a, BIITENGIASNIKZIVIISKEGA KDHBINATAZITD LJUBLJANA, DECEMBER 1970 LETO V — ŠTEVILKA 12 Srečno v novo leto! Običaj je, da ob prehodu v novo leto spregovori nekaj besd glavni direktor kombinata ter da ob tem svojem kolektivu nove spodbude in napotke za nadaljnje delo. Glede na to, da je gospodarski položaj v vsej državi doživel prav v minulem obdobju zelo pomembne spremembe, smo zaprosili glavnega direktorja Franca Puterla, naj za bralce Glasnika, oziroma za vse delavce kombinata nakaže nekaj misli v zvezi s prihodnjimi nalogami, ki jih bo treba opraviti v okviru programa razvoja kombinata in ob novih gospodarskih pogojih nasploh. Tovariš direktor je v odgovor na zastavljena vprašanja Povedal tole: ® Po uvedbi stabilizacijskih ukrepov v našem gospodarstvu so se pojavili novi pogoji dela in gospodarjenja. Ali bodo, po vašem mnenju, ■meli morda tudi kakšen večji sli manjši vpliv na programske zasnove kombinata! — Brez dvoma bodo stabilizacij s ki ukrepi — za katere pa menim, da so še v povojih (zmrzovanja cen ne štejem za noben stabilizacijski ukrep) — pripeljali do tega, da bodo vpil vali tudi na naše programske zasnove. Brez dvoma bo že leto 1971 prineslo nekatere novosti. 'Predvsem sem mnenja, da bo mo-ral v naslednjih letih kombinat, poleg svoje nadaljnje graditve, tudi vlagati v svoja taslna obratna sredstva., kar bo brez dvoma vplivalo na hitrost tempiranja zasnove kombinata. Leto 1971 bo v naše gospodarstvo prineslo nove zaostritve v nadaljnjem gospodarjenju; to pa zaradi *6ga. ker so gospodarske organizacije ostale praktično s svojimi sredstvi gole in bose, ostale so tako rekoč brez svojega kapitela. Tudi naša organizacija se ni mogla temu lzpg n iti vsaj glede poviševanja cen osnovnih artiklov, ker ie bilo odtujevanje našega kapitala v zvezne in repub-t u6 V zadnjih 10 letih talko pogosto, da- bomo verjetno v tem stoletju težko našli slične primere. * Kako gledate kot poslanec gospodarskega zbora republike skupščine na prihodnost gospodarstva spričo dosedaj nastalih sprememb! , t-e bi gledal kot po-S|^lne„c„. gospodarskega zbora 5 upščine SRS, potem bi prerokoval našemu gospodarstvu Crno bodočnost, ker vsii republiški dejavniki smatrajo, a ie treba prvenstveno za- dovoljiti njihove potrebe, ki pa so, gledane z mojimi očmi, popolnoma. nesprejemljive. Če pa gledam kot direktor kombinata »ŽITO«, potem pa sem mnenja., da je nastala situacija, ki ni rožnata za gospodarske organizacije, še vedno popravljiva, ker vse te razprave o likvidnosti in nelikvidnosti niso prodrle do našega proizvajalca, ki še vedno trdno stoji za svojimi stroji ter ga tokovi nelikvidnosti še niso oplaziti. Ta ugotovitev mi je narekovala, da sem še vedno velik optimist, da se bo naše gospodarstvo, seveda z dolgoročnimi perspektivnimi ukrepi, rešilo vsaj glavnih težav, ki ga danes tarejo. • V zadnjem času zasledimo v javnosti vse večje poudarjanje glede večje skrbi za človeka, njegovega standarda in sploh izboljšanje njegovih življenjskih pogojev. Je bilo glede tega v kombinatu že vse ali vsaj približno dovolj storjenega! Konec na 2. strani Probleme je treba odločneje reševati Osnovna organizacija ZK kombinata žito je imela 26. novembra v sejni sobi uprave na Šmartinski cesti sestanek, na katerega je sekretariat OO ZK povabil komuniste iz vseh delovnih enot kombinata, poleg njih pa tudi člane družbeno političnih organizacij, ki sicer niso člani orga-zacije ZK. Udeležba na sestanku je bila sicer zadovoljiva, ker je bilo navzočih 43 ljudi, žal pa je iz neopravičenih razlogov izostalo nekaj članov ZK, ki niso z resnostjo upoštevali pomembnosti dnevnega reda. Sekretar OO ZK tov. Mihelič je najprej seznanil vse navzoče z namenom in pomenom sestanka ter poudaril, da so na sestanek vabljeni tudi nekateri nečlani ZK, ki aktivno delujejo v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih kombinata, da bi se tudi le-ti podrobneje seznanili s splošno problematiko. Namen sekretariata je vabiti te ljudi tudi v prihodnje na sestanke OO ZK. Dejal je, da se je treba v zvezi z minulo konferenco ZKJ pogovoriti odkrito o dejanskem stanju in povedati vse tako, kot se dogaja, naj si bo glede gospodarstva in snremembe političnega sistema v Jugoslaviji. Za tem je predal besedo tov. Puterlu, ki je kot poslanec republiškega gospodarskega ZbOra povedal tole: Nadaljevanje ne 2. strani Samoupravni organi, družbeno politične organizacije kombinata in uredništvo Glasnika .j" 'j i; ~ . &bnav ,moqmat- rnižiei želijo vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1971! >V2 OiSl tfo?! -j m a: Nova trgovina in bar na Vodnikovem trgu Vsebina: premalo je finančnih sredstev — ustanovljen ŠPORTNO REKREACIJSKI AKTIV — RAZLIČNE zelje in predlogi — koristi kolektivnega zavarovanja — obisk v zr nemčiji — nagradna križanka ODPRT JE SPET NOV REPREZENTANČNI LOKAL ŽITA — OB PRODAJALNI TUDI LICEJ BAR — OBISK ZA ZAČETEK KAR ZADOVOLJIV. V prvih dneh, oziroma točneje 3. decembra, je kombinat Žito odprl v Ljubljani trgovino, ki ni toliko konkurenčnega kot bolj reprezentančnega pomena. Trgovino so odprli na Vodnikovem trgu, neposredno nasproti živilskega trga, torej vsekakor na precej dobro izbranem mestu, kjer se vsak dan zbira mnogo ljudi različne starosti in različnih poklicev. S tem je bila izpolnjena tudi zamisel odpreti reprezentačni lokal, ki naj bi dostojno predstavljal kombinat od zunaj in seveda istočasno tudi donosno posloval. Namen odpreti prodajalno na tem mesfu je imelo že neikdanje podjetje Šumi in se je ideja o tem porodila že leta 1968. Tedaj pa jim je uspelo le izprazniti dotedanji lokal Totre in frizerskega salona ter za slednjega pridobiti nadomestne prostore. Za kaj več pa Šumi ni imel finančnih sredstev. Do dokončne uresničitve te zamisli je prišlo po priključitvi tovarne Šumi k Žitu im zamisel je izpeljalo do konca vodstva. DE Trgovina kombinata. Vsekakor je bilo idejo vredno uresničiti, ker so bili ustrezni prostori kot nalašč na zelo primernem kraju za takšne vrste trgovino. Zaradi tega je bila ureditev te nove trgovine sprejeta v delovni program 'kombinata za letošnje leto. V SLOGU STARE LJUBLJANE Dela so se pričela letos junija, zahtevala pa so precejšnje preureditve iin ob Konec na 3. strani Srečno v novo leto! Nadaljevanje s 1. strani — Kot pristaš resnice sc bom vedno zavzemat za to, da bomo vsem delavcem govoriti resnico. Mislim, da je v preteklosti in sedanjosti vse preveč demagoškega go-voiremja in premalo realizma. Smo pač država v razvoju in si zato ne moremo ustvarjati standarda po vzorcu največjih držav v svetu. Zakaj tega ne povemo jasno našemu delavcu? Vsa leta mojega delovanje v tem kombinatu so bita posvečena njegovemu razvoju, kakor tudi standardu vsakega posameznnega delavca; seveda so želje eno, drugo je pa fizična in finančna sposobnost. Z razvojem kombinata je brez dvoma že zagotovljen tudi standard vsakega posameznika tega kombinata. Kombinat bo, kot do sedaj, tudi v prihodnje skrbel za vsakega posamez-rriikai, saj to je tudi cilj vsega našega razvojnega programa. Menim, da smo v minulih letih vlagali zelo veliko sredstev za boljše življenjske pogoje naših delavcev, kakor tudi za zadovoljitev dobrin, katere proizvajamo za odjemalce. Z mojim delom nisem bil nikoli zadovoljen; vedno sem menil, da sem storil premalo, zato ne bi mogel od govoriti, ali je storjenega dovolj, rad bi pa videl, naj na ta vprašanja odgovorijo naši delavci v proizvodnji. O Kakšen naj bi bil, po vašem, najuspešnejši razvojni program kombinata! — Vedno sem bil pobudnik in trdno stal na stališču glede nadaljnjega razvoja kombinata, zato menim, da smo na vsej poti, ki smo jo prehodili, delali pravilno. Tudi bodoči razvoj bo moral iti s takim tempom, vendar nam dajo način in pogoji, v katerih živimo, misliti, da si bomo morali izbrati novo taktiko in strategijo programa, ki jo je pa v osnovi do leta 1975 kombinat že osvojil. Torej, zavihali bomo rokave ter čvrsto pristopiti k uresničevanju postavljenih nalog. ® Program zahteva tudi