"'“TRGOVSKI UST
Naročnina za Jugoslavijo:	Hi	HA	ižift, Mg MM vSara flffjrillB. B&B	BsEl Hali Njftl [gjjžl Uredništvo: Ljubija
celoletno 180 din (za ino- H m^SSBT	|gg mK jgi	gL—. BH ^—Jt§ EH Gregorčičeva ulica 23.'
zemštvo: 210 din), za 'Meta HsB gfg	^PWWa MrfffijlP Hffif	Hi ^SB8k, H3	BS%gma HB SsKStS' Ega 25-52. Upr a va: Gregor*
»0 din, za V* leta 45 din,	fBP tSBl	'maS&	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in tožisevLjubljani.	Časopis za trgovino• industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953,
IzhaiaZSfZfSSl_____________________Uuhllana.	petek 18. oktobra 1940_________________Cena	TSO
Odkrita beseda
Kadar koli se prireja v Sloveniji kakšna zbirka za narodne ali •bčno koristne namene, vselej se predvsem apelira na trgovstvo, da prispeva za to zbirko. Pri zbiranju prispevkov niso trgovci nikdar prezrti in naj organizira zbirko država, občina ali pa najmanjše podeželsko društvo. Vedno je trgovec tisti, od katerega se predvsem pričakuje pomoč. Niti najmanj m pretirano, če rečemo, da je uspeh večine teh zbirk odvisen predvsem od trgovstva. Naj spomnimo le na lansko zimsko pomoč v Ljubljani, ko so posamezni trgovci darovali po 10.000, 20.000 in tudi več za to pomoč. Naj spomnimo le na socialno akcijo trgovcev v Mariboru. Podobno pa sodelujejo trgovci tudi pri vseh enakih akcijah v vseh drugih mestih in tudi na vaseh. Po vrsti vsi Srečolovi po deželi bi bili brez daril trgovcev nemogoči. Navzlic vsem tem podporam pa je lansko leto slovensko trgovstvo še iz lastne iniciative izvedlo pomožno akcijo za učence obmejnih šol in v ta namen zbralo nad 110.000 dinarjev.
Poleg tega pa mora vsak trgovec fie kot posameznik biti vedno pripravljen na razna darila. Vsak petek si v Ljubljani po trgovinah podajajo berači kljuke in vedno mora trgovec nekaj dati. Tudi ti izdatki niso majhni. In kolikokrat kreditira trgovec iz usmiljenja blago, pa čeprav ve, da ne bo dobil blaga nikdar plačanega! Z odprto roko daje trgovec in v tem oziru izpolnjuje svojo dolžnost do celote ▼ takšni meri kakor noben drug slan. Z dejstvi je trdno izpričana ta trditev in vsa naša nacionalna in občekoristna društva vedo to.
V zadnjem času pa se je dogodilo, da se je pričela v javnosti silna gonja proti trgovstvu in da si nekateri upajo javno pisati o trgovcih kot o največjih zajedalcih naroda, o škodljivcih, ki jih je treba zatreti in uničiti. In takšne vesti so brali odborniki društev, ki so več ko enkrat imeli priliko, da so se globoko zahvalili trgovcem za izkazano pomoč — a vendar niso čutili potrebe, da bi nastopili v obrambo svojih dobrotnikov. Brez najmanjšega očitka vesti so pustili, da se dela krivica stanu, za katerega so se osebno mogli prepričati, da stori svojo dolžnost do celote, da ni prav noben zajedalec, temveč koristen član naroda.
Ne dajejo trgovci in niso dajali podpor zato, da bi želi hvaležnost ali ker bi pričakovali za te dobrote kakšno protiuslugo. Zato tudi trgovci svojih daril niso nikdar obešali na veliki zvon, temveč dajo podpore najraje kot neznani dobrotniki. Kljub temu pa moramo reči, da je vseeno moralo presenetiti, kako so bile v tej gonji proti trgovstvu pozabljene vse njegove podpore.
Ni ravno častno izpričevalo za našo javnost, da se ni našel niti eden, ki bi nastopil v obrambo trgovstva, ko se mu dela očitna krivica, ko se kleveta trgovstvo na način, kakor da bi ves narod trpel od oderuštva trgovstva. Med Srbi se je našel list — Narodna odbrana je to bila, ki je odločno nastopila proti tej gonji in odločno povedala, da trgovec tega ni zaslužil, ker je vedno storil svojo dolžnost do naroda.
A še iz drugega razloga je treba obžalovati, da je ostala ta nelepa gonja proti trgovstvu brez odgovora javnosti. Trgovec je član narodne zajednice, in sicer nadvse koristni član, ki je storil za gospodarsko neodvisnost naroda več ko vsak drug stan. Naše denarništvo se ne bi razvilo do sedanje stopnje brez prav vidne in močne podpore trgovstva in tudi največji del industrializacije med
Slovenci je zasluga trgovstva. Narodna zajednica bi se morala vsega tega zavedali in ne bi smela dopustiti, da se blati na nedopusten način stan, ki je vedno storil svojo nacionalno dolžnost. Zlasti pa narodna zajednica ne bi smela trpeti, da se uprizarja naravnost uničevalna gonja proti stanu, brez katerega je napredek, a tudi sam obstoj našega gospodarstva nemogoč. Narodna zajednica je zagre-
šila veliko napako, ko je dopustila brez odgovora nezaslišane napade na trgovstvo.
Ne bodo trgovci odgovarjali milo za drago in ne bodo izvajali konsekvenc proti narodnim društvom in občekoristnim ustanovam zaradi te nezaslišane gonje. Pač pa se bodo branili proti tej gonji in s samoobrambo nastopali proti hujskačem, ki ščuvajo proti trgovstvu. V tej samoobrambi bodo se-
ga je objavil v celoti »Trgovski list« že v prejšnji številki.
Zaradi zgrešene gospodarske politike naraščajoča draginja povzroča vedno nova mezdna gibanja. Določajo se minimalne mezde, določajo se draginjske doklade. To se ponavlja in stopnjuje. Višje mezdo in plače zvišujejo zopet cene blagu in tako dalje, da nikakor ne pridemo iz tega začaranega kroga.
Seja Centralnega predstavništva je pravilno poudarila, da je edini izhod iz tega položaja kar najtesnejše sodelovanje državnih oblasti z gospod: -stvoin in gospodarskimi organizacijami. Danes bomo, tovariši razpravljali, kako gleda slovensko trgovstvo na splošni gospodarski položaj v državi in sklepali, kaj moremo storiti oz. doseči, da so položaj slovenske trgovine v interesu splošnosti popravi.
Predsednik Vidmar je nato prešel na 2. točko dnevnega reda: na poročilo o zadnji seji Centralnega predstavništva v Beogradu. Sejo je sklical predsednik Nedeljko Savič zaradi izredno težavnega položaja, v katerega je zašla trgovina v vsej državi. Omenil je nadalje, da je bil s posredovanjem beograjskega župana Jevrema Tomiča prirejen sestanek gospodarskih ljudi v Beogradu s predsednikom vlade Cvetkovičem. Na tem sestanku je poročal v imenu trgovcev Nedeljko Savič. Zahvalil se je najprej županu Tomiču za ljubeznivo posredovanje, nato pa je opisal težavni položaj trgovine, ki je v mnogem nastal zaradi napak v naši gospodarski politiki. Omenil je važno vlogo, ki so jo vedno imeli trgovci v naši zgodovini. Tako so bili trgovci tisti, ki so za časa carinske vojne Avstro-Ogrske proti Srbiji odprli za srbske pridelke nove trge skozi Solun v Le-vanti. Takrat je bilo sodelovanje oblasti s trgovci zelo intenzivno.
Danes je položaj slabši. Zadostuje, če omenimo, da se je gospodarsko slabotni Grčiji posrečilo dvigniti tečaj svojih bonov od 28 na skoraj 70 din. Nato je predsednik Savič konkretno našteval napake, ki so se pri nas storile. Nato je prosil predsednika vlade v imenu trgovstva, da se čim prej doseže čim večja ekspeditivnost uradov, da se povsod uvedeta red in disciplina, da bi se čim več delalo in proizvajalo in da se v vseh gospodarskih vprašanjih išče sodelovanje z gospodarskimi zastopniki.
veda morali gledati tudi na to| kdo jim v njih pravični borbi po-i inaga, ker je ta samoobramba dan nes zaradi težkih razmer eksis stenčno vprašanje trgovcev. Ta samoobramba je vprašanje obstoj* trgovcev, s tem pa tudi odločilna važnosti za vsa številna društva, če jim bodo ohranjeni njih pod-< pomiki še v bodoče.
Zato je ta odkrita beseda takaf nujno potrebna.
Preden zaključim svoje poročilo, naj še omenim, da je Zveza tudi v razdobju po zvezini skupščini živo delovala, da je kar najbolj ščitila interese trgovine. O vseh naših večjih akcijah, kot o obisku zvezinega zastopništva pri g. banu radi ukinitve uredbe o prometu s pšenico in koruzo in pomoči proti pomanjkanju t enice in koruze v Sloveniji, o naši udeležbi na anketi lede določitve cen moke itd. — ste bili točno obveščeni. Pripomnil bi, da je Zveza v teh dveh mesecih razposlala 16 okrožnic, povpr: 7 - torej dve tedensko, da je mogla združenja hitro ovestui o vseh važnih stvareh. O posameznih akcijah bo pa še govora pri drugih točkah dnevnega reda.
Z glasnim odobravanjem je bilo sprejeto poročilo predsednika Staneta Vidmarja.
Nato je govoril predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je zelo pazljivo poslušal izvajanja g. Saviča. Odkrito je priznal, da so se storile napake, naglasil pa je tudi težave, ki jih povzroča zunanja situacija. Naše gospodarstvo mora zato kreniti na novo pot, da bo moglo brez nevarnih stresljajev premagati sedanje težave. Naglasil je, da posveča vlada vso pažnjo gosi>odarskim vprašanjem, v zadnjem času pa zlasti aprovizaciji prebivalstva s potrebnimi živili in kurivom. Vlada bo brezobzirno nastopila proti vsem, ki bi hoteli izkoriščati sedanjo stisko na račun malih potrošnikov. Na koncu svojega govora je izjavil, da bodo gospodarski krogi vedno pravo-čr 'o zaslišani o gospodarskih vprašanjih.
Nato je poročal o seji
predsednik Ferdo Pinter
Zaradi velike zamude vlaka j« prišel na sejo Centralnega predstavništva, ko je podal predsednik Savič že svoje poročilo. Komaj je prišel na sejo, je moral že podati svoje poročilo o stanju trgovine v Sloveniji. Značilno je, da je predsednik Savič po njegovem govoru konstatiral, da je navedel iste težave ko on sam. Tudi iz vseh drugih poročil je bilo razvidno, da tarejo trgovstvo v vsej državi is*- težave. Reči pa mora, da so na jugu trgovci še mnogo huje preganjani. Tako je imel neki trgovec 800 kg betonskega železa. K jemu je prišel neki duhovnik pravoslavne vere in zahteval 700
Trgovstvo o aktualnih gospodarskih vprašaniih
Se/a glavnega odbora Zveze trgovskih združeni
V torek ob 10. dopoldne je bila v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj. Seja je bila odlično obiskana ter so se je udeležili
za združenja:
Brežice: Ivan Vidmar, Celjc-mesto: Josip Jagodič in Anton Fazarinc,
Celje-srezi: Ludvik Košir, Črnomelj: Peter Koren,
Dol. Lendava: Jurij Novak, Kamnik; Anton Stergar, Kočevje: Franc Huber,
Kranj: Fran Berjak in tajnik Zmago Koiman,
Krško: tajnik Ludvik F&lkner, Laško; Josip Herlah,
Litija: Viktor Miiller in Janko Končar,
Ljubljana-mesto; podpredsednik Zveze Anton Verbič, blagajnik Zveze Pavel Fabiani, Zvonimir Lukič in tajnik Lojze Šmuc,
Ljubijana-okolica; Jernej Logar, Ljutomer: Venčeslav Vilar, Logatec: Stanko Lenarčič,
Poročilo predsednika Staneta Vidmarja
Tovarišil — Komaj sta minila dva meseca po skupščini Zveze v Novem mestu, a že se je položaj za trgovino še poslabšal. Trgovina se zasiplje z uredbami in navodili. Maksimirajo se cene mnogim predmetom, maksimira se bruto-za-služek v trgovini na debelo in na drobno. Seznam kontroliranih predmetov iz dneva v dan raste.
Med uredbami, izdanimi v zadnjem času, naj navedem zlasti uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, na podlagi katere se je pri nas določila cena krušne moke na din 5, bele moke pa na din 9 za kg v prodaji na drobno, dalje uredbo o kontroli cen na drobno, na podstavi katere se maksimirajo cene in bruto-zaslužek za vse predmete, ki spadajo pod uredbo o kontroli cen, uredbo o kaznovanju dejanj, s katerimi se ogroža redna preskrba z živili in ostalim blagom, s katero so dobile upravne oblasti velike pravice glede izrekanja kazni, ter je prišlo že do mnogih prenagljenih razsodb. Končno naj omenim še uredbo o kontroli zunanje trgovine, ki naj bo začetek prehoda v dirigirano gospodarstvo.
