučil, kako bi popravila to napako. Nato sem se povrnil še enkrat v stiskalnico, največ, da bi zadovoljil svoji radovednosti. Da je bilo to, kar je pravil o ilovici, popolnoma izmišljeno, spoznal sem na prvi pogled; bilo bi gotovo nespametno, za brezpomembno stvar tako velikanski stroj uporabljati. Stene so bile lesene, toda tla so bila velika, železna plošča, ki je bila vsa' pokrita s celo skorjo kovinskih odpadkov. Pokleknil sem in skušal nekoliko odpraskati, da bi se bolje prepričal o snovi, ko naenkrat zakliče nekdo za menoj v nemškem jeziku. Ko sem se ozrl, vgledal sem polkovnikov obraz, ki je bil strašen. Sklonil se je nad mano in me*vprašal: "Kaj pa vendar delate?”
"Mene je jezilo, da so me” tako nalagali in sem rekel: ‘Občudujem le vašo ilovico; gotovo bi vam lažje svetoval o stroju, ko bi vedel, čemu vam pravzaprav služi’.”
“Toda koj sem obžaloval, da sem to rekel. Polkovnikov obraz je skoro o-kamenel in njegove sive oči so se svetile in me gledale grozeče.
“Potem je pa bolje, če vam-vse razodenem.” Stopil je korak nazaj, zaprl mala vrata ža seboj in jih zaklenil. Skočil sem za njim in stresal ključavnico, toda ni se ganila. P.otresel sem še enkrat obupajoč, toda zastonj.
“Hej!” zakričal sem na vso moč, "hej. polkovnik Stark, takoj odprite!” "Ivar naenkrat je nekaj zaropotalo in od strahu mi je nehalo biti srce. Vzvod je zaškripal in iz pokvarjenega valja je uhajala šapa. Ljubi Bog! Stroj deluje! Svetilka je stala še na tleh, katera sem hotel poprej preiskati. Bilo je svetlo in lahko sem opazil, kako se je pomikal črni strop vedno nižje, počasi in polagoma in nihče ni vedel bolje, kakor jaz, s kako silno močjo; v malo minutah bi me popolnoma zmečkalo. Zastokal sem in se zaletel v duri in po njih praskal z nohti. Rotil sem polkovnika, da m odpre, toda neusmiljeno ropotanje zunaj je bilo glasneje, kot moj glas. Stroj je bil le še za jeden ali dva čevlja nad mano in z roko sem ga že lahko dosegel. Prišlo mi je na misel, da si lahko olajšam smrtni boj. Če bi ležal na obrazu, bi mi najprvo zdrobilo hrbet — kurja polt me je oblila po
vsem telesu. Ako bi se pa vlegel na hrbet, ali bi mogel prenesti, ko bi videl, da se mi bliža črna plast. Že nisem več mogel stati pokonci, kar se mi vzbudi novo upanje. Kakor sem že omenil, sta bila le strop in tla železna, stene pa lesene. Ko sem se še enkrat obupno ozrl po rešitvi, zagledal sem skozi špranjo luč in zdajci je nekdo odstranil desko. Najprvo si še misliti nisem mogel, da bi se dalo skozi tako majhno luknjo ubežati smrti. Toda precej nato sem zlezel ven in pal na pol mrtev na tla. Luknja se je zopet zaprla. Slišal sem samo še, kako je razdrobilo svetilko in kmalu nato, da sta strop in tla trčila skupaj. Spoznal sem, iz kako hude stiske sem ušel. Ko šem se popolnoma zavedel, ležal sem na kamenitih tleh v koridorju. Nad mano je bila sklonjena neka žena, ki me je tresla z levo roko, da bi me vzbudila; v desni pa je držala svečo. Bila je prav tista, ki me je svarila in katere jaz neumnež nisem hotel poslušati.
“Hitro, hitro!" Klicala je brez sape. "Takoj bodo opazili, da vas ni. Oh, hitite vendar, niti sekunde ne smete zamuditi.”
To pot ni bil njen svet zastonj. Vstal sem in opotekajoč se, hitel z njo po koridoru in potem po zvitih stopnjicah navzdol. Komaj sva prišla na dolg, širok hodnik, že sva zaslišala hitre korake in pogovor, dveh oseb. Jeden je govoril prav blizu naju, drugi mu je odgovarjal od daleč. Moja voditeljica je bila nekaj časa vsa zbegana, potem pa je odprla neka vrata, skozi katera sva prišla v spalnico. Skozi okno je sijal mesec.