reorganizacijo. Ali bo le-ta uspešno pripomogla k njegovi izvedbi! — Odkar sem direktor, izvajamo reorganizacijo, te v statističnih organizacijah ne čutijo potrebe po reorganizacijah oziroma za tekoče urejanje in prilagajanje. Brez dvoma je razvoj kombinata zahteval stalno gibanje tudi v naših strokovnih službah, kakor tudi v proizvodnji. Vse to smo dosedaj uspešno reševali pač po zmogljivosti — miisiim tudi na' finančne možnosti. V vseh teh letih, alko pogledam nazaj na desetletje, ugotavljam, da so nam vse reorganizacije, ki smo jih uspešno izvajali, pripomogle, da je imel kombinat iz leta v leto uspehe. Zato si tudi v nadaljnjem razvoju ne bomo mogli misliti drugih možnosti, ne da se bomo prilagajali vsem novim pogojem, v katere prihajamo. C Menite, ch je pri vseh delavcih kombinata dovolj zakoreninjena zavest za skupno deio in napore v prid kombinata! In če ni, v čem je, po vašem mnenju vzrok! — Ni delovne organizacije na svetu, kjer bi bila delovna zavest samostojna. Pri vseh je jasno, da je najvišja zavest zakoreninjena pri tistem, k'i je izšel iz delovne organizacije in z njo živi, da pa je manj razvita 'pri tistem, ki je komaj prišel in gleda na delovno organizacijo samo z vidika, da lahko jutri odide. No, menim, da je naša organizacija iin naš kombinat s sveto dosedajno pekarsko, mlinarsko, testeninarsko tradicijo takšna, kjer večina naših delavcev ni vseeno, kaj bo jutri. Ravno tu sem velik optimist, da je ob pravilnem odnosu, katerega smo vzpostavili, v naši delovni organizaciji zavest delavcev zelo visoko razvita. To je tudi vzrok dosedanjih naših uspehov, kar nam priznava tudi jugoslovanska javnost. ® Kaj želite ob vstopu v novo leto svojemu številno močnemu kolektivu! —■ Ob novem letu želim da bi vse delovne enote, tudi te, ki so se šele v zadnjem času vključile v naš kombinat, razumele naše skupne napore, ki j.h mi vsi skupaj vlagamo za napredek tovrstne industrije, 'kair pa je obenem že tudi pogoj za napredek standarda vsakega delavca v kombinatu. Skupno z vsemi svojimi sodelavci v kombinatu pa želim, da bi prav tako, kol so dosedaj zaupali vodstvu kombinata, zaupali tudi v prihodnje. Saj vse programe, ki jih razvijamo, ne zagovarjamo iz osebnih ambicij, ampak iz zavesiti, da je to korist iin zanesljiva perspektiva vseh delavcev kombinata. Želim vsem članom kolektiva ter njihovim družinam srečo in zadovoiiijiisvo v novem letu 1971! Probleme je treba odločneje reševati Nadaljevanje s 1. strani © Rad bi obdelal položaj, v kakršnem smo sev Jugoslaviji sedaj znašli, in ga primerjal z našim delom v kombinatu. Vsi smo v zadnjem času priče nekih novih pojavov in prijemov, ki naj bi pomagali, da bi izšli iz trenutnih težav, ki so se pojavile. Pri nas v Jugoslaviji začnemo reševati probleme šele tedaj, ko jih je težko rešiti. Idealnega gospodarstva sploh nimamo. Le-to se znajde vedno pred kakšnimi novostmi, mi pa smo »posebni specialisti« glede iskanja raznih prepusto v v zakonih in uredbah. Žalostno je tudi, da nismo enotni v zamislih in da pri tem iščemo koristi le zase. Vsi smo ljubosumni drug na drugega in hočemo paziti na sredstva, ki gredo v različne namene. To nam govore primeri ob raznih naravnih nesrečah. Pri tem pa imamo seveda tudi ljudi, ki želijo v kalnem ribariti. Zato se je reforma, ki se je idealno začela, na kraju tako razrušila. To je krivda nas vseh. To, kar sedaj prihaja, ne bo čez noč rešilo gospodarstva, temveč bo to zadeva daljših razpletov. Jasno je, da mi več porabimo, kot pa zaslužimo, in to je pripeljalo v krizo. Treba bo razčistiti, koliko naredimo in toliko bomo imeli, kolikor bomo pridelali. Sedanji standard ljudi je veliko previsok. Uspavali smo se na uspehih dela v preteklosti, nasprotniki našega sistema pa čakajo Takšna je stenska vitrina v Licej baru, dobro založena z različnimi pijačami skriti, da bi izkoristili naše sedanje slabosti. Naš sistem dela naravnost sili v stanje, v kakršnem smo se znašli sedaj. V resnici ne dela nihče po sedem ur na dan, temveč veliko manj. Morali pa bi delati pospešeno vseh sedem ur. Če nam bo uspelo pripraviti ljudi do tega, bomo že precej pripomogli k stabilizaciji gospodarstva, sploh pa, če bomo uspeli rešiti težave. Skupščina že sklepa o tem, kako naj bi pokrili izgube, ki so nastale, ter sprejema ustrezne ukrepe; so pa ljudje, ki se ne strinjajo s stabilizacijskimi ukrepi. Komunisti bomo morali paziti, da se bodo ti ukrepi uresničili. Program, ki ga bodo začeli izvajati, bo moral upoštevati različne okolnosti in revidirati stvari, ki se dajo odstraniti. Predvideva se, da bo veliko sproščenega. Na vrhu v federaciji bodo ostali le določeni resorji, večina kompetenc pa bo prenesena na republike. Morda bo to še celo zaostrilo položaj, ki ne bo nič rožnat. Če gledamo na ta položaj z vidika našega podjetja, pa moramo predvsem pomisliti, kaj nas v prihodnosti čaka, kako bomo ustvarili tisto, kar smo si zadali za nalogo. Ko smo sprejemali lani program za letošnje obdobje, v odločitvah nismo bili preveč trdni in samozavestni. Sploh je bilo čutiti pri članih organov samoupravljanja, da niso preveč naklonjeni splošnemu programu. R:s da smo bili v letih nazaj lahko optimisti, ker so se vsa leta ob koncu stekla zelo ugodno. Letos ni kazalo tako rožnato, ker so se pojavljali sprotni problemi, zdaj tu, zdaj tam. Zadevali smo na razne ovire. Karkoli smo delali, nismo vedeli, ali delamo prav ali ne. Skratka težave povsod, ki so se pojavljale in se pojavljajo čez noč. Pri tem pa so strokovne službe reševale položaj še dokaj uspešno. Izvedli smo kljub vsemu več rekonstrukcij in modernizacij: novo linijo za mehko pecivo v Lescah, novo tovarno žvečilnega gumija v Krškem, novo linijo v Pekatetah, novo pekarno v Krškem in rekonstrukcijo pekarne v Kočevju. Spričo tega smo lahko izvajali začrtani program, sploh ker je tudi družba precej pripomogla z razni- mi akcijami, s katerimi nam je pomagala. V prihodnje bo treba gledati, kam bomo vlagali pridobljena sredstva razumsko in smortno. Želja imamo mnogo. Program, ki ga predvidevamo, pa bo moral iti temeljito v razpravo. Sredstva bo treba vlagati tja, kjer se bodo najhitreje povrnila. K sreči imamo že sedaj ustvarjene pogoje, ki nam zagotavljajo smotrno gospodarjenje, to so mlin, stroji, rekonstruirani obrati. O našem programu za naprej pa se je treba pogovoriti. Osnovna zamisel je ureditev proizvodnje žvečilnega gumija ter Šumija in Gorenjke. Kako časovno izvesti, po zaporedju, ta program, pa se je treba resno dogovoriti. Zelo važno je tudi, kot sem že rekel, da bomo na novo kupljene stroje in naprave dali čimprej v obratovanje, ker nam bodo na ta način z ustvarjeno proizvodnjo kar najhitreje začeli vračati vložene investicije. Dosedanji program smo izvedli, čeprav so bili pogoji težki in čeprav so mnogi dvomili, da bomo prevzeti program in naloge izpolnili. Komunisti pa moramo biti na jasnem, kaj je prav in kaj ne ter kaj se da narediti. Zato morajo komunisti tudi v prihodnje podpirati zamisli, ki jih bo treba v prid vsem uresničiti. 