Tovariši! 0 vseh teh predpisih se bomo danes še temeljito pomenili. Potrebno je pa, da že sedaj ugotovim, da so bili vsi ti predpisi, s katerimi se trgovini povzroča toliko dajatev, izdani po-
Maribor - mesto:	podpresednik
Zveze Ferdo Pinter in tajnik Fran Skasa,
Maribor - sreza: Janko Kostajn-šc k,
Novo mesto: Julij Kobe,
Ormož; Ludvik Kuharič ml., Ptuj-mesto: Ivan Snoj, Ptuj-okoliea: Ivan Rasi, Radovljica: Vinko Savnik in taj-r’’ Josip Hočevar,
Ribnica: Franc Pirkovič,
Slov. Bistrica: Franjo Kac, Slovenj Gradec; Vinko Rozman, Slov. Konjice: Martin Šumer,
Sv. Lenart: Leo Rataj in gospa
I.	Zorko,
Škofja Loka: Franc Žebre.
Za Osrednji lesni odsek: Franjo Škrbec.
Sejo je otvoril predsednik Stane Vidmar, ki je pozdravil vse na-vzočne delegate, imenoma pa bivšega predsednika trgovinskega odseka zbornice Albina Smrkolja, tajnika Zbornice dr. Plessa ter urednika »Trg. lista«. Nato je podal naslednje poročilo:
glavitno zaradi tega, da se zajezi neprestano naraščanje draginje. Danes že lahko rečemo, da ti predpisi tega niso in ne bodo dosegli, ker ne zadevajo pravih virov in vzrokov draginje. Smešno je na primer zaradi zajezitve naraščanja cen kontrolirati prodajo moke v trgovini na drobno, poprej pa določiti ceno pšenice tako visoko, da je moka po din 9-— kg. Zaradi temeljno napačne gospodarske politike, ne pa morda zaradi nepoštene trgovine, rastejo cene in bodo še rasle, če se bo s tako gospodarsko politiko nadaljevalo.
Protidraginjske uredbe same na sebi in njih izvajanje pa vzbujajo v javnosti mnenje, da je trgovec povzročitelj draginje. Bili smo v zadnjem času priče, kako so se silno redki primeri prestopkov posameznih trgovcev izkoristili za ogabno časopisno gonjo proti vsemu trgovskemu stanu. Zaradi slabih redkih posameznikov, katere ima pač vsak stan, se z naslado prikazuje kot tak ves trgovski stan.
Med redkimi časopisi, ki so trgovski stan vzeli v zaščito, moramo poleg našega »Trgovskega lista« omeniti zlasti »Narodno odbrano«, ki izhaja v Beogradu. V članku »Hajka na trgovce« nastopa Narodna odbrana odločno proti blatenju trgovskega stanu. Predsednik Vidmar je tu prečital najbolj značilne odstavke članka, ki
leia Centralnega predttavništva
tega železa. Trgovec mu je de-
K, da mu vseh 700 kg ne more ti, ker potem za druge ne bo bič ostalo. Duhovnik ga je ovadil in trgovec je bil obsojen na 14 dni zapora in denarno kazen, vseh 800 kilogramov železa pa mu je bilo zaplenjeno.
Preganjanje trgovcev je zavzelo že tak obseg, da je Zveza trgov, združenj v Beogradu sklenila, da mora biti pri vsakem procesu navzoč zastopnik združenja, da do1 bi trgovec vsaj nekaj moralne /©pore.
Poročal je nadalje, da so bili mnogi trgovci obsojeni, ker so ra-cionirali potrošnjo, kar se sedaj iod trgovcev zahteva. Ali bodo do-Ibili ti trgovci zadoščenje?
Podpredsednik Pinter je nadalje poročal, da so se na seji kon-statirali številni primeri, ko je morala oblast že izdane predpise preklicati.
Iz vseh poročil je bilo nadalje razvidno, da je danes solidarnost trgovcev prav posebno potrebna.
Nato je prečital podpredsednik Pinter resolucijo, ki jo je sprejela seja in ki jo je že objavil v celoti »Trgovski list«. Resolucija je bila izročena na pristojno mesto. Predsednik Savič pa je dobil nalogo, da razloži še posebej trgovinskemu ministru težavni položaj trgovine in zahteve trgovstva. (Te dni je bil g. Savič od trgovinskega ministra d-. Andresa tudi sprejet.)
Sledila je 3. točka dnevnega reda:
obramba pred napadi na trgovski stan
Predsednik Stane Vidmar je |poročal, kako se je v zadnjem času začela po nekaterih listih pra-£va gonja proti trgovstvu. Nujno ipotrebno je, da trgovstvo proti temu nekaj ukrene, da ne bo prepozno. Pri tem je treba, da so tr-|govci požrtvovalni in odločni. Podpredsednik Pinter je nato prečital znani članek inž. Teržana v »Veterniku«, na katerega je »Trgovski list« že tudi reagiral. Združenje v Mariboru pa je sklenilo, da bo zaradi tega članka vložilo tudi tožbo, ker le ne gre, da se klepeta trgovstvo, da je i&jedavec.
Predsednik Vidmar je navedel nato razne ukrepe, ki naj bi se storili v obrambo stanu in poročal je tudi o akciji ljubljanskih itrgovcev. Razvila se je živahna
debata, v katero so posegli številni člani, nakar je bilo soglasno sklenjeno: 1. Pri Zvezi se ustanovi obrambni sklad. 2. Vsa združenja naj takoj sklenejo, koliko bodo prispevala za ta sklad. 3. Vsa združenja naj izvedejo takoj veliko nabiralno akcijo med člani za sklad.
Predsedništvo zveze pa se je pooblastilo, da ukrene vse potrebno za obrambo in uporabo sklada.
Vsi delegati so se nato odrekli povrnitvi stroškov ter je tako po zaslugi in požrtvovalnosti članov glavnega odbora bil obrambni sklad tudi ustanovljen.
Naloga združenj je sedaj, da bo ta sklad močan in da bo obramba trgovskih interesov na višku.
Sledila je
razprava o kontroii cen
Referat je podal tajnik dr. Pu-stišek. Iz njegovega referata navajamo:
Z uredbo o kontroli cen ter s pripade; čimi odloki trgovinskega dn socialnega ministrstva je uveljavljena kontrola cen za proizvajalce, trgovce na debelo in uvoznike za 52 predmetov najnujnejše in največje potrošnje. Ta kontrola je v tem, da je treba zaprositi za odobritev vsakega zvišanja cen in prijavljali stanje zalog.
Z uredbo o kontroli cen na drobno pa je bila kontrola cen razširjena tudi na trgovino na drobno. Kontrola naj bi se izvajala s tem, da bi se za predmete, ki so že kontrolirani po prej omenjeni uredbi o kontroli cen, določile maksimalne cene ali pa maksimalni bruto-zaslužek.
Zveza je takoj zaprosila za raž-na pojasnila glede obsega kontrole in glede načina vodstva knjig, nadalje glede bruto-zaslužka ter dosegla, da so bili mnogi njeni predlogi upoštevani.
Po objavi odločbe v »Službenih novinah«, s katero je urad za kontrolo cen v Beogradu določil bruto-zaslužek v trgovini na drobno za območje Beograda, je Zveza zahtevala, da se določi višji bruto-zaslužek tudi za detajlno trgovino v dravski banovini. Utemeljevala je zahtevo s tem, da so režijski stroški trgovca v dravski banovini zaradi velikih socialnih dajatev večji kot trgovca v Beogradu ali ipa vsaj prav tolikšni. V tem smislu je Zveza intervenirala tudi na pristojnih mestih v Beogradu.
Glede k*~trolnih knjig je Zveza idosegla sklep Centralnega pred-etavništva, da se ukinejo. Predsednik Nedeljko Savič je bil pooblaščen, da to zahtevo obrazloži (ministru trgovine in industrije, ikar je tudi storil.
Na prošnjo referata za kontrolo
cen je Zveza zaradi poenostavljenja postopka prevzela nalogo, da vlaga prijave za zvišanje cen za vse trgovce z manufakturnim blagom na debelo. Verjetno je, da bo morala Zveza vložiti skupne prijave še za druge predmete v trgovini na debelo.
Zveza je o vsem, kar se tiče kontrole cen, sproti obveščala vsa združenja z okrožnicami.
V zvezi z maksimiranjem cen je Zveza sodelovala na anketi glede določitve cen beli moki, koruzni moki in otrobom. Zveza je tudi že opozorila na čudno razmerje med prodajo bele in krušne moke. Mlini prodajajo veletrgovcem belo in krušno moko v razmerju 7 :1. Ponujajo še celo več bele moke in pod maksimiraho ceno. Veletrgovec prodaja moko v istem razmerju detajlistu. Detajlist pa ne more siliti konsumenta, da kupi tudi belo moko, ki mu je predraga. Tako se dogaja, da mu ostaja vedno več bele moke. V tej zadevi bo treba izdati nova navodila glede obveznega nakupa bele moke, ali pa znižati ceno bele moke.
Pričakovati je nadalje, da se bo seznam kontroliranih predmetov še razširil. Vso pozornost posveča Zveza tudi vsem drugim vprašanjem, ki so v zvezi s kontrolo cen.
V zvezi s kontrolo cen smemo pričakovati še polno novih navodil, smernic, sprememb itd. Edini način, da so trgovci hitro in popolno obveščeni je, da so naročniki »Trgovskega lista«, in sicer vseh treh številk. Nemogoče je, da bi v sobotni številki objavljali vse predpise. Dostikrat bi to bilo tudi mnogo prepozno, ker se predpisi neprestano menjavajo.
Poročilu, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je sledila zanimiva debata, 1-;tere so se udeležili skoraj vsi delegati.
ce, je bila za 25. september sklicana anketa delodajalcev in delojemalcev. Na zaprosilo Zbornice je Zveza določila v skupino delodajalcev dva zastopnika, in sicer g. Verbiča in g. Lukiča. Delojemalci so predlagali 6 din na uro. Do sporazuma z delodajalci ni prišlo in je banska uprava določila minimalne mezde z odredbo, ki je bila objavljena 1. oktobra v Službenem listu in ki predvideva najvišjo urno mezdo din 5'50.
Z banovo odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce je bila temeljito spremenjena tudi odredba za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje zaradi določbe, da mezde kvalificiranega delavstva ne smejo biti nižje od mezd za nekvalificirano delavstvo. Ker pa namerava banska uprava urediti vprašanje minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje s posebno novo odredbo, je za 12. oktober sklicala anketo delodajalskih in delojemalskih organizacij. Anketo je vodil g. Kosi, načelnik banske uprave. Poleg inšpektorja dela g. ing. Barage je bilo navzočih 10 zastopnikov delodajalskih organizacij in 10 zastopnikov delojemalskih organizacij. V delodajalski skupini sta bila dva predstavnika Zbornice za TOI. in sicer dr. Ivan Pless in Albin Smrkolj, za Zvezo trgovskih združenj pa podpredsednik Anton Verbič, Zvonimir Lukič iz Ljubljane. Anton Fazarinc iz Celja in Saks iz Maribora in 4 zastopniki Zveze industrijcev (Zdenko Knez, inž. Pirkmajer, tajnik Kosec).
Delojemalci so v krajši izjavi zahtevali določitev minimalne mezde za trgovske pomočnike na din 1500, za ostale zasebne nameščence pa na din 1600 mesečno.
Zastopniki delodajalskih organizacij so nato podali izjavo, katero je sestavila podpisana Zveza in ki jo objavljamo na drugem mestu.
Po prečitanju izjave delodajalcev je prišlo do daljše debate. Najprej je tajnik Delavske zbor-
da opozori včlanjena združenja, naj ta priporoče svojim članom zvišanje plač, da si bodo mogli nameščenci pravočasno in po znosnih cenah nabaviti najnujnejše življenjske potrebščine. Zveza je prošnji Zveze pomočniških zborov rada ustregla. Prejela je že odgovore mnogih združenj, ki so o tej stvari sklepali. Zvezo pomočniških zborov smo o naši dobri volji obvestili, obenem jo pa opozorili, da v interesu pomočnikov samih nastopi proti eventualno previsokim zahtevam po minimalnih mezdah.