“Drugega izhoda ni. Visoko je sicer, toda poskusiti morate.”
¡e je govorila, ko se je posvetila luč na koncu koridorja; zagledal sem suho postavo polkovnikovo. V eni roki svetilko, v drugi sekiro, drvil je za nama. Skočil sem k oknu, odprl ga in pogledal doli. Kako mirno in ljubko je sanjal vrt v mesečini! Do tal ni bilo čez trideset čevljev. Splezal sem na okno, toda še sem se obotavljal. Hotel sem zvedeti, kaj bo z mojo rešiteljico in zasledovalcem. Ko bi ji lopov kaj hotel, bila bi moja dolžnost pomagati ji___________(Konec prih.)
JOLIET. ILL.
FIFO PIVO V STEKLEFICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones Zt,
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb,
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
VVWANSNV.V.VAV.VAV/.^VAV.VAV.VAV.V.V.V.V.V.’.V.V.V.V.V.W.VAW.WAVb
i! Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v
"v .	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.	i,
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 19G8. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9.470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .......K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039
Menice ............ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ....... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
’ wasvav.vv.v.vavavvvav.w.v.w.,.v.,.vav.v.v.v.,.vwa,.v.v.v.v.,.v.,awa“A
INiTIJT
NE VARAJTE SAMI SEBE!
Mož ali žena, kateri sam sebe ran, je sam svoj ne j večji sovr žuik. liog Vam da ZDRAVJE, uajvečji dar. katerega Vam njegova vsemogočni st zainore dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI D \R. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO.
Oni kateri pravi: ‘ Jaz b >d*.o č.tkal do jutri mesto, da bi so takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kat ri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete na keteri iz med označenih ati sličnih bolezni j, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje. bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizin, trganje po životu, nečista in pokvai jena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, „nu-č '	k«kor tudi pC-IrJ-lSS
mazuli. kraste in ostale kazine bolezni, izpadanje las, vse
ženske bolezni, kakor pr.dr.:s
Jer
-io »iotvI A/l •
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
jetika G TL in vse ostaie noti an je ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila., katera so že TISOČE Bolu 1KOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRWN. KI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIKARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE. — Nikari ne pustite, da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti .naši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči.
Pisma naslavljajte na:
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
West 34th Street, New York City.
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.
Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša nepre-, cenljiva zdravila. Edin i Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem že popolnoma obupala.
Lucija Tori««dew

Pošljite še danes za.15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje”Vsaka siovenska družina bi jo mogla imeti
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev it
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom JOL1ET. ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchangt St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu » | Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod lagodnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moikib oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grcenba? Ave. Salun in prodaja iifkart CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Za
04040404
kratek ča
040440404040
40400
is/l
==j
♦04040400
HRV. iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 19U8: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr'!' 920 N. Chicago St.; blagajnik:} o Tušek, 205 Ruby St.; bolniška	-elnika: za
vzhodno stran mest;	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Mr	ič, 1316 N.
Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvurani.
KJE JE MAT. RAUH,	DOMA IZ
Gradaca pri Metliki. Svoječasno je bival v Clevelandu. Za njegov naslov bi rad vedel, radi važnih sporočil, njegov bratranec, John Plut, R. F. D. No. 89, Tonawanda, N. Y. 2t
Bolezen.
A.: “Kako pa gre kaj tvoji ženki.” B.: “Ah ona ima grozno dela s svojo glavo!” — A.: “Gotovo je tako nervozna.” -— B.: “Kaj še! Ona hoče samo imeti vsake štiri tedne nov klobuk.”
OSEL.
(Turška zgodba.)
Krvava Noč v Ljubljani
drama v štirih dejanjih s karikaturami (slikami).
V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev
Najdeno Srce
Knjiga obsega 168 strani v velikosti 6 in 8Vi palcev.
Cena broširani je 40c.
Cena vezani je 75c.