0 V nadaljevanju je tov. Petrovič prebral in nekoliko podrobneje obrazložil pripravljene teze za ta sestanek, ki obravnavajo v dveh glavnih poglavjih razvoj in poslovno politiko kombinata ter kadrovanje v podjetju, podrobneje pa: razvoj podjetja do leta 1975, politiko cen, dopolnitev nagrajevanja delavcev, investicijska vlaganja, usmerjanja v izvoz, gibanje osebnih dohodkov s posebnim poudarkom na popravek OD nad 800 dinarjev, obveznosti odplačila kreditov, vlaganja sredstev v družbeni standard ljudi ter vprašanje ustrezne kadrovske politike, problem uveljavljanja strokovnih delavcev in politiko nadaljnjega izobraževanja delavcev. Pri tem je poudaril, da so teze sestavljene z namenom podpreti stabilizacijo gospodarstva, pri čemer kombinat ne sme biti med podjetji, ki iščejo morebitne propuste, ali po domače luknje, v stabilizacijskih ukrepih. Program razvoja do leta 1975 v kombinatu mora biti izpolnjen, ker je gospodarsko utemeljen. Pri poslovnosti je bil kombinat doslej uspešen, vendar je bilo pri sprejemanju odločitev zajetih premalo odločujočih dejavnikov — delavcev, članov samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Način odločanja se mora razviti tako na široko, da bo lahko odločal vsak član kombinata kot proizvajalec in samoupravljale. Vso pozornost bo treba posvetiti obratnim sredstvom, ki postajajo zelo pereč problem, sploh ker kupci kombinatu dolgujejo Konec na 5. strani Nova trgovina In bar na Vodnikovem trgu Nadaljevanje s 1. strani tem seveda tudi mnoge potrebne izjemne zamisli projektanta. Zaradi vlažnosti prostorov je bito treba' najprej prekopati temelje tm preurediti tla ter jih ustrezno izolirati, opraviti j e bili o treba nekaj prezidav in narediti prehod med prejšnjima lokaloma Totre in frizerskega salona ter urediti sanitarije, ki jih dotlej ni bilo. Glede na to, da sodi poslopje, kjer je nova trgovina, pod spomeniško varstvo, je bilo treba adaptacijska dela opraviti po navodilih in v soglasju z zavodom za staro Ljubljano. Ohraniti je bilo treba slog stfrsc j predela Ljubljane in temu primerno opremiti prostore. To je jasno projektantu, izvajalcem del in kombinatu naložijo zahtevnejše naloge in seveda zadeto več skrbi. Vse te ovire pa so premostiti in adaptacijska dela izvedlii po prejšnjih dogovorih iin zastavljenim zahtevam. Projekt je izdelaj inž, arh. Blagajne, vsa adaptacijska dela je izvedlo podjetje Univerza! iz Ljubljane s svojimi kooperanti, zahtevna mizarska dela pa je opravila mizarska zadruga Vič. Celotna adaptacijska dela z nabavo potrebne notranje opreme so zahtevala izdatek 450.000,00 N dinarjev. NOTRANJA UREDITEV Novi prostori obsegajo skupaj 85 m2. V njih so prodajalna, skladišče, bar, sanitarije in slačilnica za osebje. Vsi prostori imajo prezračevalne neprave, dva potrebna hladilnike in ustrezno opremo. Bar je sicer prostorsko majhen, vendar okusno opremljen. Ima točilnico in hladilno mizo, mizice za stoječo postrežbo gostov, sodoben ekspres aparat GAGGIA za kuhanje kave in toplih pijač ter ostali drobni inventar, ki sodi k potrebni notranji opremi. KVALITETNA IZBIRA BLAGA Nova poslovalnica Žita gledana s ceste Pogled na Licej bar, v ospredju je sodoben aparat Gaggia za tople pijače Trgovina in bar sta odprta vsak dan neprekinjeno od 5.30 do 20. ure, v vsakem od teh pa so v dveh izmenah zaposlene tri osebe. Zanimivo bo bržkone povedati, kaj lahko obiskovalec v lej novi poslovalnici kupi. V trgovini prodajajo kruh vseh vrst, med drugim tudi gra-ham kruh, kruh iz ovsenih kosmičev, ržen kruh, prešle in pecivo, testenine, moko, vse Šurnjeve, Gorenjklne in I m per 1 a1 c ve proizvode, razne domače slaščice, brezalkoholne in alkoholne pijače, med njimi vina in žgane pijače najboljših kvalitet. Trgovina se nekoliko razlikuje od dosedanjih klasičnih prodajaln Žiitai. V Licej baru lahko gosi naroči žgane pijače in vina, vse vrste sokov, kavo, čaj, Poslovodkinja nove trgovine Kotnikova (levo) in sodelavka Branka urejata še zadnje stvari pred odprtjem prodajalne Monter za ure? Ne, le tovariš Hafner, ki je tudi precej pomagal pri ureditvi novega lokala, obeša stensko uro Tako poteka delo v majhnem, a dobro izkoriščenem skladišču nove prodajalne juice (džus), kuhano vino in kuhano žganje. OBISK ZADOVOLJIV Od 3. decembra dalje, ko je bil la novi lokal odprl, je bil promet v trgovini zelo zadovoljiv, sploh glede na to, ker praktično v javnosti za otvoritev teh novih poslovnih prostorov Žita ni bito nobene propagando. V trgovini gredo v prodajo vsi artikli, nekoliko mainj pa kruh, ker kupci še ne vedo za novo poslovalnico in je torej še niso vajeni. Raizen lega je seveda sedaj tudi zima, pa je tako tudi sosednji! trg mainj obiskan liin ni kupcev, ki bi prav gotovo obiskali tudi novo prodajalno in bar. Vsekakor pa je pričakovati, da se bo v prihodnosti promet tudi tukaj močno povečal, s tem pa se bo pokazala uspešnost akcije kombinata, ki z odpiranjem in urejanjem reprezentančnih lokalov želi v javnosti utrditi svoj ugled in ime svojega podjetja:. fone Bančič Premalo je finančnih sredstev Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe deluje kov kolektivni izvršilni organ delavskega sveta kombinata od maja letos. Čeprav je to relativno kratka doba, je s svojim delom že pokazala določene uspehe. Takoj pa je treba povedati, da je delo le komisije vezano na materianlo osnovo oziroma, kot pove že njeno ime, na višino sredstev sklada skupne porabe. Ta sredstva se zbirajo namensko od prispevka od osebnih dohodkov za reševanje stanovanjskih vprašanj in iz dela dohodka po zaključnem računu. Naloga komisije pa je reševanje perečih stanovanjskih problemov ter urejanje ostalih oblik družbenega standarda zaposlenih delavcev v kombinatu. Komisija je imela v dosedanjem obdobju že 6 rednih sej. Na njih so člani obravnavali vprašanja dodeljevanja stanovanj iin Kreditov delavcem, dai.je rekreacijo in dopuste ter preventivno zdravljenje obolelih in socialno šibkih delavcev. Glede na to lahko štejemo to komisijo med najdejavnejše in smo se ob koncu leta namenili -narediti s člani ■komisije nekakšen razgovor pri okrogli mizi. Pri tem razgovoru so sodelovali predsednik komisije Pajnič ter člani Gozd ni karjevai, G ral ena u e r j e-va, Jeršinova in Vinko Mihelič. Razgovor je potekal takole: GLASNIK: Vaša komisija je v minulem obdobju opravila precejšnje naloge. V čem vidite smisel vaše zavzetosti pri lem delu! Mihelič: Trudimo se, da bi tekoče probleme po svojih močeh zadovoljivo rešili, ker jih je vedno več. Predvsem je naše delo nujno pri stanovanjski p rob I e m aihiiki. Grafenauerjeva: Povsem se strinjam z mnenjem tovariša Miheliča. Jeršinova: Radi bi pomagali ljudem, mi pa na razpolago vseh potrebnih finančnih sredstev. Kruščeva: Če so že sredstva sklada skupne porabe namenjena torej za zadovoljevanje potreb ljudi v kombinatu, po lem je naša- doli n o-si in niu-ja, da- jiiih zanje uporabimo ter seveda pravilno in pravic no -razporedimo. Gozdnikarjeva: Že pri svojem poklicnem delu vidim na vsakem koraku delavca kot človeka; Kot član komisije, ki je prva poklicana pomagati človeku pri reševanju njegovih -problemov, čutim še večjo dolžnost vlagati svoj trud za uspešno delo komisije. Pajnič: Kot predsednik komisije menim, da je ta- izvršilni organ dolžan pomagati našim delavcem, zato v tem smislu tudi z vso voljo sodelujem. GLASNIK: Ali menile, da ste v okviru namena dejavnosti vaše komisije že vse storili za delavca! Mihelič: Nismo in ne moremo. Grafenauerjeva: Najbrž ne bomo mogli, ker ne bo nikoli zadosti sredstev, razen tega pa ne moremo spoznati vseh problemov ljudi, ki jih tarejo. Jeršinova: Vsakdo gleda na določene probleme s svojega stališča. Kar je za enega -problem, za drugega ni. Kruščeva: Tudi potrebe so zmeraj večje, kot so možnosti, zato je težko vselej vsem ustreči. Pajnič: Vsega za naše delavce še nismo storili, morda bo tudi vsem težko ugoditi. Gozdnikarjeva: Nekoliko prekmalu bi se pohvalili, če bi rekli, da smo za delavce vse ostrili, saj naša komisija d-etuije še premalo časa-. Težko pa je reči, ali bomo lahko tudi v prihodnje kdaj odgovoriti popolnoma pritrdilno. GLASNIK: Ima vaša komisija dovolj proste roke, da lahko dela popolnoma in res v korist delavcev podjetja! Pajnič: Naša komisija pri dosedanjem delu, ki srno ga imeti, ni čutila n-obenih omejitev od strani ostalih samoupravnih organov, razen da dajemo poročita o našem delu. DSK je soglašal s pro- gramom, ki smo si ga zastaviti. Kruščeva: Roke pri delu imamo proste, smo pa omejeni gleoe finančnih možnosti. Mihelič: Komisija ima pri pri delu sicer proste roke, istočasno pa tudi vezane, ker je čutiti vplive od zunaj,, na primer z zborov delovnega kolektiva-. Gozdnikarjeva: Pri dosedanjem delu sm-o čutili bolllj ati manj proste roke, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje, predvsem pri reševanju stanovanjske problematike, ko bomo določili prioritetni vrstni red za dodeljevanje posojil in morebiti tudi