Vse osrednje delodajalske organizacije so nadalje prejele predlog 5 osrednjih nameščenskih organizacij za zvišanje plač. Predlagajo, da naj se vsem nameščencem brez razlike in z veljavnostjo
1.	oktobra tega leta zvišajo dosedanje plače tako, da 9e prizna pri plačah do 2500 din 40% povišek,
Plače trgovskih nameščencev
O tem predmetu je poročal [tajnik dr. Ivko Pustišck nasled-inje:
Ministrski svet je izdal dne 0. IX. 1940 uredbo o izpremem-bah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravna-
vanju in razsodišču z dne 12. XI 1939, s katero je v čl. 1. odmeril novo osnovno mezdo za pomožno osebje in to po 4 dinarje na delovno uro.
Iz potrebe, da se izda nova banova odredba za minimalne mezde za nekvalificirane delav-
Vaš konkurent
% uspehom 0L0&H0. UcetotO.
(INEAN
nice g. Tavčar odgovarjal na posamezne odstavke delodajalske izjave. Zlasti je trdil, da trgovci mnogo zaslužijo na zalogah, da zaradi majhnega števila odpovedi, ki groze nameščencem zaradi višjih minimalnih mezd, ne smejo trpeti vsi ostali nameščenci, da so stroški za preživljanje nameščenca na deželi ali v mestu isti ter da zato ne gre delati krajevnih razlik pri določanju minimalne mezde, da dajatev stanovanja in hrane ni nikaka posebna ugod nost za pomočnike, marveč naj se ga rajši pošteno plača itd.
Zastopniki delodajalcev so na ta izvajanja zelo stvarno odgovarjali ter so njih izvajanja napravila globok vtis.
Ker ni prišlo na anketi do soglasja bo torej izdala odredbo o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje banska uprava po svoji uvidev nosti (kar se je med tem tudi zgodilo).
Zveza je dalje prejela
prošnjo Zveze pomočniških zborov,
do 3500 din 30% povišek, do 4500 din 20% povišek in pri plačah nad 4500 din 10% povišek. Dalje predlagajo, da delodajalci s 15. oktobrom t. 1. izplačajo vsem nameščencem brez razlike eno mesečno plačo, da se morejo nameščenci sedaj tik pred zimo preskrbeti z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami.
Nameščenske organizacije so prosile odgovor do 10. oktobra t. 1. Zveza je odgovorila, da bo o njih predlogih sklepala današnja seja glavnega odbora. Razen tega je bil sestanek vseh delodajalskih organizacij pri Zvezi industrijcev.
- Sledila je debata, v kateri se je konstatiralo, da je zlasti prenizko določena vrednost ekvivalenta za hrano in stanovanje. Predsedništvo Zveze se je pooblastilo, da stopi v pogajanja s Pomočniškim zborom glede zvišanja plač.
Za ustanovitev gospodarskega
Predsednik Stane Vidmar je nato poročal o akciji Zveze za ustanovitev gospodarskega odbora.
Zveza je za izvedbo sklepa skupščine, naj da pobudo za ustanovitev skupnega gospodarskega odbora za Slovenijo, razposlala gospodarskim organizacijam in ustanovam ta-le dopis:
»Skupščina podpisane Zveze, ki je bila dne 15. avgusta t. 1. v Novem mestu, je na predlog združenja trgovcev za Maribor-mesto soglasno sklenila, naj da Zveza pobudo za ustanovitev skupnega gospodarskega odbora za Slovenijo.
Potrebo ustanovitve takega skupnega gospodarskega odbora je skupščina utemeljila takole:
Preskrba Slovenije z živili in surovinami je vsak dan bolj ogrožena. Ze drugi mesec je v Sloveniji velikansko pomanjkanje koruze; temu se je sedaj pridružilo še pomanjkanje pšenice in pšenične moke. Primanjkuje tudi mnogo drugih živil (olja, riža, sladkorja itd.) Mnogim industrijam je zmanjkalo surovin, tako da so nekatere že deloma ali popolnoma ustavile obratovanje. V kolikor je oskrba z živili in surovinami še mogoča, pa preti nevarnost, da jih bomo vedno draže plačevali. Poraja se vprašanje tisočev brezposelnih.
Razvoj ureditve naše zunanje in notranje trgovine se giblje v smeri, da se vse centralizira v Beogradu in Zagrebu. Z uvedbo napovedanega dirigiranega gospodarstva se bo ta razvoj še pospešil. Popolnoma verjetno je, da bo Slovenija ob taki napredujoči centralizaciji zapostavljena tako pri izdajanju uvoznih dovoljenj, ki bodo predpisana za uvoz vsakega blaga, pri določitvi uvoznih kontingentov in kakovosti blaga, kot tudi pri določitvi izvoznih kontingentov. Ze sedaj je Slovenija prikrajšana pri izvozu vina, sadja in živine. Ker je treba računati z monopolnim nakupom blaga po drugih državah, bodo cene za izvoženo blago slabe, zlasti še pri znanem pomanjkanju razumevanja naših izvoznikov za skupen nastop.
Vse to bo rodilo hude posledice za naše gospodarstvo. Ustavitev obratov zaradi pomanjkanja surovin bo povzročila veliko brezposelnost med delavci in nameščenci in bati se je, da drugodi ne bodo dobili namestitve. Nedogled-ne posledice lahko izzove tudi pomanjkanje hrane oziroma neznosna draginja. Slovenija že dolgo vrsto let trP' zaradi visokih cen pšenice, ki se vzdržujejo v korist žitorodnih pokrajin. Cene pšenici in pšeničnim izdelkom sedaj še celo neprestano rastejo.
V banovini llrvatski se je ustanovila Pooblaščena gospodarska delniška družba (Pogod), ki bo v Hrvatski nadomestila Prizad. Usta-
novitev takšne družbe za Slovenijo bi bila v izogib popolne odvisnosti Slovenije od Prizada nujna.
O uredit i preskrbe Slovenije s prehrano in surovinami in o drugih gospodarskih vprašanjih, zlasti v zvezi z napovedanim dirigiranim gospodarstvom, bi moral sklepati skupen gospodarski odbor, v katerem bi bile zastopane vse gospodarske organizacije, in 9 katerim bi najože morala sodelovati banska uprava naše banovine.
Podp5 ana Zveza vas prosi, da se izjavite, če se strinjate s tem, da je ustanovitev takega skupnega gospodarskega odbora za Slovenijo potrebna in nujna. V primeru da s'- s tein strinjate, Vas Zveza prosi, da ji sporočite imena dveh ali več svojih članov, katere bo Zveza nato povabila na pripravljalni sestanek za ustanovitev odbora.
Zveza je zaenkrat pozvala tele gospodarske ustanove in organizacije, da se o ustanovitvi skupnega gospodarskega odbora izjavijo: Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Kmetijsko zbornico za dravsko banovino, Delavsko zbornico za Slovenijo, Zvezo industrijcev za dravsko banovino, Društvo industrijcev in veletrgovcev, Zvezo obrtnih društev, Zvezo slovenskih obrtnikov, Društvo jugoslovenskih obrtnikov, Zvezo slovenskih zadrug, Zadružno zvezo, Zvezo gospodarskih zadrug, Narodno strokovno zvezo, Jugoslovansko slrokovrio zvezo, Zvezo društev privatnih nameščencev, Društvo združenih trgovskih in zasebnih nameščencev in Ljubljansko borzo za blago in vrednote.
•
Predsednik Vidmar je nato po-ročal, da je dobila Zveza od vseh organizacij — razen ene — odgovor na svoj dopis. Vse organizacije se načelno izrekajo za ustanovitev skupnega gospodarskega odbora, vendar pa nekatere s pridržkom, da se mora za tak odbor izjaviti tudi banska uprava, ker da sicer odbor ne bi mogel uspešno delovati. Zveza bo sedaj povabila delegate teh organizacij na sestanek, na katerem naj se določi program odbora, njegove organizacije in določijo sporazumno njegove naloge. Poročilo predsednika Vidmarja je glavni odbor odobril.
Nato je poročal tajnik dr. Pu-stišek o uredbi o kontroli zunanje trgovine. Navedel je glavne določbe uredbe ter poročal o izjavi dr. Bičanila, direktorja direkcije za zunanjo trgovino o tej uredbi. Glavno vprašanje je sedaj, kako se bodo organizirale zajednice v smislu te uredbe. Kakor dokazujejo prve ustanovitve, ne bodo te zajednice organizirane enako, temveč tako, kakor bo najbolj ustrezalo posameznim strokam.
Pri slučajnostih
•o člani glavnega odbora sprožili celo vrsto aktualnih vprašanj. Opozarjali so, da znova primanjkuje kreške soli. Številne so bile pritožbe, ker se trgovcem zaračunavajo solne vrečice po 6 in 12 din, sami pa teh vrečic ne smejo zaračunati. S tem je vsak zaslužek pri soli izključen.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje o volitvah v Zbornico za T0I,
na katero pa ni bil mogoč noben
pozitiven odgovor. Mnogo koristnih predlogov je bilo navedenih tudi zaradi aprovizacije prebivalstva. Soglasno se je poudarjalo, da se more aprovizacija ugodno rešiti le s sodelovanjem trgovstva, ki je za sodelovanje tudi v polnem obsegu pripravljeno.
S posebnim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se mora dati trgovstvu večje zastopstvo v upravi Pokojninskega zavoda. S pokojninskim zavarovanjem trgovskih pomočnikov je dobil Pokojninski
zavod več tisoč novih zavarovancev in zato morajo tudi ti dobiti svoje zastopstvo v upravi. Pred-sedništvo Zveze se pooblašča, da stori v ta namen potrebne korake.
Dnevni red seje je bil s tem izčrpan, nakar je predsednik Stane Vidmar s kratkim bodrilnim in temperamentnim govorom pozval vse, da ne klonejo z duhom, da se vrnejo domov z novim pogumom in novo voljo za pravice slovenskega trgovstva in slovenskega gospodarstva.
Podeželski trgovec prodaja le predmete za najbolj nujne potrebe, zlasti monopolske predmete, pri katerih je zaslužek kar najmanjši, sedaj večinoma maksimiran. Luksuznih predmetov, pri katerih je zaslužek večji, podeželski trgovec ne prodaja. Te kupujejo deželani, v kolikor to morejo, v mestu.
Tudi izobrazba trgovskih pomočnikov na |>odeželju je slabša od onih v mestu. Trgovski pomočniki na podeželju so končali večinoma le osnovno šolo. Zaradi pomanjkanja trgovskih nadaljevalnih šol in tečajev ter zaradi omejene skromne prakse v podeželski trgovini, je seveda ravan pomočnikov na podeželju zelo nizka. Po svoji izobrazbi bi le težko dobili službo v mestu.
Na podeželju so pomočniki večinoma na hrani in na stanovanju pri gospodarju. Jedo z njim pri Isti mizi; razen zajtrka, kosila in večerje, imajo redoma tudi dopoldansko in popoldansko južino. Tudi vso drugo oskrbo imajo v hiši, kot da bi bili družinski člani. Ogrom; ' ..el poviška cen življenjskih potrebščin zaradi draginje odpade torej v tem primeru na delodajalca, ne pa na delojemalca.
Ekvivalent za hrano in stanovanje v znesku din 300 (240 + 60) po odredbi z dne 30. jan. kot ekvivalent din 420.— (360 -j- 60) po odredbi z dne 28. septembra sta nerazumljiva. Vrednost tega ekvivalenta znaša danes vsaj 650 dinarjev. Ze zaradi izenačenja z ekvivalentom v tabeli, predpisani z rešitvijo bana dravske banovine z dne 6. junija leta 1934. IV No. 11256/1 za pokojninsko zavarovanje, bi se moral pri plači določiti ekvivalent vsaj na višino ekvivalenta pod III tabele, ki velja tudi za najmanjše kraje in znaša letno din 6542-50, mesečno torej din 545-20.
Glede trgovine v mestih je poleg splošnih razlogov za slabo stanje omeniti še, da so njeni glavni odjemalci uradniki. Zaradi skrajno slabih plač je taka seveda tudi njih kupna moč. Zastopniki delodajalskih organizacij smatrajo, da je treba mnogo prej kot za trgovske pomočnike in ostalo višje pomožno osebje urediti vprašanje zvišanja plač banovinskemu in državnemu uradništvu, katerega začetne plače ne dosegajo niti minimalnih mezd za nekvalificirane delavce, čeprav so to ljudje s polno srednješolsko ali fakultetno izobrazbo. Še danes so večletni dnevničarji, ki prejemajo po 750 dinarjev mesečno.
Zastopniki delodajalskih organizacij izjavljajo, da je skrajna meja za minimalne mezde za trgovske pomočnike in ostalo višje po-
možno osebje sedanja mezda določena z odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce. S to mezdo je skromen eksistenčni minimum za mlade začetnike, za katere prvenstveno prihaja v poštev minimalna plača, zagotovljen. Ze ta mezda je in Se bo povzročila delne odpovedi nameščencem. Zvišanje te mezde pa bi povz:-rilo do 80% ni odpust trgovskih nameščencev na podeie-Iju. Da so te navedbe točne, predlagajo zastopniki delodajalskih organizacij, da naj se kr. banska uprava prepriča z zaslišanjem pomočniških zborov pri posameznih trgovskih združenjih. Zastopnikom delodajalskih organizacij se zdi, da centralne delodajalske organizacije o stanju nameščenstva na deželi niso dovolj poučene.