Naroča se pri:
Jacob Hočevar,
1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio
Ako tudi ne znate po kočevsko govoriti, lahko pridete v mojo
GOSTILNO
na okrepčilo, kadar se vam poljubi
Mike Hočevar,
cot. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. joiiet, Illinois
Mladost.
‘Koliko ste stari, obtoženka?” — “Oh, gospod sodnik, jaz se sramujem to povedati.” —- “Kaj ste vendar tako otročja, žena!” — “Otročja sem še da, da, otročja, gospod sodnik!”
Prevzetnost.
Starejši sin se je kaj rad gledal v zrcalo. Ko ga enkrat oče pokara, češ, da je pač preveč zaljubljen v sebe, odgovori sin: “To ravno ne! Toda v zrcalo rad gledam zato, da vsaj včasih vidim izobraženega človeka.”
Nervozen gost.
Poslanec Lasker, ki je bil jako nervozen, prenočeval je v nekem hotelu v Hamburgu. Ko mu natakar pokaže spalno sobo, ga prosi naj opozori pre nočevalce sosednih sob, da bi kolikor mogoče ohranjevali nočni mir, ker ga vsaki najmanjši ropot pripravi ob spanje. — Ko pride njegov sosed po noči domov ni mislil nič na nervoznega go sta in vrže pri razpravljanju jeden če velj z vso močjo v kot, pri tem se pa spomni na opomin natakarja in se nato prav mirno spravi k počitku. — Čez nekaj ur ga nervozni gost z trka njem na vrata zbudi iz najboljšega spanja in pravi: “Za Božjo voljo, kedaj bodete še drugi čevelj vrgli v kot? Jaz čakam že tri ure na to.”
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap bandei in zastav. Velika zaloga vseh pa trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
Tis Joliet Moral Boil;
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL (ioo,ooo.O'
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT T KELLY, hlagainik
Stefancich & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, 111
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kal) foruijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodatam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
tora N. Broadway.. JOLIET. TT '
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne u1o«j ter pošiljsf denar na vse dele sveta
T A HENRY, predsednik C- H. TALCOTT. po-lp-Hse HENRY WEBER, blagajni
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v
firavi prostor n to je
Tbe A. ff. Flfiier Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Ebcchange Strneta.
JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Polovica je oslov.
Nekje na Francoskem je imela neka občina strogega in modraga župana. Ko nekoč župan skliče občinsko sejo ter daje na glasovanje neko važno zadevo, so se glasovi občinskih Svetovalcev razcepili. Župan zaradi te ne-edinosti svojih svetnikov užaljen za vpije nad zborovalci: “Polovica vas je oslov!” — Možje seveda se čutijo raz žaljene po teh besedah in tožijo žu pana zaradi razžaljenja časti. — Župan je moral v časopisu preklicati in storil je tako-le: “Jaz, župan občine I. I. s tem prekličem in izjavim, da polovica mojih obč. svetovalcev niso osli,”
Dobri Hasan iz Balzore je vsak dan gonil svojega osla na trg. Osel je bil ves obložen s koši, napolnjenimi s krompirjem in jabolki, s kuretnino in jajci. Vse te reči je kupil Hasan pri kmetih v okolici in jih potem prodajal na trgu v Balzori. Dolga leta je že tako tržil in si s poštenim trudom pridobil skromno imetje.
Nekega dne je zopet gnal osla s praznimi koši na dom. Spotoma ga sreča tujec na cesti in ga nagovori: Alah naj bo s teboj in naj podari tebi in tvoji družini srečo in veselje.” “Nimam družine,” odvrne Hasan. “Po meni ti Alah pošilja srečo,” nadaljuje tujec. “Le poslušaj me. Tega napol hromega osla ti oblagaš s tovori, a jaz imam doma v hlevu čudovito lepega konja, ki nima nobenega dela. Za pet cekinov ti ga prodam. Velik, močan konj veliko več nese, kakor hrom osel. Z njim lahko vsak dan trikrat toliko zaslužiš, kakor zdaj.’ Potem bom moral dve živali krmiti, konja in osla,” ugovarja Hasan.
“Dobro, vzamem jaz zastonj tvojega osla,” pravi tujec. “Alah hoče na vsak način, da ti jaz srečo prinesem.”