stanovanj. GLASNIK: V čem vidite v prihodnje še nadaljnje naloge komisije! Mihelič: Urediti bo treba vprašanje družbene prehrane, in sicer tako, da bi imeli neposredno korist zaposleni delavci na delovnih mestih, posredno pa tudi njihove družine, ki naj bi se preskrbovale s prehrano -iz primerno urejene restavracije. Tu so še problemi samskih stanovanj in še kaij. Grafenauerjeva: Treba bo rešiti vprašanje delitve malice, ker je sedaj glede tega, sploh na upravi, precejšen nered. Kruščeva: Zares bo treba urediti vprašanje razdeljevanje malice, saj sedaj v skromno odmerjenem času vsak ne more priti na vrsto za- matico. Pajnič: Zares bo potrebna ureditev restavracije z različnimi obro-ki hrane, kjer bi lahko jedlo več ljudi. Pobudnik za to bo vsekakor naša komisija. Gozdnikarjeva: Osnovno nalogo vidim v lem, da bo treba rešiti najprej težke stanovanjske probleme tistih delavcev, ki niso kreditno sposobni, da bi si lahko sami kupili stanovanje ali jih v kakršni koli obliki gradili. Razumljivo je nujno potrebna ureditev lastne restavracije za prehrano delavcev v Ijub-Ijiainskih obratih, ker se število zaposlenih vedno veča, ob -pravilno urejeni skrbi za redno prehrano -delavcev pa bi se pri njih zmanjšalo (udi število obolenj. GLASNIK: Kateri problemi vas motijo pri vašem delu oziroma delu komisije! Grafenauerjeva: Vedno in na vsakem koraku občutimo, da je premalo finančnih sredstev. Mihelič: Če bi bilo dovolj sredstev, bi problemov pravzaprav ne bito. Pajnič: So obrobni problemi, in pa takih načelnih problemov, d-a jih komisija ne bi mogla sama rešiti. Gozdnikarjeva: Problemi vsekakor obstajajo. Eden konkretnih lin zelo zaptetnih prav pri reševanju stanovanjske problematike je ta, da za marsikatero reševanje manjka potrebna dokumentacija, da konkretno nekatere delovne e-n-ote spl-oh nimajo dokaznega gradiva, pri katerih stanovanjskih podjetjih so vložena stanovanja —• če sploh so — ki so bila- kupljena ali izdelana na račun sredstev sklada skupne porabe nekaterih enot, ki so se priključile h kombinatu. GLASNIK: Kakšne so vaše želje pri delu v prihodnje! Pajnič: Mnenje komisije je, naj bi se po zaključnem računu finančna sredstva-, dodeljena v sklad skupne porabe, namenjena za uspešno poslovanje komisije, povečala v primerjavi s tistimi, ki smo jih dobivali v preteklih letih. Sedanja sredstva so za zadovoljitev vseh potreb zares premajhna. Zelja je tudi, da bi kombinat še naprej regresiral bivanje delavcev v svojih domovih. Mihelič: Naša velika želja je, da bi DSK pri razdeljevanju sredstev na sklade dal več sredstev za stanovanjsko gradnjo iin rekreacijske -namene. Povečati bi -radi tudi zmogljivosti počitniških domov, kar bi se dalo urediti najugodneje v Bašaniji. Jeršinova: Naša komisija zelo podpira težnjo, da bi povečala nadomestilo za dopust. Gozdnikarjeva: Želja naše komisije je, da bi jo in njene ukrepe pravilno razumeti ter v prihodnje, zlasti v deiovn-ih enotah, bolj smotrno podpirali. Sicer pa se pridružujem mnenju in željam ostalih. Kruščeva: Nimam kaj dodati, ker so vs-i ostati svoje misli -in želje dovolj jasno povedali. Tako je torej potekal in iztekel razgovor do konca s člani komisije, ki ima v okviru izvršilnih organov DSK prav gotovo eno najtežjih nalog. Lahko pa rečemo, da jih je doslej uspešno reševala, poizkušata biti kar najbolj objektivna in je tudi že pokazala določene rezultate svojega dela. Zalo ji želimo v prihodnjem, prihajajočem letu še več uspehov pri podpiranju delovnega človeka in reševanju njegovih problemov v okviru kombinata. Razgovor vodil: Tone Bančič Ustanovljen je športni rekreacijski aktiv Poleg gradenj novih proizvodnih objektov, bi bilo zaželeno, da bi bilo zgrajenih tudi čimveč stanovanj za delavce ali pa da bi jih bilo mogoče kupiti. Potrebe so zelo velike. Delavci v posameznih delovnih enotah kombinata se že več let tu pa tam ukvarjajo s športno rekreacijsko dejavnostjo. Enim je ljubše balinanje, drugi so vdani smučariji, spet nekateri so vneti za nogomet. To kaže, da športno rekreacijska dejavnost v kombinatu Žita vendar le obstaja in živi, toda vsa ta aktivnost je bila doslej bolj ali manj občasna, ob tem pa seveda tudi neorganizirana. Še najbolj redne nastope so imeli že daljšo dobo smučar"i, v krajšem minulem obdobju precej redno tudi nogometaši ljubljanske pekarne, v Bistri pa so se od časa do časa sestajali tudi balinarji. Najbolj vneti privrženci rekreacijskega športa so zaradi tega končno v novembru sestavili iniciativni odbor, da bi ustanovili športno rekreacijski aktiv z namenom, da bi to dejavnost bolj razširili in organizirali v vseh delovnih enotah kombinata na področju vse Slovenije. V ta namen je bil 19. novembra ustanovni sestanek, na katerem so se udeleženci seznanili z bodočim delovnim programom in izvolili tudi svoj odbor. Novo ustanovljeni športno rekreacijski aktiv bo v začetku zajemal smučanje, planinstvo, kegljanje, balinanje, namizni tenis in no- gomet. Udeleženci tega sestanka so se dogovorili o predračunu za sezono 1970/ 71 in predvideli finačne potrebe v okviru 10.000 dinarjev. Ta denar nameravajo uporabiti za smučarje ob tekmah živilske stroke, za najemnino kegljišča ter za rekvizite za namizni tenis. Sklenili so tudi, da bodo sestavili poslovnik za redno poslovanje aktiva. V članstvo se je prijavilo že doslej nad 130 delavcev. Vsak od teh bo plačeval tudi članarino 5.- din na mesec, tako da bo ta aktiv s sredstvi kombinata in tudi z lastnim doprinosom polno zaživel. Odbor aktiva sestavlja 7 članov, za predsednika so izvolili Staneta Aljančiča za podpredsednika inž. Franca Baggio, za tajnika pa Jožeta Pirca. Vsekakor je zamisel za ustanovitev tega aktiva vse hvale vredna, želeti pa bi bilo, da bi se vanj vključili čani kolektivov vseh delovnih enot, ki imajo veselje do rekreacije, in se prijavili za tiste panoge, ki jih želijo gojiti. DOPISUJTE V GLASNIK, KI JE VAŠ LIST! Probleme je treba odločneje reševati Nadaljevanje z 2. strani izredno veliko denarja, ki prav tako predstavlja obratna sredstva. Jasno je, da je naložba v obratna sredstva prav tako donosna, kot naložba v stroje, in bo treba iz poslovnega sklada določiti nekaj finančnih sredstev tudi za obratna sredstva. Pomembno je tudi vprašanje izobraževanja delavcev. Nekateri mislijo, da jim ni treba skrbeti za lastno izobraževanje, češ da nimajo konkurence za zasedbo njihovih delovnih mest. Toda pojavilo se bo obdobje, ko bodo morali nesposobni ali manj sposobni prepustiti svoja delovna mesta sposobnejšim in bolj izobraženim. RAZGIBANA RAZPRAVA Sekretar tov. Mihelič je nato v uvodu v razpravo povedal tole: — Spet se je pojavilo težavno stanje, ki znova terja odgovornost nas vseh. Razveseljivo pač ni, da se tudi v socializmu porajajo razlike med ljudmi. Preprost človek se upravičeno sprašuje, ali je to prav, da so med nami nekateri bogataši, drugi poprečni, tretji pa reveži. Ni jim vseeno, če imajo nekateri vile, vikende in razkošje, drugi pa le vsakodnevne probleme. Ce gre za zategovanje pasov, naj velja to za vse, ne pa spet in samo za one, ki itak nimajo več kaj zategniti. Komunisti pa moramo temu pogledati resno v oči in dati svoja mnenja ter pripombe za izboljšanje. Glede razvoja smo namenjeni podpreti težnje kombinata, vendar pa bo treba gledati tudi na ljudi, sploh pri delitvi osebnih dohodkov. Delavci imajo glede osebnih dohodkov upravičene pripombe. Zato bo treba tudi pravilnik o OD pravično urediti in popraviti. Pripombe so tudi glede normativov, ki niso pravilni. 