Zal ne bi prišlo samo do odpovedi, marveč bi zvišanje minimalne mezde tudi še drugače slabo in nesocialno vplivalo. Kdor bi namreč lahko plačal te mezde, bi mesto mlajšega pomočnika vzel starejšega — izkušenejšega, mesto pomočnice pomočnika, mesto slabše moči boljšo moč. Najhuje bo pa prizadet trgovski naraščaj, ko po končani učni dobi ne bo našel namestitve. Prav isti razlogi veljajo za zasebne nameščence.
Mnoge teh posledic so že nastopile pri sedanji mezdi in zato je za pomožno osebje škodljiva odredba o praktikantih, katerim Je dovoljena le 3mesečna pripravljalna doba. Pri sedanjih mezdah praktikant s 3mesečno prakso ne more dobiti službenega mesta. Potrebno je, da se podaljša doba za praktikanta najmanj na 1 leto, za banke in zavarovalnice pa na 2 leti, ter da se določi posebna nagrada za njih delo, ker za mezdo nekvalificiranih delavcev ne bo nihče sprejel praktikantov.
Zastopniki delodajalskih organizacij smatrajo, da je v interesu delojemalcev, da je minimalna mezda tako visoka, da jo bodo delodajalci dejansko tudi lahko plačali. To je tudi v interesu kralj, banske uprave, na katero bi sicer padla skrb za brezposelne zaradi previsokih minimalnih mezd. Zastopniki delodajalskih organizacij predlagajo, da anketa v celoti osvoji njih predloge.
Nemška korespondentka
za popoldanske ure, celotedensko ali samo nekatere dni ali ure, samostojna, eventuelno tudi za druga pisarniška dela. Ponudbe pod značko »Perfektna v nemščini*.
---
Anketa o plačah
nameščencev
Stališče trgovstva
Na anketi o določitvi minimalnih mezd za trgovske pomočnike, ki je bila 13. oktobra na banski upravi in o kateri smo že na kratko poročali, deloma pa o njej govori tudi današnje poročilo o seji glavnega odbora Zveze trg. združenj, je prečital v imenu trgovcev bivši predsednik zborničnega trgovskega odseka Albin Smerkolj daljšo izjavo. V tej uvodoma naglaša, da se predlogi delodajalskih organizacij niso upoštevali v odredbi z dne 30. januarja 1940. glede višine minimalnih plač. Dne 1. oktobra je bila nato uveljavljena banova odredba o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce ter je bila z njo spremenjena tudi odredba o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike. 0 tej temeljni spremembi niso bile delodajalsko organizacije niti zaslišane.
Nato je navedel Aibin Smrkolj v izjavi določbe te odredbe (ki jo je >Trg. list« že objavil) in s katero se določajo za nameščence v obratih strok pod a) plače po 1100—1375, oz. 1000—1250, in za nameščence pod 18 let z 850 do 1062'50 oz 750—937-50, za naa.e-ščence v obratih strok pod b) po 950—1187-50 oz. 900—1125, v starosti pod 18 let po 750—937-50, oz. 700—875 din, v stroki pod c) pa od 800—1000, oz. 750 937-50, za rameščence pod 18 let pa na 600 do 750 din, oz. 600—750 din.
Nato je nadaljeval:
To je vsekakor znatno zvišanje minimalne plače. Upoštevati je treba, da v skupini c) trgovskega osebja sploh ni, ker spada to v skupino b) ter da v skupini c) skoro ni višjega pomožnega osebja. Ker je v trgovini uveden lOurni
delavnik, znašajo minimalne plače za trgovske pomočnike in ostale trgovske nameščence že po tej odredbi din 1187-50 v krajih z nad 5000 prebivalci, a din 1125 mesečno v krajih s pod 5000 prebivalci. Povišek znaša torej za trgovskega pomočnika v prvem primeru din 287-50, v drugem primeru pa din 225 mesečno.
Ze prvotna odredba o minimalnih mezdah za trgovsko pomožno osebje je povzročila odpust večjega števila pomočnikov. Mnogo šibkejših delodajalcev pa se je še vedno oklepalo nade, da bo minimalna mezda znižana ali pa da bo vsaj vrednost ekvivalenta dajatve za hrano in stanovanje zvišana, ter svoji~i nameščencem kljub težavnemu položaju ni odpovedalo. Odredba o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce pa je že povzročila nove odpovedi med trgovskim pomožnim osebjem ter so delodajalske organizacije o tem ž i prejele poročila včlanjenih združenj.
Preden razložimo gornje dejstvo je potrebno poudariti, da je slovensko trgovstvo po svojih združenjih že meseca septembra
1.	samo dalo pobudo za zvišanje plač trgovskih pomočnikov in da je slovensko trgovstvo na anketi 5 decembra ob prilagoditvi zaslužkov delavcev oz. nameščencev draginji takoj soglašalo, da se določijo minimalne mezde tudi za trgovske pomočnike in zasebne nameščence v dravski banovini. Usvojilo je tudi pobudo Zveze pomočniških zborov, da prostovoljno zviša plače svojim nameščencem. Gre p-> za to, da se plače zvišajo za toli” , kolikor more trgovina v sedanjih časih še prenesti.
Zakal trgovina ne prenese viiiih mezd
, ' V dravski banovini je približno
10.000	trgovcev, ki zaposlujejo 4000 pomočnikov. Precej je trgovcev, ki imajo po več pomočnikov. Ze to razmerje kaže, da večina trgovcev le životari, ker zasluži tako malo, da ne more imeti niti enega nameščenca.
Zakaj so razmere v trgovini takšne? Zaradi tega, ker trgovec dandanes čedalje bolj izgublja na prometu in na zaslužku. Evo razlogov:
1. Privilegiji konsumov:
Z mnogimi ' v''-"'mi, taksnimi in prevoznimi privilegiji oblago-darjene adruge lahko prodajajo blago po kar najnižji ceni. Trgovec mora iz konkurenčnih in eksistenčnih razlogov prodajati po isti ceni, zaslužek pa zato seveda zadostuje kvečjemu za kritje naj-priprostejših režijskih stroškov.
Krošnjarstvo
škodi zlasti podeželski trgovini, ukrepi oblasti proti krošnjarstvu ne pomagajo. Znano je, da se krošnjari ob vsakem času, z vsakim blagom in povsod. Krošnjarstvo z manufakturniin blagom je skoraj uničilo podeželsko trgovino v lej stroki. Trgovec po deželi prodaja le še podloge za obleke,
ki jih dobavi krošnjar. Krošnjarji so celo organizirani, imajo skupna skladišča po večjih mestih ter razvažajo blago z avtomobili.
Drugi razlogi
Dviganje cen na eni strani, na drugi pa pomanjkanje blaga
zmanjšuje promet v trgovini. Zmotno je naziranje, da dosegajo trgovski obrati zaradi večjega povpraševanja po blagu tudi večji promet. Večji promet je le v času, ko ima trgovec zalogo. Ko pa to razproda in čaka novega blaga, ki ga ne more dobiti, ni prometa. Splošno znano je, kako veliko je bilo in je pomanjkanje raznih vrst blaga. Najlepši dokaz, da se promet v trgovini ni dvignil, so dobavne knjižice odjemalcev, iz katerih je razvidno, da je denarni znesek v mesecih draginje skoro enak zneskom v prejšnjih mesecih, le količine nabavljenega blaga so se zmanjšale. Ni se dvignil niti promet v blagu, niti v denarju.
Promet se krči tudi zaradi prevzemanja raznih trgovskih poslov po oblasteh. Tako je banovina oskrbela občine s pšenico in mo ko, mestne občine so nabavile razne količine življenjskih potrebščin. V najkrajšem času se bodo uvedle občinske aprovizacije za
vsa večja mesta in ustanovljeni bodo industrijski konsumi pri vseh podjetjih, ki zaposlujejo najmanj 30 delavcev. Zastavlja sc vprašanje, komu bo trgovec še sploh prodajal, s tem v zvezi pa tudi vprašanje, s čim bo plačeval svojega nameščenca.
Zmanjševanju prometa in odvzemanju ter prevzemanju trgovčevega delokroga se pridružuje zmanjševanje zaslužka. Uredba o kontroli cen in uredba o kontroli cen na drobno sta razširjeni na 52 predmetov, katerih konsum je največji in najpotrebnejši. Za vse te predmete je maksimiran bruto-za-služek v najmanjši meri, večinoma pod splošnim bruto-zaslužkom, ki je potreben, da se iiokrijejo letni režijski stroški. Zlasti nizek od-stotek-bruto zaslužka je odobren za živilsko stroko. Z znižanjem cen monopolskih predmetov soli in petroleja, se je znižal tudi zaslužek trgovca.
Kreditne razmere v trgovini so se zaradi zahteve takojšnjega plačila dobav in takojšnjega vračila starih terjatev obupno poslabšale. Trgovec mora nabavljati nove zaloge blaga po vedno višjih cenah. Zaradi zmanjšanja bruto-zaslužka in zaradi pomanjkanja kredita more nabavljati čedalje manjše količine blaga. Trgovina izgublja na kapitalu.
Davčna reforma je prinesla veliko zvišanje davkov in taks. Odmera pridobnine je bila v mnogih primerih za 100 do 200% višja kot v lanskem letu in to prav pri podjetjih, ki zaposlujejo največ nameščencev. V Ljubljani se je odmera pridobnine za trgovino zvišala povprečno za 30, splošna davčna obremenitev pa za približno 50%.
Hudo je občutila trgovina tudi vpoklice na orožne vaje. Utrpele so škodo trgovine, katerih lastniki so bili po več mesecev na orožnih vajah, težka obremenitev je bila za delodajalce plačevanje nameščencev na orožnih vajah.
Z uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja trgovskih pomočnikov pri Pokojninskem zavodu, za kar se je sicer prvenstveno borilo slovensko trgovstvo, so se zvišale tudi dajatve trgovine.
To so razlogi, da naša trgovina le životari in da v veliki večini ne prenese večjih minimalnih plač. Na eni strani neprestano zviševanje dajatev, na drugi strani pa odvzemanje možnosti zaslužka. To bo nujno dovedlo do propasti trgovine.
Posebno težaven položaj podeželskega trgovca
Opozoriti je še, da je vsekakor potrebno ločiti minimalne plače za kraje pod 5000 prebivalcev in za kraje nad 5000 prebivalcev. Pogoji za podeželsko trgovino so tako zelo različni od pogojev za mestno trgovino. Podeželski trgovec mnogo hujše občuti težave, ki mu jih povzročajo zadruge in krošnjarji. Tako zadrug kot krošnjarjev je na podeželju relativno več kot v večjih krajih. Tudi boj za obstanek je zaradi omejenega števila odjemalcev mnogo hujši.
w-
Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jo ved6 mojstrsko pripraviti. Naravno, s »Kolinsko« to vedno dobro uspe.
REDNO izdatna KVALITETNA CIKORIJA
Politične vesti
Kralj Boris je sprejel v daljši avdienci angleškega poslanika.
Iz Berlina se odločno demantirajo vse vesti, da bi bila nemška vojska na Bolgarskem.
Bolgarski kmet. minister Bagrja-n0v, ki ima tudi politična pooblastila svoje vlade, je bil sprejet od Mussolinija.
Iz Italije se demantira vest, da bi italijanski poslanik v Atenah naročil italijanskim državljanom, naj zapuste Grčijo.
Londonska vlada je ukinila normalne trgovinske odnošaje z Romunijo. Angleškemu poslaniku v Bukarešti je londonska vlada prepustila, da sam odloči, če pretrga diplomatske odnošaje z Romunijo ali pa še ostane v Bukarešti. Prvi kontingent angleških beguncev iz Romunije je že prišel v Carigrad.
Reuter poroča iz Bukarešte, da so sovjetske čete prešle donavski rokav Kilija in prišle do Suline na ustju srednjega rokava, da pa ho-čejo priti tudi do južnega rokava, da bi kontrolirali vse ustje Donave. Sovjeti so nadalje okrepili svojo donavsko floti!jo hi imajo tu že 12 monitorjev. V mestu Reni da so postavili sovjeti težke baterije. Ob romunski meji imajo sovjeti 20 divizij, kar sami priznavajo, vendar pa dostavljajo, da so te divizije zbrane samo zaradi manevrov. Romuni demantirajo vesti, da bi sovjetske čete prekoračile kje romunsko mejo.
V svetovnem časopisju se zlasti razpravlja o stališču sovjetske Rusije k zadnjim dogodkom v Romuniji. Iz sovjetskih, oficialnih krogov ni mogoče nič pozitivnega dognati. V Moskvi samo stereotipno ponavljajo, da bo Sovjetska unija ostala nevtralna. Po poročilu ameriških dopisnikov v Moskvi pa se v vodilnih sovjetskih krogih tudi nagla-ša, da Sovjetska Rusija razen Turčiji ne bi mogla dovoliti niti eni drugi sili, da kontrolira Dardanele in Bospor.