Hasan je dolgo prevdarjal sam pri sebi. “Ne,” pravi konečno, “svoje zveste živali ne oddam. Toliko let sva že živela skupaj; saj z njim tudi toliko zaslužim, da izhajam.”
“Ti si tepec,” mu odvrne tujec, "vsak drugi bi sprejel tako krasno ponudbo. Pomisli, ti prideš s konjem na trg. Vsi drugi imajo le osle! Ljudje bodo hoteli kupovati le pri tebi. Kako se bodo drugi prodajalci jezili in s kakšnim ponosom boš lahko gledal nanje.”
Te besede so prepričale Hasana. Odštel je tujcu pet cekinov za konja in mu izročil osla.
Konj pa je bil zelo nemirna žival. In ko je drugi dan Hasan romal z njim na trg, se mu je slabo godilo. Konj je večkrat obstal sredi ceste in se ni hotel vkljub udarcev z bičem premakniti nikamor. Včasih pa je stekel tako urno naprej, da ga je ubogi Hasan komaj dohajal. Na ta način je prišel v mesto veliko pozneje, kakor sicer s svojim mirnim oslon).
Ko je konečno zavil proti trgu, se je konj vsled riganja oslov, velikega vpitja in razgrajanja prodajalcev in kupcev splašil in v divjih skokih, oprtan s koši, divjal skozi množico na frgu. Ljudje so kričaje tekli nara-
zen, a kljub temu je Hasanov konj marsikoga podrl na tla, razbil prodajalne in napravil mnogo škode. Končno so vjeli divjega konja, pa tudi dobrega Hasana. Vlekli so ga pred sodnika, in obsojen je bil, naj povrne škodo, ki jo je napravil njegov konj, sicer pojde v ječo. Škoda pa je bila tolika, da je Hasan izdal vse svoje imetje in moral povrhu še za par mesecev v ječo.
Ko je prišel iz-ječe, je moral svoje trgovanje pričeti zopet skraja in z malim. S težkim košem, polnim sadja, na hrbtu je prišel na trg v Balzoro.
“Kje pa si pustil svojega osla?” ga vpraša neki znanec.
“Oh,” odvrne dobri Hasan ves žalosten, “oh, Alahu bodi potoženo, jaz sam sem -— osel.”
Izguba in nadomestek.
Človeško telo je podoba svetskega dela. Neprestan boj, z dobitkom na eni strani'in izgubo na drugi, izguba in nadomestek. Majčkene Staniče, iz katerih obstaja telo, umirajo in njihovo izgubo nadomeščajo novorojene celice. Dokler je telo vstanu, nadomeščati celo izgubo, je v zdravem stanju. Če je izguba večja nego nadomestek, potem nekateri telesni organi oslabe in obole. Potem uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, popolnoma zanesljivo toniko, ki izpod-budi vse organe k delu in tako brž nadomesti izgubo. Uživaj ga pri vseh boleznih v zvezi z izgubo teka in telesne moči. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago.
Zahvala.
Jaz nižjepodpisani se lepo zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so ob smrti rajnega Janeza Gantarja darovali, da smo mu dali dostojen pogreb, ker ni bil pri nobenem društvu. Žalostno bi bilo ako bi ne bilo dobrih ljudi.
Zatoraj rojaki, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu, pristopite, ker človek ne ve ne ure ne dneva kaj ga čaka. Še enkrat srčna zahvala vsem darovalcem!
Youngstown, O., 4. okt. 1. 1909.
Jožef Volk.
Naprodaj
Fina obdelana farma obstoječa iz 230 akrov dobre zemlje, blizu Jolieta. Na farmi je lepa hiša, hlev in druga gospodarska poslopja v dobrem stanu. Dobi se poceni, ako se kupi v 60 dneh, ker se mora zapuščina razdeliti med dediče v 60 dneh. Več podrobnosti daje: Anton Težak, 209-210 Cut-ting Bldg., nasproti Court House, Joliet, 111.	ufn.
Vzrok in učinek.
Raznoteri so vzroki za glavobol, ampak Severovi Praški zoper glavobol imajo neglede na vzroke en učinek: bolečine preženejo. Bolniku podeljujejo občutek prijetne udobnosti, ne da bi škodili želodcu. V lekarnah; 12 praškov za 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Povodenj v Nemčiji.