0 vsem tem pa moramo spregovoriti tudi komunisti odkrito, brez pridržkov. V razpravi je bilo najprej načeto vprašanje neurejenih odnosov do kmetov in kmetijstva, do določanja cen živilskim artiklom, kjer trgovine s cenami pretiravajo, neposredni proizvajalci pa ne dobijo tistega, kar bi morali zaslužiti. Nadalje smo zasledili še naslednje misli: . ~ Pojavlja se kriza, podjetja pa jo skušajo reševati na različne načine. Nekate-ra jmajo že predvideno odpuščanje delavcev. To ni prav, kot ni prav, da se nameravajo povečati osebni dohodki poslancem prav Sf- fi’ ■'io k* morali drugi stiskati. Breme naj pade na vse kategorije državljanov, seveda ne na vse enako. Ti-Stlr?.’ ki se že sedaj borijo za ziyljenjski obstoj, ne bi smeli omejevati sredstev za preživljanje. V okviru kombinata je vprašanje razvoja jasno. Pri tem mora prevladovati ekonomika, ekonomska ra-čunica. Sredstva je treba vlagati tja, kjer se bodo hitro vračala. Program modernizacije proizvodnje mora vsekakor imeti prednostni red, ne glede na dejavnosti v komDinatu. Zavzemamo se tudi za enotnost delitve dohodka, ki pa mora biti resnično uveljavljena, kri teni naj bi šlo vsaj za približno enakost med delovnimi enotami. Vprašanje komercialnega presežka, ki vzbuja res hudo kri, bo treba v pravilniku popravili, tiho oi bolje popravni startne osnove. — Sindikat je pred občnimi zbori sindikalnih organizacij . S predvidenim programom razvoja se sindikat strinja, treba bo resnično urediti vprašanje osebnih dohodkov. Splon pri onih, ki jim bo treba povečati osnovo na 800 dinarjev. kri notranjih rezervah je govora o večji storilnosti, vendar je treba urediti tudi vprašanje normativov. — treba bo pomisliti tudi na stare ljudi, ki odhajajo v pokoj. Dali naj bi jim primerno odpravnino, ki naj bi bila sicer v skladu z razpoložljivimi sredstvi. — Glede izobraževanja se pojavlja problem, kako bi ljudem pomagali, da bi se z interno kvalifikacijo usposobili za delo na delovnih mestih. Jasno pa bi jih morali za to tudi primerno stimulirati. Druga stran je uveljavitev strokovnih delavcev. Šola jim ne da dovolj znanja, strokovnost morajo pridobiti s prakso, izkušnjami. Seveda pa si morajo k temu pomagati in prizadevati tudi sami. Morali pa bi jim omogočiti tudi nekakšno perspektivno stimulacijo. — Ko govorimo o regresih delavcem ob dopustih, bi jim s tem nič ne pomagali, ker je višina regresov prenizka in si delavec ne more privoščiti dopusta na morju, sploh če ima družino. Treba bo najti drug primeren način za zadovoljitev potreb delavcev ob letnih dopustih. Regresiranje res ni dober način in bo treba najti ustrezno rešitev za letovanje delavcev in njihovih družin. — Glede stanovanjske politike smo v težkem položaju. Prošenj imamo za 250 milijonov S din, sredstev pa trikrat manj. Čeprav so ravno delavci nujno potrebni pomoči, njihovih problemov ni moč reševati. Zagotovili naj bi več sredstev za nakup stanovanj, predvsem onih, ki si jih ne morejo kupiti sami. Upoštevati bi morali bolj dosledno naš pravilnik. So ljudje, ki si nikakor ne morejo kupovati stanovanj, drugi z boljšimi OD pa lahko. — V kratkem bomo sklicali razširjeno sejo komisije za delitev sredstev skup- ne porabe, ki bo obravnavala pravilnik o stanovanjih. Govorili bomo o prednostnem redu, ki ga bomo osrednje dokončno določili, ne bomo pa dopustili vanj nobenega izjemnega vmešavanja. Glede preventivnega zdravljenja pa bodo odprte možnosti pošiljanja ljudi na zdravljenje tudi s pomočjo mestnega sindikalnega sveta. Tako je potekala razprava na sestanku ZK. Prikazala je vrsto problemov, ki naj bi se jih v kombinatu enkrat dokončno z vso resnostjo lotili in jih tudi rešili. To je dolžnost vseh komunistov in delavcev v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih. Razprava je bilo zelo realna, vendar je sodelovalo v njej vendarle premalo udeležencev. Pogrešali smo tudi večjo odločnost ali »udarnost«, če se že hočemo tako izraziti. Vsekakor pa je odločitev sekretariata ZK, da namerava vabiti na sestanke organizacije ZK, spodbudna, ker bo to bržkone nrinomoglo k uspešnejšemu reševanju celotnih problemov v okviru kombinata. T. B. Različne želje in predlogi ZBORI DELOVNIH LJUDI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI V prvi polovici decembra so bili v vseh delovnih enotah kombinata opravljeni zbori delovnih ljudi, katerih glavni namen je bil obravnava predlogov nekaterih novih pravilnikov oziroma njihova potrditev, razen tega pa so ti zbori obravnavali tudi notranjo problematiko vsake enote. • DE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA KOČEVJE Zbor v tej enoti je bil 10. decembra. Navzočih je bilo 18, odsotnih pa 10 članov kolektiva. Pri obravnavi predloga o reorganizaciji v I. fazi niso imeli navzoči nobenih pripomb in so se s predlogom v celoti strinjali. — Zbor je tudi soglasno sprejel osnutek pravilnika o zaščiti poslovne tajnosti v kombinatu. — Pri pravilniku o dodeljevanju posoijl za stanovanjsko gradnjo in razdeljevanj stanovanj je zbor dal pripombo, naj se razpon vračanja pod točko 2 člena 19 poveča od 5 do 15 let, pod točko 4 pa od 15 do 25 let. Udeleženci zbora zbora so se tudi strinjali s predvideno organizacijsko shemo v DE, po kateri naj bi imeli v prihodnje 19 delovnih mest s 34 zaposlenimi. Obravnavali so tudi predlog o kolektivnem zavarovanju in se izrekli za mesečno premijo 8.- din, pri čemer naj bi kombinat prispeval polovico. • DE UPRAVA Uprava je imela svoj zbor 9. decembra. Pri obravnavi predloga o reorganizaciji so se udeleženci z njim strinjali in pri tem predlagali, naj bi pomočnik glavnega direktorja reševal problematiko tako, kot jo rešujejo direktorji DE, in povezoval strokovne službe s samoupravnimi organi v tej delovni enoti. — Predlog nove organizacijske sheme v Kočevju in Lescah kot tudi predlog pravilnika o zaščiti poslovne tajnosti kombinata sta bila sprejeta v celoti brez pripomb. — Pri predlogu pravilnika o stanovanjih so pri členu 19 predlagali, naj se roki oziroma časovni razponi vračanja posojila skrajšajo, pri členu 23 pa naj se določi 6%> obrestna mera, računajoč od dneva prekinitve dela delavca v kombinatu. Obravnavali so tudi kolektivno zavarovanje in se v celoti strinjali s premijo 8 din, pri čemer naj bi polovico prispeval kombinat, polovico pa vsak delavec. Vsi člani pa naj bi bili zavarovani za enake vsote po poprečnem nevarnostnem .razredu. Sprožili so tudi vprašanje povračila stroškov prevoza na delo in predlagali, naj bi se dosedanji način spremenil tako, da bi imeli vsi enako povrnjene stroške. Pojasnjeno je bilo, da bo o tem razpravljal delavski svet kombinata. O de PEKARNA METLIKA Zbor delovnih ljudi je bil v Metliki med delovnimi enotami prvi na vrsti, saj so ga opravili že 8. decembra. Na njem so obravnavali predloge osnutkov posameznih pravilnikov, in sicer o zaščiti tajnosti poslovanja kombinata, o narodni obrambi, o stanovanjih, razen tega pa še prvo fazo reorganizacije kombinata, novo organizacijsko shemo v DE Kočevje in Lesce, na kraju pa še pri- ključitev pekarne Črnomelj h kombinatu. V uvodu so najprej obravnavali predlog delovnega programa enote za prihodnje leto ter ga potrdili. Za tem pa so potrdili vse tri prej omenjene osnutke pravilnikov in se strinjali z reorganizacijo uprave kot tudi sheme v Kočevju in Lescah. Soglašali so tudi s priključitvijo pekarne Črnomelj h kombinatu. Zanimivo je, da se sploh niso dotaknili vprašanja kolektivnega zavarovanja delavcev v kombinatu. Torej bržkone pomanjkljiva obveščenost. • DE PEKARNA LESCE Na zboru delovnih ljudi pekarne Lesce, ki je bil 10. decembra, je bilo navzočih 58 članov kolektiva. Zbor je dal soglasje za priključitev pekarne Črnomelj, nato je po poročilu direktorja tovariša Pintarja o dosedanjem poslovanju enote ugotovil zadovoljive uspehe lin poročilo potrdil. — Glede reorganizacije v upravi kombinata udeleženci zbora, po podrobnem Konec na 6. strani Bežen poged v higiensko urejenem sanitarije na Vodnikovem trgu Različne želje in predlogi Nadaljevanje s 5. strani pojasnilu tovariša Aljančiča, niso imeli pripomb. — Prav tako niso imeli pripomb glede pravilnika o tajnosti poslovanja kombinata kot tudi glede organizacijske sheme pekarne Kočevje. Glede organizacijske sheme v svoji enoti pa so predlagali nekatere spremembe in popravike. — Pri pravilniku o stanovanjih so predlagali, naj se v členu 19 upošteva daljši rok vračanja, pri členu 20, da naj se začne vračati posojilo naslednji mesec po dokončni izrabi posojila. V členu 23 naj veljajo 6% obresti od dneva, ko je delavec prekinil delovno razmerje v kombinatu. Pri določanju sprememb pravilnika naj bi upoštevali tudi socialno stanje družine prosilca. Po pojasnilu tovariša Aljančiča, kako je z nameravanim kolektivnim zavarovanjem delavcev, se je zbor odločil za premijo 8 dinarjev s tem, da polovico plača kombinat, polovica pa naj se odtegne delavcu pri vsakem mesečnem izplačilu osebnih dohodkov. Pri zavarovalnici naj bi dosegli tudi enotno poprečje za vse kategorije delavcev. 