Nemški moskovski veleposlanik ▼. Schulenburg je po večtedenskem bivanju v Berlinu zopet odpotoval v Moskvo. Z njim Je odpotoval tudi strokovnjak za gospodarska vprašanja Schnurre, ki je vodil že več gospodarskih pogajanj z Rusijo.
Nemški listi pišejo z ozirom na demanti agencije Tass, da Sovjetska Rusija ni bila predhodno obveščena o nemški akciji v Romuniji, da si Angleži zaman prizadevajo, da bi skalili odnošaje med državami osi in Sovjetsko Rusijo. Nadalje pravijo nemški listi, da je bila Sovjetska Rusija obveščena o nemški akciji.
Iz Tokija napovedujejo, da bo Stalin sklical v začetku novembra konferenco Sovjetske unije, Nemčije in Italije in da bo na tej konferenci razložil načrt svoje politike z ozirom na sedanji mednarodni položaj. Japonski listi napovedujejo nadalje, da bo nenapadalni pakt med Japonsko in Sovjetsko Rusijo kmalu sklenjen. Nadalje pišejo japonski listi, da je upanje, da bo Sovjetska unija ustavila svojo pomoč Kitajski. Vse te vesti pa ni treba sprejeti stoodstotno.
Sovjetski veleposlanik Umanski v Washingtonu ima po poročilu Associated Press skoraj vsak dan razgovore z ameriškim podtajnikom za zunanje zadeve Sumnerjem VVellesom in drugimi vodilnimi osebnostmi ameriškega zunanjega ministrstva. O vseh temeljnih vprašanjih, ki zanimajo Združene države in Sovjetsko Rusijo, je bil že dosežen načelni sporazum, da bo začel sedaj Umanski že podrobnejše razgovore.
Turški poslanik v Washingtonu Je obiskal drž. podtajnika Sumner-Ja Wellesa.
Ministrski predsednik Churchill Je izjavil v spodnji zbornici, da še ni prišel čas, da bi se moglo govoriti podrobneje o vojnih ciljih. Izjavil je nadalje, da se Anglija bori danes za življenje. Angleška sposobnost za življenje se danes vse bolj priznava in ko se bo naš položaj na svetu še bolj poboljšal, bo prišel čas, da razmišljamo o tem, kaj bo potem, ko bomo iz-vojevali zmago. Danes pa je zelo nevarno govoriti o tem, ker je mogoče, da bo naše naziranje v trenutku zmage drugo ko danes.
V sredo se je začela v Združenih državah Sev. Amerike registracija 16 milijonov ameriških rekrutov. Predsednik Roosevelt je imel zato po radiu govor, v katerem je na-glašal, da je dan registracije zgodovinskega pomena in manifestacija enotnosti ameriškega naroda. Ta dan pomeni, da smo pripravljeni braniti mir, ki je bil od svobodnih mož zgrajen za svobodno življenje. Dolžnost, ki nam jo nalaga današnji dan, nam je bila vsiljena od zunaj od onih, ki s svojo totalno vojno ogrožajo ves svet.
Po Rooseveltu je govoril po radiu njegov protikandidat Willkie, ki je
prav tako naglašal, da je registracija potrebna za obrambo svobode. Cim močnejša bo Amerika, tem lažja bo za njo bodočnost.
Namesto 16 in pol milijona vojnih obveznikov se je v Združenih državah Sev. Amerike javilo 17 milijonov, ker so se prijavili tudi nekateri nad 35 let stari državljani. '
Predsednik Roosevelt je naročil
vojnemu in mornariškemu ministru, da proučita vprašanje vojnega materiala, ki je bil že prodan v tujino, a še ne izročen. Med drugim gre za 250 letal, naročenih za Švedsko in 10 letal za Siam. Kakor poroča londonski radio, je že sklenjeno, da dobi polovico švedskih letal Kanada.
Angleški veleposlanik v Washing-tonu lord Lothian je odpotoval v Anglijo, kjer pa bo ostal le zelo kratek čas.
Nemci poročajo, da so v sredo ponoči dosegli nemški bombni napadi na Anglijo in zlasti na London svoj višek. Z bombami je bilo napadenih 56 londonskih okrajev. Napadalo je okoli tisoč nemških letal. Na London so vrgla letala nad 1 milijon kg bomb. Napade je osebno vodil letalski maršal Kes-selring.
»Službeni list« z dne 17. oktobra je objavil naslednjo odredbo o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje.
Na temelju čl. 2., odst. (‘) in (*), uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodni-štvu (»Službeni list« št. 103/15 iz
1.	1937.), spremenjene z uredbo ministrskega sveta o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd itd. (»Službeni list« št. 458/75 iz 1. 1940.), odrejam sledeče minimalne mezde za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine:
Clen 1.
(’) Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tein podobna podjetja kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate.
(*) Za pomožno osebje državnih podjetij kakor tudi za pomožno osebje podjetij samoupravnih teles, čigar službeno razmerje je urejeno s statutom, ne veljajo določbe te odredbe.
Člen 2.
C) Ta odredba določa minimalne mezde za [K>možno osebje, ki je zaposleno v podjetjih in obratih iz čl. 1. te odredbe in opravlja pretežno trgovske ali višje netrgov-ske službe ali pisarniške posle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic.
(*) Izvzeti so učenci (vajenci), volonterji, praktikanti, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let, in pomožno osebje, ki se mu samo izjemoma poveri opravljanje trgovskih ali višjih netrgovskih ali pisarniških služb, ali ki opravlja pretežno podrejene posle.
(’) Glede vajencev veljajo določila § 267. zakona o obrtih.
(*) Za volonterja v smislu te odredbe velja pomožna oseba iz čl. 2., odst. ('), te odredbe, ki je zaposlena prvenstveno in pretežno radi lastne koristi, t. j. radi iz-učitve.
(s) Za praktikanta v smislu te odredbe velja v času prvih šestih mesecev službe pomožna oseba iz čl. 2., odst. (*), te odredbe, ki je zaposlena radi svoje strokovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri dotičnem delodajalcu. V rok šestih mesecev se všteva služba pri istem ali podobnem poslu na drugem službenem mestu.
(”) Pomožno osebje iz čl. 2., odst. (’), te odredbe, razen učencev in volonterjev, mora dobivati minimalno mezdo, kakršna je določena za nekvalificirane delavce ustrezajoče stroke.
Angleži pa poročajo, da so angleška letala bombardirala Berlin in da je bil to eden največjih napadov na Berlin. Poleg tega so bombardirala angleška letala vojaške objekte in industrijske naprave v številnih drugih nemških mestih in pristaniščih ob Kanalu. Angleška poročila priznavajo veliko škodo, ki so jo povzročila nemška letala nad Londonom. Bilo je mnogo smrtnih žrtev, ker je bilo zadetih od bomb tudi več zaklonišč, v katerih je bilo mnogo ljudi. V sredo pa je bil bolj miren dan in London je bil do noči brez napada.
Angleška spodnja zbornica je
dovolila nov izredni kredit ene milijarde funtov za nadaljevanje vojne.
Angleški vojni minister Eden je prišel v Egipt, kjer je imel važne razgovore z vrhovnim angleškim poveljnikom v Egiptu. Eden je bil sprejet tudi od egiptskega kralja. Egiptsko časopisje njegov prihod pozdravlja.
Italijanska ofenziva proti Egiptu se bo začela v kratkem, kakor se zatrjuje iz Italije.
Italijanski listi pišejo o stališču Francije ter pravijo da se vlada v Vichyju zelo moti, če misli, da bo
Člen 3.
Minimalna mezda znaša za trgovske pomočnike din 1.150"— mesečne plače, za ostalo pomožno osebje iz čl. 2., odst. ('), pa din 1.300'— mesečne plače.
Člen 4.
Če opravlja pomožno osebje iz Člena 2., odst. (*), te odredbe službo preko zakonitega delovnega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50%ni pribitek za nadure.
Člen 5.
Pri preračunanju službenih pre-jemkov. v naravi se zaračuna vrednost hrane z din 360*— mesečno, vrednost stanovanja pa z din 60
mesečno.
Člen 6.
Ta odredba stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v »Službenem
»Industrijski Kurir« je v svoji zadnji številki objavil naslednje člene iz načrta uredbe o ustanavljanju potrošniških zadrug pri podjetjih, ki imajo več ko 50 delavcev. Ker je to važno vprašanje tako za trgovce ko tudi za podjetnike in nameščence, objavljamo tudi mi te člene:
Čl. 9.
Vsa zasebna gospodarska podjetja, ki zaposlujejo 50 in več delavcev, morajo v 10 dneh po uveljavljenju te uredbe ustanoviti svoje potrošniške zajednice (kon-sume) z nalogo, da skrbe za oskrbo s hrano in kurivom delavcev in nameščencev tega podjetja. Obratni kapital za ustanovitev teh potrošniških zajednie mora dati na razpolago dotično podjetje.
2. Za državna in samoupravna gospodarska podjetja določi pristojna oblast, katera od njih morajo ustanoviti potrošniške zajednice za svoje delavce in nameščence.
3. Potrošniške zajednice podjetij morajo pravočasno zagotoviti potrebne količine krušne moke, oz. pšenice in koruze ter kuriva, drv oz. premoga za delavce in nameščence podjetja ter za njih rodbine. Ta obveznost se more z odlokom Direkcije za prehrano razširiti tudi na druga živila, v prvi vrsti na mast, jedilno olje, fižol, krompir in sladkor.
4. Potrošniške zajednice se oskrbujejo z vsem potrebnim blagom na trgu, po potrebi pa tudi po občinskih aprovizacijskih uradih,
z »revolucijo od zgoraj« rešila to, kar je izgubila z vojno. Ko bo Francija plačala to, kar bo morala plačati, si bo mogla svobodno izbrati režim, ki ji je po volji.
Serrano Suner, dosedanji notranji minister Španije, je postal zunanji minister. V Berlinu vidijo v tem dokaz, da se bo Španija priključila državam osi.
Ljudski komisar za vojsko maršal Tiniošenko je izdal nove disciplinarne predpise za vojsko. Z njimi se disciplina v vojski zelo po-ostruje ter se pravice vojaških starešin znatno povečujejo.
Danes v petek o polnoči so začeli odhajati transporti za kitajsko vojsko po birmanski cesti. 5000 kitajskih kulijev je bilo pripravljenih za te transporte. 2e prvi dan bo poslano Cangkajškovi vojski 100 tisoč ton vojnega materiala. Pripravljenih pa je še en milijon ton blaga. Japonci napovedujejo, da bodo takoj bombardirali kitajski del ceste.
Po sovjetskih informacijah so Kitajci po osvojitvi mesta Matang zavzeli tudi vse višine okoli mesta. Kitajska ofenziva je še nadalje uspešna.
Kitajci poročajo, da so preprečili japonski poskus obkolitve 20 kitajskih divizij.
listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. oktobra 1940.
Ban: dr. Natlačen s. r.
#
Zveza trgovskih združenj opozarja k tej odredbi na čl. 6., po katerem stopi odredba v veljavo 15. dan po objavi v »Službenem listu«, to je 1. novembra t. 1. Za čas od 1. oktobra do 1. novembra veljajo za trgovsko pomožno osebje torej določbe banove odredbe o minimalnih mezdah ca nekvalificirane delavce.
V novi odredbi zahteve delodajalskih organizacij glede zvišanja ekvivalenta za hrano in stanovanje niso upoštevane ter je določen skupni ekvivalent din 420’—. V gotovini je torej treba plačati 730 oziroma 880 din.
v katerih območju so. Blago morajo prodajati po določeni ceni, kateri morejo prišteti dodatek za režijske stroške. Poleg tega imajo potrošniške zadruge pravico, da pobirajo največ 2% od nabavne ceno kot prispevek za rezervni fond, ki naj služi za kritje eventualnih izgub pri poslovanju.
Čl. 10.
1. Potrošniške zajednice gospodarskih podjetij imajo svojo upravo, v kateri so: predsednik, ki ga določi uprava podjetja, ter 3 do 5 Članov iz vrst delavcev in nameščencev, ki jih določi predsednik.
2. Nadzorstvo nad delom teh potrošniških zajednie izvršujeta pristojna občna upravna oblast prve stopnje in direkcija za prehrano.
Čl. 11.
Občinski uradi za oskrbovanje ter potrošniške zajednice pri gospodarskih podjetjih se oproščajo pri svojem poslovanju po določbah te uredbe vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, taks in drugih davščin.
Čl. 12.