Berolin, 29. sept. — Strašne nevihte razsajajo v nekaterih delih nemške države. Viharji in plohe napravljajo ogromno škodo. Najhuje prizadeta je cvetoča Turingija. Vseučiliško mesto Jena je poplavljeno, kakor menda še ni bilo nikdar ne. Zveza z vnanjim svetpm je pretrgana. Štiri mostove čez reko Zalo je voda odnesla. Mnogo hiš jg zrušenih, ijkoda bode gotovo znašala na milijone.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljer in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras,»?
Chicago telet. 2794 mJ telet.N 6* 7
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu. r~ Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.’^
Anton Dowiak,
9th Street-
Loekport, I’ll.
Nevaren socijaiist.
Maram jaz za denarje! Vrag vzemi denarje in kapital! Bolj pijan, kakor sem jaz, ne more niti milijonar biti 1
Kakor lani.
Županstvo v Y. je tudi letos, kakor lani, vedno dalo razglasilo, da morajo vsi posestniki pismeno naznaniti, koliko da imajo živine. Pri Omanovega gospoda hiši se ni nič spremenilo in zato so zapisali: “Andrej Oman, ravno tista živina, kakor lani.”
V krčmi.
Gost: “Gospod krčmar! Ali rudečo-lasa Liza ni več pri Vas za kuharico?” Krčmar: “Prosim, zakaj? Ali morda jed ni dobra?”
Gost: “Ne zato, doslej sem v jedi do bival vedno rudeče lase, sedaj pa so črni.”
Samosvest.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo »*, lej postregli z najnižjimi tržnimi c., nami. Mi imamo v zalogi vsakovrs nega lesa..	’
Za stavbo hiš in poslopij mehki o m trdi les, late, cederne stebre, des:
in šinghre vsake vrste:
Nas prostor ie na Despiaines «h. blizu novega kanala Predrio kupiš I.UMBER uglrsi ni nas u. oglej si našo zalogo! M; .■ Domo zadovoljili in ti prihrinih -ie»
W. J. LYON?
Naš Office in Lumber Yan OES PLAINES IK CLIN
Sodnik: “Nekaj časa ste bili pošteni, kaj Vas je zapeljalo, da ste začeli krasti?”
Tat: “Nisem hotel, da se moj lepi talent povsem izgubi.”
Drobne novice.
V nekem kraju se je podrla hiša. Preiskava je dokazala, da je bila preobložena — z davki in dolgovi.
Dober vzrok.
Pepe: “Povej, Tone, zakaj se ne ženiš iznova? Petičen si dovolj!” Tone: “Pameten tudi dovolj, da .tega ne storim. Kake križe in težave sem imel s prvo ženo! Kadar sem prišel iz krčme, takoj ti je zavohala, da sem pil, a kadar sem bil žejen, ni nikdar nič vohala.”
Čuden svetnik.
Sodnik: “Najprej ste ukradli 100 gld., sedaj pa zopet 80 gld. Kaj se ne
mislite poboljšati?”
. Tat: “Saj sem se poboljšal — za 20 gld.”
Pogumen pes.
Jaka (sosedu): “Moj pes je pogumen, moj! Še takrat je lajal, ko so se gospod prošt skoz vas peljali.”
Galanten berač.
Strgan popotnik stopi iz elegantne prodajalne rokovic. Stražnik, ki je ravno na ulici stal, dobro vedoč, da je beračil, mu veli:
“Počakajte malo, da vprašam gospodično, kaj ste iskali v tej prodajalni!” “Ali, prosim Vas”, odgovori popotnik, “ne nadlegujte deldeta.”
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell F ■ me, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Regalij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
^#00KLYtW,^'
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom sc toplo priporočam
TROST & KRETZ
— izdelovalci -4
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše	j
"The U. S.” lOc. in "Meerschaum" Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, M.
VWñWyVWVWWVYWVSWVWi
Mm & Sinita
Sobe 201 in
Barber Bldg.
JOLIET. ILLINOIS.
JATIVI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljiiCa
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Ž------------------------
S Govori nemško in angleško. \WJWJWJWWJWJWJWM
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge nu knjižice in na tekoči	1 Qi
ratii si ter jo obrestuje po čistih	JlSr? /C
0
Kupuje In prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem turni
Delniška, glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.