0 DE LJUBLJANSKO PODROČJE Ljubljansko področje je imelo zbor delovnih ljudi prav tako 10. decembra. Predloge glede reorganiiza-zacije strokovnih služb na upravi kot tudi glede organizacijskih shem v Kočevju in Lescah je podal direktor enote in so jih udeleženci zbora sprejeli brez pripomb. Prav tako je bil sprejet brez pripomb osnutek pravilnika o poslovni tajnosti kombinata. — Pri pravilniku o stanovanjih je prišlo v razpravi očitno do napačnega pojmovanja ali tolmačenja določil tega pravilnika, ki jasno govori o tem, kolikšna višina odstotkov pripada posamezniku glede na število družinskih članov. Pravilnik torej ne omejuje, kakšno stanovanje lahko kdo gradi ali kupi, ker je to zares njegova zasebna stvar, kot je tudi njegova stvar, kje si bo pridobil sredstva za nakup stanovanja ali gradnjo po lastni želji nad tistimi, ki jih v odstotkih predvideva pravilnik. — Pravilna pa je pripomba, naj se črta tretji odstavek 31. člena, ki govori o samskih stanovanjih v DE šumi, ker to velja za samska stanovanja v vsem kombinatu. Širšo informacijo o predlogu gospodarskega načrta kombinata in pojasnila v zvezi z njim je podal tovariš Petrovič. Pripombe glede načrta so bile zlasti v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov, kar naj bi pred sprejetjem načrta uredili. Obravnavali so tudi vprašanje kolektivnega zavarovanja in izrazili nezadovoljstvo nad dosedanjim odnosom zavarovalnice do zavarovancev. Zato so predlagali, naj bi bili v Glasniku objavljeni pogoji zavarovanja, prav tako pa naj bi pri 'boju za pravice zavarovancev pomagala pravna Služba. 0 DE TRGOVINA Na zboru delovnih ljudi DE Trgovine je bilo nav-zčih 25 delavk in delavcev. Direktor enote je najprej podal predlog o reorgani-cija služb na upravi, podrobneje pa ga je raztolmačil tovariš Petrovič, nakar je bil ta predlog 'osvojen. — V nadaljevanju je bil podan gospodarski načrt za prihodnje leto, pri čemer so razpravljali o rekonstrukciji pekarne na Samovi, 'o problemih DE Šumi, o osebnih dohodkih v prihodnje ter o dopolnilnem šolanju zaposlenih. Tudi predlog gospodarskega načrta je bil potrjen. Dodatno pa je bilo predlagano, naj bi adaptirali trgovino v Staničevi ulici in jo dopolnili z bifejem. Prav tako pa je potrebna adaptacija trgovine na Celovški cesti. — Razpravljali so tudi o organi j arijski shemi Kočevja in Lesc ter jo z glasovanjem potrdili. —■ Pri razpravi o stano-vanskem pravilniku so opozorili, da bi bilo treba na kakšen način vplivati na ustalitev cen pri gradnji sanovanj, med tem ko pripomb glede samega pravilnika ni bilo. — Sprejeli so tudi osnutek pravilnika o poslovni tajnosti kombinata ter se hkrati izrekli za priključitev pekarne Črnomelj k Žitu. Zanimivo je, da na tem zboru niso čutili potrebe spregovoriti o kolektivnem zavarovanju. 0 DE PEKARNA KRANJ Tudi ta enota je bila med prvimi, ki je opravila svoj V PRIHODNJI ŠTEVILKI: — Še o zborih delovnih ljudi — Zadnja seja DSK v letu 1970 — Mladina in njeno delo — V prenovljeni kočevski prekarni — Potreba in nujnost reorganizacije — Sindikalne organizacije o svojem delu — Upokojenci na obisku v Žitu zbor, in sicer 8. decembra. Navzočih je bilo 24 članov. Najprej so razpravljali o reograni-zaciji, pri čemer je podrobnosti tolmačil tovariš Petrovič, nakar je zbor obrazložene predloge sprejel. — V nadaljevanju so obravnavali program delovne enote za leto 1971 v zvezi s prodajo v skladišču in proizvodnje pekarne. — Potrdili so predlog organizacijske sheme DE Kočevje in Lesce, nato pa še osnutek pravilnika o zaščiti poslovne tajnosti kombinata. — Pri razpravi o stanovanjskem pravilniku so predlagali, daj bi za posameznike odločale komisije pri DE, v kolikem času naj bi vračali posojilo, ker pač v DE najbolj poznajo finančno zmogljivost posojilojemalcev. Sicer pa je zbor osnutek pravilnika potrdil. Razpravljali so tudi o kolekivnem zavarovanju, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so nekateri že sami zavarovani, ostali pa so se izrekli za 'ta način zavarovanja, predvsem šoferji. Potem ko je direktor enote seznanil navzoče o 10-mesečnem poslovanju, ki je bilo proti pričakovanju izredno dobro zaključeno, so nekateri načeli problem, češ da se njihova DE čuti zapostavljena. Govorili so o obljubah da bo mehko pecivo izdelovala pekama Kranj, da pa zdaj iz tega ni inič.Tovariš Petrovič jim je pojasnil, da to sploh ne drži in da so v Lescah za izdelavo tega peciva povsem drugačni in sprejemljivejši pogoji. Šoferji so iznesli problem osebnih dohodkov, s katerimi se ne strinjajo. 0 DE DOMŽALSKO PODROČJE Na zboru delovne enote v Domžalah je bilo navzočih 51, opravičeno odsotnih pa 6 članov kolektiva. Posamezna pojasnila glede osnutkov pravilnikov je dajal vodja službe informiranja tovariš Slovenec, ki je najprej obrazložil predlog reorganizacije kombinata v I. fazi, nato pa predlog novih organizacijskih shem v Kočevju im Lescah. Za njim je direktor enote nekoliko podrobneje razložil osnutek pravilnika o poslovni tajnosti ter za tem zelo podrobno stanovanjski kravilnik. Ko so člani obravnavali vse te predloge, so jih tudi v celoti potrdili in sprejeli. Udeleženci zbora so nato po krajši razpravi sprejeli tudi predlog o kolektivnem zavarovanju dali pa so pripombo, naj bi zavarovanci dobili tucti zavarovalne police ter podroben opis pravic, ki naj bi jih pašamenziki ob tem zavarovanju tudi sprejeli. Na koncu so sprejeli tudi predlog o priključitvi pekarne Črnomelj. Njihova želja pa je, da bi v nadaljnjih petih letih pri programu razvoja upoštevali tudi potrebne rekonstrukcije v tej enoti, kar je njihov glavni problem. 0 DE PEKATETE Delovna enota Pekatete je ime svoj zbor 12. 'decembra ob navzočnosti 48 članov kolekiva. Pri obravnavi organizacijske sheme v DE Kočevje in Lesce so dali nekatere pripombe, glede nove organizacijske sheme strokovnih služb ter glede pravilnika o poslovni tajnosti so dali naslednje pripombe: Ob 20 členu naj bi dodali klavzulo, da mora posojilojemalec plačati 2 °/o zamudne obresti, če zamudi plačilno mesečni obrok (predlagalci očitno niso natančno prebrati pravilnika, kjer je to določilo že napisano), v 31. členu naj se črta DE Šumi, ker to velja za vse delovne enote, nadalje da naj se določi rok odplačevanja prav tako pri odkupu stanovanj kot pri dodeljevanju posojil. (To je iz objektivnih in praktičnih razlogov nemogoče določiti). Zbor je še predlagal, naj bi kombinat iz razpoložljivih sredstev vsako leto kupil po eno enosobno >in dvosobno stanovanje, da bi ga komisija dodelila -tistim delavcem, ki s svojimi sredstvi niso sposobni za nakup stanovanj. Zbor je tudi enotno sprejel sklep o kolektivnem zavarovanju, vendar s pripombo, da bi rad pojasnilo, ali pripada zavarovalnina delavcu samo za nesrečo Glede na to, da so delavci na večini zborov delovnih ljudi kombinata razpravljali o tem problemu, pa ob tej priložnosti niso dobili pri delu ali za vsako nesrečo. 