1.	V primeru, da občine, ki so dolžne ustanoviti svoje urade za aprovizacijo, teh ne ustanove v določenem roku ali da ti uradi ne izvršujejo pravilno svojih nalog, more postaviti pristojna upravna oblast druge stopnje na predlog direkcije za prehrano na stroške občine komisarja, z nalogo, da vodi občinski aprovizacijski urad.
Seja Osrednjega lesnega odseka
pri Zvezi trg. združenj dravske banovine v Ljubljani bo v četrtek
24.	oktobra 1940. ob 10. uri »lop. v Ljubljani, Trg. dom. Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika o tekočih zadevah.
3. Poročilo o sestanku izvoznikov celuloznega lesa.
4. Poročilo o seji lesnega gospodarstva v Beogradu in razprava o nameravani organizaciji izvoznikov lesa.
5. Slučajnosti.
Zaradi izredne važnosti dnevnega reda, zlasti zaradi sklepanja o določitvi pojma izvoznika lesa, naj se vsaka sekcija oz. združenje udeleži seje z več Čini.
Predsednik: Franjo Škrbec s. r. Tajnik: dr. Ivko Pustišek s. r.
2.	Ravno tako more pristojna upravna oblast druge stopnje na predlog direkcije za prehrano imenovati na stroške podjetja komisarje pri zasebnih gospodarskih podjetjih, ki v nasprotju s členom
9.	te uredbe ne bi v določenem roku ustanovila potrošniške zadruge za svoje delavce in nameščence ali če ne bi pravilno izvrševala naložene jim naloge. Naloga komisarja je, da ustanovi potrošniško zajednico podjetja in vodi njeno poslovanje zavoljo oskrbe delavcev in nameščencev podjetja s hrano in živili.
Čl. 13.
Občinski aprovizacijski uradi ter potrošniške zajednice pri gospodarskih podjetjih smejo odkloniti prodajo živil, ki so jih nabavile, onim kupcem, za katere se ugotovi, da so nakupljena živila prodajali naprej z namenom špekulacije.
čl. 14.
Po prenehanju poslovanja občinskega aprovizacijskega urada oz. potrošniške zajednice pri gospodarskem podjetju prevzameta občina oz. podjetje pri njem obstoječo potrošniško zadrugo ter izročita ostanek rezervnega fonda krajevni organizaciji, ki skrbi za oskrbovanje revežev in nezaposlenih delavcev.
Čl. 15.
Pooblašča se minister za trgovino in industrijo, da v sporazumu z ministrom za notranje zadeve ter kmetijskim ministrom predpiše podrobnejša določila za izvrševanje te uredbe.
Čl. 16.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«.
•
Bilo bi res lepo, če bi se moglo težko aprovizacijsko vprašanje rešiti na tako enostaven način. Kajti mnoga podjetja ne bodo mogla vzdržati tega novega bremena, poleg tega pa je še veliko vprašanje, če bodo te majhne potrošniške zajednice tudi mogle uspešno opravljati svoje funkcije. Še mnogo bi se moglo reči o tem načrtu, mislimo pa, da bodo o tem spregovorila itak prizadeta podjetja, a tudi prizadeti nameščenci in delavci, ker po uredbi nikakor ni gotovo, da bi v novih konsumih dobili živila v večji meri in ceneje ko v trgovinah.
v	barva,	plesira	in
7tt U	lirah kemično s n a l i
"	Ul 011 ol»leke, klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22 72.
Nove minimalne za trgovske pomočnike
Načrt uredbe
o ustanavljanju konsu
mov pri
Uredba o prometu z gumami
za motorna
Davčni svetovalec
Otvorjeni ali tekoči računi in taksa
G. V. L. v Lj. — Vprašanje; Od davkarije sem dobil poziv, naj takoj plačam takso za tekoče odprte rakune. Ker si nisem na jasnem, kateri računi so zavezani taksi, prosim za nujno pojasnilo.
Odgovor: Po pravilniku so zavezani taksi računi pri delniških družbah, družbah z o. z. in vseh podjetjih, ki so po zakonu o neposrednih davkih dolžna voditi poslovne knjige, in s katerimi se med posameznimi osebami in omenjenimi družbami in podjetji ustanavlja in vzdržuje medsebojno razmerje. Predpogoj za taksno dolžnost tekočih računov je, da so ti računi stalni in da imajo imetniki pravico, da razpolagajo z gotovino ali da polagajo gotovino ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. Kdaj so računi stalni, ministrstvo še ni pojasnilo. V praksi se morejo pripetiti naslednji primeri:
Nekateri odjemalci, ki več ali manj redno naročajo blago in ga po dogovoru plačujejo naenkrat ali v obrokih, drugi odjemalci naročajo enkrat ali dvakrat na leto, vendar so stalni v toliko, da vse svoje potrebščine kupujejo pri eni fiilili ali da firma ž njimi kot odjemalci stalno računa, slednjič n. pr. so odjemalci, ki se pojavljajo kot kupci od primera do primera, morda enkrat na leto, včasih še redkeje. Računi teh zadnjih odjemalcev se praviloma knjižijo v kontih pro diverse.
V pogledu taksne dolžnosti obstojajo kljub ponovnim pojasnilom še neke nejasnoeti. Jasno ni predvsem, kako je razlagati besedilo, »da razpolagajo z gotovino ali da polagajo gotovino ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. To se da normalno razlagati tako, da pride v poštev samo čisto gotovini ski promet, torej da plačajo to takso samo denarni zavodi. Vendar je ministrstvo za finance v nekem odloku izrečno pojasnilo, da to stališče ni pravilno. Takso naj bi plačevali tudi blagovni računi, a ne le računi gotovine. Ni pa ministrstvo za finance pojasnilo, kdaj ima pri drugih računih dolžnik ali upnik pravico dvigati gotovino ali razpolagati z gotovino ne glede na to, ali ima pri firmi dobroimetje ali dolg. Taki primeri v praksi obstojajo pač za denarne zavode, ne pa za trgovine itd. Dokler ne dobimo od ministrstva pojasnilo, kako je spraviti v sklad stališče davčnih uprav s stališčem pravilnika, interesenti ne morejo natanko določiti, kdaj in za katere račune naj plačajo takso. Tudi pojem stalen račun še ni popolnoma jasen. Sicer je ministrstvo za finance z razpisom z dne 19. IV. 19: '. št. 29050 ta pojem pojasnilo v tem smislu, da vzdržuje trajno trgovsko ali bančno zvezo, pri kateri se določi ali odredi odjemalcu otvorjen kredit. V tem primeru se ne otvarja nov račun za vsako transakcijo, ampak se ves posel giblje v mejah otvorjenega kredita preko enega računa. Potemtakem bi imeli nov kriterij za stalen račun: otvorjen in določen kredit. Vprašanje taksne dolžnosti je kljub temu še vedno nejasno in Zbornica za TOI je za pojasnitev naslovila na ministrstvo za finance že koncem avgusta 1940 pred-stavko, v kateri je prosila za pojasnilo v naznačeni smeri. Kakor izvemo od merodajne strani, ne bo radi te takse nihče kaznovan, če jo ne bi plačal v določenem roku in se ne bo nihče silil, da jo plača, dokler zadeva ne bo na Podlagi že vložene predstavke zbornice toliko pojasnjena, da bo vsakdo brez nadaljnjega vedel, za katere račune mora takso plačati in za katere ne. Na vprašanje se bomo takrat znova povrnili.
Ministrski svet je predpisal naslednjo uredbo:
Čl. 1. Od dneva uveljavljenja te uredbe se mora vršiti ves promet s plašči .n pnevmatikami vseh dimenzij za motorna vozila po predpisih te uredbe.
Čl. 2. Uvozniki, trgovci in proizvajalci gum ko tudi javna in zasebna skladišča, ki imajo iz kakršnega koli vzroka na zalogi gume za motorna vozila, morajo v petih dneh po uveljavljenju te uredbe prijaviti vse količine notranjih in zunanjih gum vseh dimenzij za motorna vozila, tako uporabljene ko še neuporabljene.
2. Vsi lastniki motornih vozil (avtomobilov, avtobusov, kamionov, motociklov), razen vojaških oblasti, morajo v istem roku prijaviti vse notranje in zunanje gume vseh dimenzij za motorna vozila, tako uporabljene ko neuporabljene. Od obvezne prijave se izvzemajo samo gume, ki so na kolesih vozil, katera so registrirana.
8. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, poklic ter kraj stanovanja vlagatelja prijave, količino gume, kolikor jo je bilo na dan uveljavljenja te uredbe, s podatki, o vrsti in dimenzijah gume in z označbo, če je guma stara ali nova.
4.	Prijava se mora vložiti v dveh nekolkovanih izvodih pristojni banski upravi po prometni policiji, kjer pa te ni po upravni oblasti prve stopnje. Prometna policija oz. upravna oblast prve stopnje mora v dveh dneh po prejemu prijave dostaviti prijavo pristojni banski upravi. Banska uprava mora te prijave urediti ter s svojim poročilom ter sumaričnim pregledom v roku 10 dni po prejemu dostaviti ministrstvu za trgovino in industrijo. Dan prijave izročitve pošti se smatra kot dan prija*e Oblasti.
čl. 3.1. Prepoveduje se vsako odsvojevanje in kupovanje gum, za katere velja dolžnost prijave v smislu čl. 2. odst. 1. in 2. te uredbe brez predhodnega dovoljenja pristojne banske uprave. Za dovoljenje more zaprositi z nekolkovano prošnjo tako kupec ko prodajalec.
2. Pristojna oblast more pri dajanju dovoljenja postaviti pogoj, da kupec odstopi stare gume prodajalcu, če ta pristane na to, da jih odkupi oz. da jih ponudi na odkup državi po določenem organu.
3. Osebe, navedene v odstavku
1.	in 2. čl. 2. te uredbe morajo hraniti kot dobri gospodarji gume, ki so zavezane v smislu tega člena.
Čl. 4. 1. Vse količine gume, ki so zavezane prijavi v smislu Čl. 2. odst. 1. in 2. te uredbe brez ozira na to, pri kom se nahajajo, morejo biti predmet prisilnega odkupa za račun države.
2. To pravico izvaja minister za trgovino in industrijo ali organi, katere bo on določil preko državnih, krajevnih policijskih oblasti, kjer pa teh ni, preko občeuprav-nih oblasti prve stopnje.
3. Organi vseh oblasti morejo v ta namen zahtevati vse podatke in pregledati poslovne knjige in dokumente glede poslovanja z gumami za motorna vozila ter morejo pregledati tudi poslovne prostore.
4. Prisilni odkup ae izvrši po cenah, maksimiranih na podlagi uredbe o kontroli cen.
Čl. 5. Minister za trgovino in industrijo more po potrebi predpisati dolžnost začasnega prijavljanja gum.
Za banovino Hrvatsko bo izdal ban o tem posebno naredbo.
Kazenske določbe.
Čl. 6. 1. Kdor zoper člen 2. te uredbe ne prijavi v predpisanem roku vse količine gum za motorna vozila, ki so pri njem, ali vloži o lem neresnično prijavo, se kaznu-
je z zaporom do 30 dni in denarno s 500 do 50.000 dinarji.
2. Z isto kaznijo se kaznuje, kdor zoper čl. 3. te uredbe odsvoji ali kupi brez dovolitve pristojnega oblastva katero koli količino gum za motorna vozila ali kdor zoper odstavek 3. tega člena namenoma poškoduje ali uniči gume, ki spadajo pod prijavo po členu 2. te uredbe.
3. Poleg kazni iz prednjega odstavka se odvzamejo obsojencu vse količine neprijavljenih gum v korist države in se dajo ministru za trgovino in industrijo na razpolago.
Čl. 7. 1. Kazni iz čl. 6. te uredbe izrekajo državna krajevna policijska oblastva, kjer jih ni pa občna upravna oblastva prve stopnje.
2. Denarne kazni se stekajo v državno blagajno.
3. Glede kaznivih dejanj po tej
Uredba je bila izdana, da se potrošnja gume pravilno razdeli in da se zagotovi promet v krajih, kjer ni železnice. Znano je, da je proizvodnja gum v državi zaradi pomanjkanja surovin otežko-čena in da je uvoz zaradi vojnih razmer skoraj onemogočen. Da bi se zaloga v državi in gume, ki bi se še uvozile, pravilno razdelile, je bilo treba izdati to uredbo. Zato se je moralo določiti, da je vsaka prodaja gum dovoljena le s pristankom oblasti. Da pa bi se mogla trgovina z gumami razvijati nemoteno, se je moralo določiti, da more prositi za dovoljenje tako kupec ko prodajalec.
Zaradi pravilne razdelitve gum se je nadalje pokazala potreba, da
V zvezi s težkočami pri uvozu blaga iz Romunije je izdala direkcija Narodne banke naslednja navodila:
1. Vsa plačila za Uvoženo blago iz Romunije, v kolikor so zanje izdana dovoljenja uvoznega odbora, se morajo v bodoče izvršiti samo v švicarskih frankih, in sicer pri »Bankgesellschaft« v Zhrichu na račun Romunske narodne banke v Bukarešti ter v korist romunskih upnikov. Plačila se torej v bodoče ne vrše v ameriških dolarjih niti v kateri drugi tuji valuti.
2. Pri otvarjanju akreditivov za plačilo naftinih proizvodov iz Romunije ter na podlagi predhodno prejetih dovoljenj morajo zavodi strogo paziti na to, da se v korist
uredbi se uporabljajo za prekrške in kazenski postopek predpisi zakona o obrtih.
Prehodne določbe.
Čl. 8. Sklepi o kupoprodaji gum do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, se smejo izvršiti, če že niso do tega dne bili izvršeni, samč z odobritvijo pristojne banske uprave. Če pristojno oblastvo takega sklepa ne odobri, se šteje sklep za razveljavljenega.
Kdor se pregreši zoper predpis prednjega odstavka, se kaznuje kakor je določeno v členu 6. te uredbe.
Končne določbe.
Čl. 9. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe in radi varčevanja z gumami omejitve v prometu motornih vozil, ki uporabljajo domače pogonsko sredstvo.
si država pridrži pravico prisilnega odkupa vseh obstoječih zalog brez ozira na to, čigava last so. Na ta način se bodo najprej pokrile javne potrebe, nadalje je s tem dana možnost, da se zagotove potrebne količine za javni promet, ki se mora ohraniti. Nadalje bodo na ta način pokrite tudi potrebe vseh ustanov in prometnih podjetij, ki morajo v javnem interesu nemoteno poslovati.
Z ureditvijo in z racioniranjem potrošnje se bodo ohranile obstoječe zaloge za čim daljšo dobo. V kolikor se bodo zaloge med tem povečale, bodo bolj elastični tudi ukrepi glede potrošnje in bo mogoče v večji meri ustreči tudi več-ijemu krogu potrošnikov.
romunskih upnikov ne dovoljujejo večji zneski, kakor pa je vrednost blaga, ki se v dotičnem trenutku odpošilja iz Romunije.
3.	Za vse zneske svobodnih deviz, ki so dani na razpolago romunskim upnikom na ime plačil v naprej, morajo zavodi storiti potrebne korake, da se vrnejo do-tične devize, za katere blago ni bilo uvoženo v našo državo in v kolikor bo to povračilo mogoče. Istočasno morajo pooblaščeni zavodi prijaviti Narodni banki skupne zneske ameriških dolarjev, ki so bili odobreni na račun Romunske narodne banke v Bukarešti v korist upnikov in ki so pri ameriških bankah za blago, ki ni bilo uvoženo v našo državo.
Naredba o ustanovitvi za-jednice uvoznikov bombaža
Na pristojnem mestu v Beogradu se pripravlja naredba o ustanovitvi zajednice uvoznikov bombaža, bombažnega prediva in umetni tekstilnih vlaken. Zajednica naj bi obsegala vse uvoznike teh predmetov, bodisi da uvažajo za potrebe lastne predelave bodisi zaradi prodaje. Zajednica bi reprezentira-la svoje člane pri Direkciji za zunanjo trgovino, poleg tega pa bi kot posvetovalni organ predlagala potrebne ukrepe za zagotovitev uvoza prej naštetih predmetov. Sodelovala bi tudi pri proučevanju ukrepov za zboljšanje domače proizvodnje surovega bombaža in umetnih tekstilnih vlaken. Zajednica bi nadalje skrbela za skupne nabave teh proizvodov ali direktno po posameznih skupinah ali pa po obstoječih trgovinskih podjetjih. Končno bi zajednica razdeljevala uvožene in v državi proizvedene surovine ter polfabrikate na posamezna podjetja. Poleg upravnega odbora bi imela zajednica tudi svoj poseben urad. Delo tega urada bo najbrže prevzel sedanji urad za razdeljevanje bombažnega prediva. Zajednica bi se vzdrževala s prispevki svojih članov. V ta namen bodo morali interesenti plačati lOodstotno kavcijo vrednosti poslov. Naredba bo predvidevala tudi kazni za neizvrševanje posameznih določb uredbe.
Kako se bo razdeljevalo jedilno olje v državi
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da bo do predpisa dokončnega načrta o razdelitvi jedilnega olja v državi dodeljevala olje za ozemlje banovine Hrvatske, dravske banovine in dela vrbaske banovine za-padno od reke Vrbas zajednica predelovalcev olja v Zagrebu, za vse ostalo območje države pa zajednica predelovalcev oljaric v Beogradu. Te zajednice bodo razdeljevale olje zadrugam, aproviza-cijam in trgovcem postopoma po razpoložljivih količinah ter upoštevajoč njih dejanske potrebe. Da bi se preprečilo kupičenje blaga pri posameznikih, bodo morale zadruge, aprovizacije in trgovci gledati na to, da svoje odjemalce in potrošnike postopno založe s potrebnimi količinami in v skladu z razpoložljivimi količinami.
Uredba o kontroli uvoza tekstilnega prediva
Naredba o kontroli uvoza bom baža, bombažnega prediva in umetnih vlaken je po vesteh iz Beograda že definitivno redigira-na. Po tej uredbi bodo smela uvažati te predmete samo podjetja, ki so registrirana pri Direkciji za zunanjo trgovino oziroma pri banski obiasti v Zagrebu. Vsi izvozniki ae bodo morali po novi uredbi v 15 dneh za registrirati. Pravico do uvoza teh predmetov bodo imela samo registrirana podjetja, ki so se s teni poslom bavila najmanj dve leti. Ce gre za industrijska podjetja, morajo ta predložiti tudi dokaze o uvozu teh predmetov v zadnjih treh letih.
Naredba nadalje predvideva, da mora vsako podjetje, ki se bavi z uvozom bombaža, bombažnega prediva in umetnih vlaken položiti pri Direkciji za zunanjo trgovino
30.000	din kavcije, ki služi kot jamstvo, da se bodo podjetja ravnala po določbah naredbe. Uvoz teh predmetov bo dovoljen samo na podlagi uvoznih dovoljenj. Podjetja, ki eno leto niso sodelovala pri uvozu teh predmetov ali ki ne bi zaprosila, da bi opravljala te posle v prihodnjem letu, se izbrišejo iz registra Direkcije za zunanjo trgovino ter ne bodo mogla več uvažati. Ravno tako bodo izključena od uvoza podjetja, ki ne bi izpolnjevala predpisov o kakovosti blaga, določenih cenah, nabavnih pogojih in ki ne bi uvažala iz določenih držav nekatere surovine.
Dobave ■ licitacije
Direkcija drž. železnic v Ljubljani, prometno-komercialni oddelek sprejema do 25. oktobra ponudbe za popravilo 180 podloženih kožuhov; do 22. okt. dobavo železne pločevine, žičnikov ter jeklene ln železne žice; obči oddelek do
22.	oktobra za dobavo 245 parov usnjenih cokel j z lesenimi podplati.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 21. oktobra ponudbe za dobavo pribora za opalograi, portland-cementa, vazeline, tinol paste, fimeža, kalcijevega karbida, elektrod za električno varjenje, izolacijskega voda,električnega material' bukovih parketov, kolen za peči, ter 20.000 kg ovsa: 28. oktobra spiralnih svedrov, jeklene vrvi, pil za kovino, keramičnih plošč, rudarskega orodja, vijakov z maticami, portland-cementa, električnega materiala, potrebščin za klo-zete in umivalnice; 4. novembra terazo-plošč, podložnih ploščic, poda za ladje ter avtomatske telefonske naprave.
Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 22. oktobra ponudbe za dobavo koruze v zrnu
ter mila za pranje; 29. oktobra za dobavo svinca.
Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 25. oktobra ponudbe za dobavo raznih športnih potrebščin.
Centralna direkcija dri. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. oktobra ponudbe za dobavo vagonet.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 25. oktobra
ponudbe za dobavo svinčenega mini j a, stearinske kisline, belega arzenika, svetilk od 800—1000 sveč; 30. oktobra mornarskih medeninastih gumbov, žice za mornarske kape, bombažnih trakov in sukanca, raznih lesenih držal, trofazne-ga elektromotorja, železa, jekla ter kožnih jermen.
LICITACIJE
Dne 21. oktobra bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo vreč iz jute in konoplje ter 2 centrifug z električnim pogonom in 18. novembra za dobavo glasbenih inštrumentov.
Dne 22. oktobra bo pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za izdelavo 19.200 parov zimske službene obleke.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Ofi€ialna utemeljitev uredbe
Plačevanje iz Romunije
Lahko je nabavljalnim zadrugam
Iz Celja nain pišejo:
Tukajšnja nahavljalna zadruga drž. nameščencev jo imela svoj lokal dolgo vrsto let v državnem poslopju, t. j. v starem okrožnem sodišču. Zadruga ima veliko prodajalno z ved skladišči in tudi gostilno s tremi večjimi prostori, tole sedaj, ko je poslopje prišlo v last celjske mostne občine, bo morala zadruga plačevati mesečno najemnino 4000 din. Vse dosedaj pa je imela zadruga te lokale brezplačno.
A najlepše šele pride. Oostilni-iarska zadruga pa je morala pla-fc-vati zadrugi letno 18.000 najemnine za prostore, ki jih je imela nadruga v najema brezplačno. Tako le imela zadruga prostore brezplačno, poleg tega pa je še dobivala lepo najemnino za del oddanih prostorov.
Na ta način se seveda more z lahkoto konkurirati trgovcem, ki nimajo nobenih privilegijev, ki morajo plačevati visoke najemnine, poleg tega pa še vedno višje davščine in socialne dajatve.
Radovedni smo le, kje ostajajo pri takšnih privilegijih one tako hvalisane zasluge nabavljalnih zadrug za javnost.
Laško pivo se pije v Slavoniji
Po stavki gostilničarjev iz Našic in vsega okraja zaradi podražitve piva po Zagrebški pivovarni, so gostilničarji sklenili, da stopijo v stik z Gostilničarsko pivovarno v Laškem, da bi jim ta začela dobavljati pivo. Predsednik gostilničarskega združenja Stjepan Lach-ner je nato napravil s pivovarno v Laškem ugoden zaključek ter je tovarna poslala v Našice dva vagona piva.
Transferni dinarji za države pod nemško zasedbo
Devizna direkcija Narodne banke sporoča, da se ne morejo ustvarjati transferni dinarji, če so lastniki dinarskih terjatev tuji lastniki iz Nizozemske, Belgije, Norveške in Danske, niti se ne morejo ev. obstoječi zneski na računih transfernih dinarjev tujcev ia prej navedenih držav uporabljati za namene, ki so predvideni V veljavnih predpisih za transferne »dinarje«. Obstoječi zneski na računih transfernih dinarjev upnikov iz prej naštetih držav se morajo vrniti na interne račune tujih lastnikov.
Banovinski prehranjevalni zavod
Pri trgovinskem sodišču se je v sredo registriral Banovinski prehranjevalni zavod, ki je s tem začel poslovati. Predsednik zavoda Je bivši minister Snoj, podpredsednik inž. Lambert Muri, proku-ra pa je bila podeljena g. Nagodeti!.
Zavod poetuje zaenkrat v banovinski palači v Knafljevi ulici ter ima uradne ure od 8. do 12. in od 1«. do 1«.
Po izjavi predsednika Snoja bo zavod opravljal zlasti vse posle, ki se tičejo preskrbe Slovenije z žitaricami. Po potrebi pa so bo bavil zavod tudi z nabavo drugih za prehrano prebivalstva važnih živil. Pod kontrolo zavoda pa bo prišla tudi dobava olja in masti ter njuna razdelitev.
Gospodarski sosvet
V smislu statutov Banovinskega prehranjevalnega zavoda je iine-i noval ban dr. Natlačen sosvet 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih ljudi in strokovnjakov. Za člane je imenoval ban: Kozamernika Viktorja, predsednika Delavske zbornice v Ljubljani, Velko-I vrha Franca, zavarovalnega potnika v Vrhovcih pri Ljubljani, dr.
Bohinjca Joža, ravnatelja OUZD v Ljubljani, Vrankarja Vinka, strokovnega tajnika v Ljubljani, inž. Koširja Vinka, uradnika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Zemljiča Joška, prokurista v Ljubljani, Smrkolja Albina, trgovca z deželnimi pridelki v Ljubljani, Verbiča Antona, trgovca z mešanim in špecerijskim biapom v Ljubljani, inž. Mucka Antona, tajnika Kmetijske zbornic« v Ljubljani in Gabrovška Franca, nnčelstvenega ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani;
za namestnike članov pa Kralja Franca, uslužbenca E. C. Z. na Rudniku pri Ljubljani, Žumra Srečka, strojnega stavca v Ljubljani, Novaka Franca, delavca pivovarne »Union« v Ljubljani, Prezlja Antona, krojača v Ljubljani, Modica Milana, uradnika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Megušarja Staneta, trgovskega nameščenca v Ljubljani, Volka Avgusta, trgovca z deželnimi pridelki v Ljubljani, Olupa Josipa, trgovca s konfekcijskim blagom v Ljubljani, inž. Suhadolca Josipa, tajnika Kmetijske zbornice v Ljubljani in dr. Basaja Josipa, uradnega ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani. — Prva seja gospodarskega sosveta bo sklicana v kratkem.