0 DE PEKARNA IN DE SKLADIŠČE NOVO MESTO Obe delovni enoti v Novem mestu sta imeli svoj zbor skupaj 14. decembra. Udeležilo se ga je 43 de-lav in delavcev, zbor pa so obiskali tudi glavni direktor, ter tovariš Jerman in Petrovič. Potem ko je bil podan predlog o reograinizaciji strokovnih služb na upravi, ga je obrazložil in utemeljil glavni direktor, nakar ga je zbor soglasno potrdil. — Po predlogu glede proizvodnega in prodajnega načrta za prihodnje leto je bilo pojasnjeno, da so predlogi o posameznih delovnih enotah nerealni in jih je bilo treba popraviti. V novomeškem skladišču in prav tako v pekami je treba pričakovati porast odjema, ker se je tržišče nekoliko razširilo. — Po podrobnejši obrazložitvi pravilnika -o poslovni tajnosti so prav tako le-tega potrdili, strinjali pa so se tudi z osnutkom pravilnika o stanovanjih. Glasovali so še o pripojitvi pekarne Črnomelj, nato pa predlagali, da bi bilo treba razširiti skladišče moke in testenin. To je bežen in hiter vpogled v nekatere zbore delovnih ljudi, o vseh ostalih pa, upamo, da bomo poročali v prihodnji številki. Videti je, da glede predlogov, podanih na teh zborih, ni bilo nobenih problemov in zapletov ali pa nepotrebnih vprašanj vse tam, kjer so bile posamezne zadeve dobro obrazložene in smotrno prikazane. Vse tam, kjer pa so se v predloge pravilnika oziroma njihovih osnutkov premalo 'poglobili, so nastale dileme. Iz tega lahko sklepamo, kje so bili bolje in kje slabše pripravljeni zbori ter kje so bila podana dobra in pravilna tolmačenja, kje pa ne. dovolj tehtnih pojasnil ali pa so zahtevali še dodatna pojasnila, menimo, da je prav in potrebno obširneje Konec na 7. strani VSEM UPOKOJENCEM! Živilski kombinat Žito namerava v začetku januarja 1971 povabiti upokojence vseh delovnih enot na novoletni tovariški razgovor in ogled obratov v Ljubljani. S tem se jim želi skromno oddolžiti za njihovo dolgoletno delo. Vse upokojence že sedaj opozarjamo, da bodo prejeli za ta sestanek osebna vabila prek svojih delovnih enot ali na naslove. KOMBINAT »ŽITO« Koristi kolektivnega zavarovanja NI ODVEČ, DA SE ODLOČIMO ZA TO VRSTO ZAVAROVANJA, KER TO NARAVNOST NAKAZUJEJO ŠTEVILNE NESREČE NAŠIH DELAVCEV PRI DELU ALI PA TUDI IZVEN NJEGA — V VEČINI DELOVNIH ENOT KOMBINATA SO SE NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI ŽE ODLOČILI ZA VKLJUČITEV V TO VRSTO ZAVAROVANJA Na minuli sindikalni konferenci kombinata — o kateri smo poročali v prešnji številki našega časopisa — je bilo med ostalo problematiko tudi precej govora o namenu, naj bi že dosedanje kolektivno zavarovanje, v katerega so zajete doslej le maloštevilne delovne enote, razširili na celotni kombinat. V to nas silijo določeni pogoji, predvsem mnoge nesreče pri delu ali izven njega, ki delavce, posebno tiste s slabšimi osebnimi prejemki, prikrajšajo za nujno potrebna sredstva za preživljanje. Zamisel o vključitvi vseh delovnih enot in njihovih delavcev v kolektivu zavarovanje je vsekakor spodbudna in ji je vredno po tej plati dati vso podporo. Koristi kolektivnega zavarovanja Nadaljevanje s 6. strani pojasniti novi način kolektivnega zavarovanja, po katerem naj bi bili v prihodnje zavarovani vsi naši delavci. Še poprej pa je prav, da neredimo kratek pregled, koliko je bilo v zadnjih štirih letih v okviru naših delovnih enot nesreč pri delu ali izven njega in koliko je bilo zaradi tega izostankov delavcev. Prikaz nesreč pri delu in izven dela je sestavljen za 4 leta in je izostanek delovnih dni naslednji: Nesreče pri delu 1966 1.447 dni 83 primerov 1967 794 dni 64 primerov 1968 1.363 dni 86 primerov 1969 1.733 dni 82 primerov Sa. 6.337 dni 315 primerov Nesreče izven dela 1966 384 dni 24 primerov 1967 417 dni 21 primerov 1968 356 dni 21 primerov 1969 292 dni 26 primerov Su. 1.449 dni 92 primerov V letošnjem letu pa je bilo v 10 mesecih že 1.685 izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu, medtem ko nesreče izven dela niso upoštevane. V štirih letih sta bili dve smrtni nesreči in 10 težjih nesreč, kjer je pri delavcih prišlo do težjih invalidnosti, pri enem pa celo do stoodstotne. Nad 30 dni izostanka zaradi nesreč pri delu in izven dela je bilo v 4 letih 53 primerov. Iz vsega tega je videti, da je priporočljivo kolektivno zavarovanje. Uporaba zaščitnih sredstev, upoštevanje varnostni predpisov, zbranost in pazljivost pri delu, previdnost — vse to ne zadostuje, da bi se lahko izogibali nesrečam. Kljub največji pazljivosti pone-kod^ nezgod ni mogoče preprečiti. To je misel, ki jo navaja zavarovalnica v svoji ponudbi podjetju, naj se člani kolektiva pri njej kolektivno zavarujejo. Nam pa je znano, da nimamo takih idealnih pogojev, da bi bil vsak stroj Pravilno zavarovan, da sicer razpolagamo z nekate-rimi zaščitnimi sredstvi, vendar jih vsi ne uporabljajo, da imamo predpise 0 varnosti pri delu, katere na vsakem koraku kršimo, da zbranost, pazljivost in Previdnost niso vselej prisotne pri delu. Zato imamo precej nezgod pri delu. . Y naši delovni organizaciji že obstaja kolektivno zavarovanje, vendar ne v vseh delovnih enotah. Do sedaj imajo zavarovanje samo^ uprava, Pekatete, Domžale, Trgovina, Dolenjko področje in Šumi. Mesečna premija znaša 200 S din na zaposlenega in temu primerno nizka je odškodnina, iki jo posameznik, ki se je poškodoval, prejme od zavarovalnice. Zavarovanje doseže svoj namen le tedaj, če zavarovanec v primeru nezgode res dobi primerno odškod- nino, kair pa je z tako nizko premijo nemogoče. .Zavarovalne vsote za posamezne zavarovance so odvisne od nevarnosti, ki ji je izpostavljen delavec pri svojem delu. Zaradi tega uvršča zavarovalnica člane delovnega kolektiva v pet nevarnostnih razredov. V prvi nevarnostni razred (nevarnost je najmanjša) se uvrščajo interni delavci na upravah, v drugi nevarnostni razred inženirji in tehniki, ki nadzorujejo delo v proizvodnji, v tretji nevarnostni razred delavci, ki delajo na manj nevarnem delovnem mestu, v četrti razred delavci na nevarnejših delovnih mestih in v peti razred rudarji, varilci, poklicni šoferji itd. V tabeli so prikazane zavarovalne vsote pri mesečni premiji 8.- din ob zavarovanju za smrt, invalidnost in dnevno odškodnino. Mesečna premija 8.00 din M L u | Zg I S S p I. 18.000,00 II. 12.000,00 III. 9.000,00 IV. 7.200,00 VI. 6.000,00 36.000. 00 18,00 24.000. 00 12,00 18.000. 00 9,00 14.400,00 7,20 12.000. 00 6,00 V primeru smrti izplača zavarovalnica celo zavaro- valno vsoto. Prav tako plača zavarovalnica celo zavarovalno vsoto za invalidnost, če postane zavarovanec 100«/o invalid (npr. popolna izguba vida, izguba obeh rok ali pesti, izguba obeh nog). Del zavarovalne vsote za invalidnost pa izplača zavarovalnica, ce postane zavarovanec delni invalid (npr. 20°/o za izgubo palca na roki, 90% za izgubo devetih ali vseh prstov na rokah). Vsekakor priporočamo delavcem, da se odločijo za kolektivno zavarovanje in se odločijo pri tem za višjo premijo. Ta še vedno ne bi bila visoka, če delavec plača na mesec 4.00 N din, kombinat pa 4,00 din. V takem primeru bi se mu to vsekakor poznalo pri dnevni odškodnini, invalidnosti ali pri smrtni nesreči, kjer dobijo izplačano zavarovalnino sorodniki. Kolektivno zavarovanje pa bo doseglo svoj namen, če bomo zavarovali vse delavce v kombinatu. V primeru, da bi se odločili za premijo 8,00 N din na mesec, znese na leto prmija 86, 00 N din, v primeru nesreče pa bi dobil delavec za 15 dni 90,00 N din v najnižjem, V. nevarnostnem razredu, v primeru 20°/o invalidnosti pa bi dobil izplačanih 2.400,00 N din. S tem sem želela na kratko, a upam, da dovolj jasno prikazati ta način zavarovanja, za katerega naj bi se in se bržkone tudi bodo odločili smoupravni organi našega kombinata. Slava Gozdnika!- Gfask v ill MetniHji Mestna konferenca Zveze mladine Slovenije v Ljubljani je razširila krog dela tudi čez meje domovine. Navezala je stike s sindikalno mladino Mannheima. V decembru 1969 smo se v okviru Mestne konference dogovorili za izmenja-avo obiskov mladinskih organizacij Mannheima in Ljubljane. 