Doma in po sveto I Zunanja trgovina
Slabo	plaeuieio
dolžniki dolgove
Četrta letna anuiteta, ki bi jo morali plačati letos kmetovalci-dolžniki znaša 181,1 milijona din. Od te anuitete bi morali plačati kmetovalci do 10. oktobra 143,6 milijona din, dejansko pa so plačali samo 38,7 milijona din ali 126,9%.
V posameznih podružnicah Priv. agrarne banke:
bi se moralo se je plačati * plačalo Beograd	96,6	20,4
Zagreb	33,2	3,0
Ljubljana	26,9	13,8
Sarajevo	24,4	1,4
Najbolj v redu plačujejo dolgove kmetovalci v Sloveniji, najslabše pa oni v Zagrebu in Sarajevu. Od
visokih cen kmetijskih proizvodov pa slovenski kmetje nikakor nimajo največjega dobička. Ker je poleg tega država oprostila veliko število kmetovalcev od plačevanja zemljarine, je tem bolj nedopustno, da plačujejo kmetovalci svoje itak silno reducirane dolgove tako slabo. Zato sedaj nekateri listi zahtevajo, da se izdajo čim bolj energični ukrepi, da bi kmetovalci svoje dolgove plačevali v redu.
Mnenja smo, da bo ta zahteva ostala neuslišana, ker še ni prišel čas, ko bi se kdo upal prevzeti tako nepopularno dolžnost in ker je ozir do kmetskih volivcev še vedno odločilen.
»Službeni list«
kr. banske uprave v Ljubljani z dne 16. oktobra objavlja: Ukaz o ukinitvi poslaništva v Tirani in * otvoritvi generalnega konzulata Ukaz o otvoritvi popolne II. moške realne gimnazije v Ljubljani Uredbo o visoki bogoslovni šoli v Mariboru — Uredbo o ukrepih, ki ae nanašajo na 2ide glede izvrševanja obrtov s predmeti ljudske prehrane — Uredbo o vpisovanju oseb židovskega rodu za učence univerz, visokih šol z veljavo univerze, višjih, srednjih, učiteljskih In drugih strokovnih šol — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o direkciji za zunanjo trgovino — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet — Oprostitev žita od plačila uvozne carine — Dopolnitev vseh pravilnikov za opravljanje državnega strokovnega izpita v vseh strokah resora ministrstva za kmetijstvo — Dopolnitve in spremembe navodila za sprejemanje v službo honorarnih uslužbencev oz. nadničarjev za občasna dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in temu podrejenih ustanovah Navodilo o sprejemanju dnevni-čarskega osebja pri ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi — Pogoje za izdajanje dovolitev In način opravljanja kontrole o sladkorju za slajenje vinskega mo-gta brez plačila trošarine
Povpraševanje po našem blagu
v tuiini
423 — Lausanne: živalska krma, lužine, rezanci sladkorne repe, živila, gnojila,
424 — Carigrad: tube iz papirja za razne predmete kakor za zobno pasto in podobno,
425 — Bern: kazein,
426 — St. Georges pri Perig-neuxju: zdravilne rastline,
427 — Stockholm:	ponuja	se
zastopnik za razne proizvode na tamkajšnjem trgu,
428 — Curih: koruzni škrob v I prahu, glikoza iz krompirja,
429 — Oslo: češplje, suho sadje, krma,
430 — Carigrad: kemični proizvodi,
431 — Sofia: ponuja se zastopnik našim tvomicam kalcijevega
KNIIGOVEZNKA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, Journale, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knjižice, risalne bloke Itd.
karbida, kristalne in kavstične sode, žveplene kisline,
432 — Kodanj: laneno tul je,
433 — Jagerndorf: odpadki od predenja lanu in konoplje,
434 — Beyrouth:	zastopniška firma se zanima za zastopstvo naših izvoznikov: železnine, steklenega blaga, emajlirane posode, sanitarnih oprem, raznega papir-, a, tkanin, perila, nogavic, kon-serv, kemičnih in farmacevtskih proizvodov, hmelja,
435 — Kodanj: surova in čes-ljana konoplja.
Ponudba tujega blaga
116 — Izmir: leseni možnarji za cvetice, arpadžik, proso, češenj in drugi kmetijski proizvodi, ki se izvažajo iz Turčije,
117 — Alexandrette: žitarice, rž, proso, suha povrtnina, fižol, sezam,
118 — Genua: išče se gen. za stopnik za japonski čaj,
119 — Solun:	kolofonija,	ter-
pentin, nafta,
120 — Hamburg: suha polenovka.
*
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Informacijski oddelek (Obaveštajni otsek) Direkcije za zunanjo trgovino v Beogradu, poštni predal 818 ali na delegata Direkcije za zunanjo trgovino v Zagrebu, Iliča 40/111, II. stopnjišče ter naj navedejo tekočo številko ponudbe ali povpraševanja ko tudi kraj, na katerega se nanaša.
Knez namestnik Pavle je sprejel v avdienci ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča, za njim pa kmetijskega ministra dr. čubri loviča.
Zagrebški »Obzor« je reagiral na govor predsednika madžarske kulturne zveze v Hrvatski flandorja Molnarja, ki je naglasil, da so našli Madžari na Hrvatskem pri Hrvatih največje razumevanje za svoje kulturne potrebe. »Obzor« vprašuje nato, Itako žive Hrvati na Madžarskem ter ugotavlja, da je bilo 1. 1920. po madžarski statistiki našteto še 179.298 prebivalcev, ki so govorili bunjevaško-šokavski jezik, t. j. hrvatski, 1. 1930. jih je bilo naštetih samo še 150.000, danes pa jih je baje samo še 70.000. To naglo padanje njih števila spominja, kakor pravi »Obzor«, na predvojne metode madžarizacije. Nato spominja list na velike pravice, ki jih uživajo Madžari v Jugoslaviji, dočim so Hrvati na Madžarskem brez vseh pravic in ne morejo imeti niti najmanjšega ted. nika.
Sedemdesetletnico praznuje te dni slovenski skladatelj in pianist Josip Pavčič. Dal je slovenskemu narodu celo vrsto žlahtnih umetnin, da je njegov jubilej dogodek za slovensko kulturo. Josipu Pavčiču tudi naše iskrene čestitke k lepemu jubileju!
Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi odbora za zavarovanje plovbe po Donavi Predsednik tega odbora je naš stalni delegat pri mednarodni donavski komisiji. Naloga odbora je, da zagotovi nemoten promet po Donavi, zlasti po jugoslovanskem delu Donave.
Pogajanja za zvišanje mezd pri Trboveljski premogokopni družbi so bila v torek ugodno zaključena. Nove temeljne mezde so določene v I. kategoriji na 56 25, v n. na 50, v ni. na 48, v IV. na 44 in v V. na 34 din. To pomeni, da so bile mezde zvišane za 10 do 21%. TPD je nadalje zvišala akordne tarife in funkcijske doklade za nadaljnjih 10%. Tudi za delavstvo v apnenicah so se določile nove mezde.
V Beogradu je bila seja odbora za uvoz. Seji so prisostvovali tudi člani nemške trgovinske delegacije.
Naš tovorni parnik »Orao«, last Jugoslovenske plovitbe na Sušaku, se je potopil v bližini Gibraltarja. Posadka je rešena. Parnik Je Imel 8700 ton. Plul je iz Južne Amerike s tovorom žita. Ne ve se še, ali je bila ladja torpedirana ali pa je zadela na mino.
Zagrebška filharmonija je gostovala v Beogradu ter dosegla velik uspeh. Na koncertu je prišlo do velikih manifestacij hrvatsko-srbskega bratstva.
V Trogirju pripravljajo velike svečanosti za proslavo 7001etnice znamenite trogirske katedrale.
Delegacija bivših avstro-ogrskih oficirjev je obiskala dr. Mačka ter ga prosila, da bi se zavzel za zvišanje njihovih pokojnin.
Nemški prosvetni minister doktor Rust je prišel v Soflo, kjer je gost predsednika bolgarske vlade. Nemške oblasti so sklenile, da
Trgovinska pogajanja z Nemčijo so v glavnem že zaključena. Dosežen je sporazum, da ostanejo stari kontingenti, po možnosti pa sa bodo dovolili Nemčiji tudi izvozni superkontingenti, zlasti za rastlinske in živalske proizvode. Urejen jo bil tudi naš plačilni promet a Poljsko in vprašanje plačila naših terjatev v Poljski.
Švicarska zvezna vlada je maksimirala cene za obleke. Moška obleke se bodo podražile za 33, ženske pa povprečno za 38 odstotkov.
Keokirzi-jioiravBa«
Razglašen je konkurz o premoženju tvrdke Ivan Rožman, stavbeno podjetje v Ljubljani. Kon-kurzni sodnik Orožen, upravirk mase odvetnik dr. Viljem Krejči. Oglasitveni rok do 20. oktobra, ugotovitveni narok dne 25. oktobra od 9.
Nadalje je razglašen konkurz o premoženju trgovca s čevlji Kosto Vukasinoviča v Mariboru. Kon-kurzni sodnik llaberinuth, upravnik mase odvetnik dr. Karl Kei-ser. Prvi zbor upnikov 28. oVi*-bra ob 9., oglasitveni rok do 2. decembra, občni ugotovitveni narok dne 16. decembra ob 9.
Odpravljen je konkurz o premoženju veleposestnika Simona Praha v Vilkoinu, ker ni kritja za stroške postopanja.
nemSKC UDIiUtl i»U	ua
evakuirajo iz Berlina 75.000 otrok.
*es ta teden so bili nemški zračni napadi na London zelo siloviti ter so nemška letala vrgla vsako noč od 150 do 200 tisoč kg razstreliva na mesto.
Madžarski in romunski listi so ustavili medsebojno kampanjo zaradi preganjanja narodnih manjšin, ker Je začela italijansko-nem ška komisija poslovati.
Madžarski vladni listi so začeli ostro napadati voditelja puščiča-stih strelcev majorja Szalassyja, češ da je njegov program poln kontradikcij ter da namenoma propagira megleni program, da ljudstvo ne bi spoznalo njegove slabosti. Nekateri vladni listi tudi naglašajo, da major Szalassy ni sposoben za voditelja in da sploh ne predstavlja tipa voditelja.
Združene države Sev. Amerike bodo začele v kratkem graditi tovarno za letala v Braziliji.
Iz Londona je bilo dosedaj evakuirano skoraj pol milijona otrok. Uradno se demantirajo vse ves«, da bi se London prisilno evakuiral, pač pa svetujejo oblasti, da zapu-ste London vsi, ki niso neobhodno potrebni v mestu. Popolnoma brez podlage so tudi vesti, da M nameravala vlada zapustiti London.
V Parizu so se zopet začele konjske dirke. Prve dirke se Je Udele žilo 10.000 gledalcev.
Japonske čete so zasedle prista nišče Vejhajvej, ki so ga imeli Angleži v zakupu. Pogodba je 30. septembra potekla, a je bila s Cang-kajškovo vlado obnovljena. V pristanišču ni bilo angleških čet.
Iranska vlada je sklenila, da uvede za zboljšanje kmetijstva petletko.
Sejmi
20. oktobra: Črenšovci, Križevci, Martjanci;
21. oktobra: Cerklje, Lesce, Žiri, Zubna, Celje, Crna, Murska Sobota, Sevnica, Sv. Peter pod Sv. gorami.
22. oktobra: Dramlje;
23. oktobra: Marija gradeč. Laško;
24. oktobra: Dol. Logatec, Velenje;
25. oktobra: Lemberg;
26. oktobra: Videm, Dobrepolje, Videm ob Savi;
27. oktobra: Št. Rupert.
Sonce je vir zdravja, moči in lepote!
Slabo vreme onemogoča sončenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planine!
Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko »ORIGINAL RUB«
Stane samo din 1200-— in Je najcenejša obsevalna naprava te vrste. Za ta denar imate doma stalno sonce in zdravje, veselje In moč, ugodno občutje in nove življenjske sile.
Potemnitev kože že po par ob-sevanjih!
Dobavlja:
JUGOPATENT, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
Občni zbori Izredni občni zbor d. d. Mariborske industrije svile v Mariboru bo v ponedeljek 18. novembra ob
10.	v Mariboru, Mlinska ulica 23. Na dnevnem redu so volitvo upravnega odbora. _______________
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati ko* opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
 » Tn,,*— L-.. nlm,	«■	W	P—. ■»*■»* Ate*-*-	«“■»	“S*™	’MertUt‘'	1	*•	W“	Otm«	M	,