21 članska skupina, v kateri so bili predstavniki Zmaja. Iskre, Colorja in Žita, se je zbrala 11. julija letos na ljubljanskem kolodvoru. Vodja skupine je bil inž. Milan Slemnik. Nestrpno smo pričakovali prihod vlaka, ki bi nas odpeljal, vendar zaman. Imel je triurno zamudo, kar nam je povzročilo kasnejše težave, ker nismo prispeli pravočasno in naši kolegi so nas morali čakati štiri ure. Vožnja je bila precej utrudljiva, saj smo se vozili šestnajst ur. V Mannheim smo prispeli ob 17. uri po-popoldne. Naši prijatelji iz Mannheima so nas potem odvedli v dom sindikatov kovinske stroke IGM. Tam nas je pozdravil Walter Metz in povedal, da se bomo odpeljali v internacionalni kamp v Oberjocbach, ki je oddaljen 120 km od Mannheima. Med čakanjem smo si ogledali posamezne klubske sobe, ki jih ima sindikalna mladina v zgradbi IGM. Presenečeni smo bili nad plakati, v neki sobi, s pomočjo katerih so se bojevali mladinski sindikalisti proti delodajalcem, da ne bi bili vajenci samo poceni delovna sila, ki naj bi opravljala vsa pomožna dela, pač pa samo tista, ki bi jim koristila v stroki. BIVANJE V KAMPU Zvečer smo se odpeljali v Oberjosbach — v internacionalni kamp. Tu so taborili že Irci, Francozi, Nemci, Angleži, Nizozemci, katerim smo se pridružili še Jugoslovani. Ob prihodu v kamp smo bili sprva razočarani, ker se nismo nadejali, da bomo šotorili. Razočaranje se je povečalo, ko smo bili še seznanjeni z redom v kampu. Stanovalci vsakega šotora so morali en dan dežurati v kuhinji, kadar nismo šli na ekskurzijo. Pred jedjo so morali servirati jedilni pribor in hrano, po obedu pa pomiti posodo. Ta novica je povzročila največ hude krvi, češ da nismo prišli delat v Nemčijo, ampak na ekskurzijo. Vendar kanček dobre volje in vsa huda kri se je umirila. Namen našega bivanja v ZR Nemčiji je bil, da se seznanimo z nemško industrijo in gospodarskim razvojem, z vlogo sindikata, z vlogo delavcev v podjetju, z življenjem naših delavcev v ZR Nemčiji in kako živi poprečna nemška družina. Zaradi različnih strok, iz katerih smo bili člani naše odprave, je organizator poskrbel, da smo si ogledali vsaj eno tovarno iz vsake stroke. TOVARNA SLADOLEDA Iz kampa smo se vozili z avtobusom na oglede tovarn in posameznih mest. Najprej smo si ogledali tovarno sladoleda Langnese v Heppenheimu, naj večjo tovarno sladoleda v Evropi. Obrat je podružnica angleško nizozemskega koncerna. V sezoni imajo zaposlenih 800 ljudi v dveh izmenah. Sladoled izdelujejo po tehnologiji, ki ustreza nemškemu življenjskemu pravilniku. Od tuje delovne sile zaposlujejo največ Špance, za katere imajo zgrajene domove, nekaj pa jih stanuje v hotelih. Za dnevno produkcijo sladoleda porabijo 200 hi mleka, 25 ton sladkorja, 12 ton masla, 5 ton sadja. Zanimivo je povedati, da so nas strokovnjaki vodili samo skozi proizvodne prostore, sprejela pa sta nas predsednik delavskega sveta ter predsednik sindikata, kar kaže, da je vodenje podjetja strogo ločeno od delavskega uprav-vljanja in sindikalnega dela. Delavski svet tovarne sladoleda Langnese ima 9 oseb, od tega jih je 7 zaposlenih v proizvodnji, dva pa sta profesionalca. Delavski svet je zastopnik delavcev in si hoče priboriti čim več socialnih ugodnosti, čim boljše plače po skupinah delovnih mest in odnos nadrejenih do delavcev. Sedaj, če primerjamo nalogo našega delavskega sveta z nemškim, ugotovimo, da ima nemški delavski svet veliko manjše pristojnosti ikot naš, saj ne soodloča pri gospodarjenju, ekonomskih vprašanjih in razvoju tovarne. Vsa podjetja so v rokah zasebnega kapitala in ga upravljajo prek strokovnega organa, upravnega odbora. Plačevanje delovne sile je uvedeno po skupinah delovnih mest. Imajo štiri skupine. Ženska delovna sila je slabše plačana, kar opravičujejo s tem, da opravlja lažja dela. Delavci, ki so zaposleni dalj kot tri leta, dobijo dodatek na stalnost. Strokovnjakov ne plačujejo po skupinah, pač pa po prostih dogovorih, kar je odvisno od ponudbe in povpraševanja. Delavci nimajo individualnih norm, ampak delajo po tekočem traku. Ob remontih pa delovno silo premestijo k drugim strojem, da se jim plača ne spreminja. OBISK TOVARNE AVTOMOBILOV OPEL Ogledali smo si tudi tovarno avtomobilov OPEL v Ruselsheimu. Ob prihodu v tovarno moraš najprej izpolniti listek z osebnimi podatki, na hrbni strani pa so navodila, kako se moraš vesti med ogledom tovarne. Tovarna Opel ima štiri podružnice in zaposluje 57.000 ljudi; v Ruselsheimu je zaposlenih 36.000. Opel je v okviru ameriškega koncerna General m o tor s že od leta 1929. V Opel tovarni je zaposleh štirideset narodov, med katerimi so tudi Jugoslovani. Z Jugoslovani so nemški delodajalci zadovoljni, na kar smo bili zelo ponosni, sploh da so tudi naši ljudje ob enakih pogojh in organizaciji dela prav tako produktivni kot nemški ali drugi delavci. Ko prideš v tovarno, dobiš vtis, da delajo manj prizadevno, vendar zaradi organizacije dela z manjšimi napori dosegajo veliko boljše rezultate. Dnevna prozvodnja je 3600 avtomobilov. Dolžina tekočega traku je 100 km in sestavijo vsakih 44 sekund en voz, lahko vsakega drugačnega tipa, ki jih vse prekontrolirajo na poti v skladišče. 50 do 60% proizvodnje izvažajo, sprejemajo pa tudi individualna naročila; rok dobave je odvisen od velikosti naročila. Človek občuduje organizacijo dela ob sprehodu po velikih dvoranah in opazuje, kako poteka vse delo po določenem redu, brez vseh zastojev in ljudje samo še upravljajo stroje. Delavci so informirani o vodenju tovarne na konferencah, kjer so vsi prisotni V TOVARNI PENEČIH VIN HENKELL Ta tovarna v Russhemu kupuje francoska in nem- Nadaljevnaje na 8. strani Pogled na impozantno poslopje muzeja v Rastattu Nagradna križanka »Srečno 1971« rm. s jpŠ NOGOMETA 5 dinama kRasnodar G*SKA BOHINJA modrosti PREBRI- SANEC, TIC reka £ KOZ i INN5- MLAJŠA PLAST V RAZVOJU Z.2MLJC SLIKANJE Z VODEN BARVAMI v C° vEUKA PESNITEV EP VRSTA PREJE imenitna Isnska BAJESL. USTANOV. rima * C 1 \ vUuCV- N 'JIP£ \ f- BLJAN Kr Po K RAJ. v sev. mAČiji TRDNA . Z.EMLJA, Pod 6#l r m a H n'ri A P/, SSL fitP / NEZREL ODPADEL SADEŽ UM ZNAČAJI had£. skladat (FEREnc) HlMALAJ. Koza W li |j [i\ l? UDARNI* >ELAVCC m > i « 1 ( 1 1 I 1 J 1 1 1 Nč>cna PTICA ▼ w DALMAT. ŽENSKO IME angl. Film. ISKALKA (<3*EER) IMS SKLAD HACATUlJAN/ Klavirski virtuoz IM£ ČLANA DE ?EKATfTC IM Q. NOVAKA ANDREJ KOŠAK. stoletje LESnoind. PODJETJE tekočina v ŽILAH obrat rŽITA - iM£ PISAT-Tvaina SsKRat#W £sna AMER. MOŠKO IME OLIVER cRom- well IME CLAtBEN AHAČIČA EKSot. OPERA LEA DELI BESA Ciuhe ?R1 AVTU JANEZ LOGAR ODCEP, ODP0JI- TEV NAFTNI IZVIR XuDnik v Zasavju TUJE ŽEN- IMS ADRESA Sokratov TOČILtC ZVCK velika ČRKA IAČETn, prečni TRAM V OSTREŠJU VELIK. GORSKI VRH demokr REPUBl. KEM.ZNAK ZA iRiDU ime pesnika uje VICA tone kralj ČEŠKA PRITRDIL. DLAČICE VLADAVINA Emirja lSlo suh diOVSK Pristan. v IZRAELU PXA^ KAM6 kremenjak 5*Tki Bog fET*ov, eol 4 NASTR6- LlTgV rih Daljino- ne* TOPU — INDIJSKI DROBii ZGORNJI DEL STOPALA TORKAR IGOR PBKLAR ERNEST v/ vi PREDUJEM 1U?A OTOM TEŽKO OROŽJE STAR SLOVAN IVAN TAVČAR UD KOLEKTIVA PARkusjq IVAN CANKAR DOKTOR VRTNI NA belgij. LETOVIŠČE Divji Hunski KRALJ PLAČILO ZA REJO NASTAVA; ZANKA KURET ARZEnij DRAGAR ADOLF DOBNIK O L 0 A oKROquA zq*ADBA S kupolo ITALJ, M. 1 ME RIHARD) Delavec V NAŠEH OBRATU KKŠCAN, ODPADNIK — /i V <0- POLUKSOV DVOJČEK v q*ŠKi MIT0LOG. IME iq*ALKE GARDNE* Naj izpolnijo se želje! 6(tisk v Ul Hmcifi Novo leto spet prihaja z upi nas prav vse navdaja, da bi v sreči zaživeli, zadovoljni in veseli! Pot prehojena za nami prepletena vsa z željami je v zdaj končanem letu, ki slovo je dalo svetu. Vse napore smo vložili, da bi zadovoljni bili; je bilo uspešno delo, je koristi kaj imelo? To vprašanje se poraja nam od konca in do kraja. Kaj smo lani zamudili, česa nismo postorili? Smo preveč se nadejali in preveč pričakovali, neuresničene so želje, to kali nam zdaj veselje. Toda ura zamujena ne povrne se nobena. Škoda je obupovati za preteklim tugovati. Nove čakajo naloge, perspektive in nadloge vse po vrsti, mlado, staro, kar še ni za staro šaro. Treba znova bo začeti, treba dneve nove šteti, ko prihaja novo leto s skrivnostmi vse odeto. Delali bomo pogumno, vsi z zanosom in razumno, vsak zaupal bo sam vase, vsi pa v lepše, boljše čase. To nam vsem naj bo vodilo, da bi dobro se izpolnilo v življenju, gospodarstvu, v celotnem našem stvarstvu. Stopimo v novo leto vsi delovno, vsi zavzeto! Naj izpolnijo se želje vsem v veliko veselje! NAGRADNI RAZPIS Za reševalce nagradne križanke »Srečno 1971« je uredništvo pripravilo nekaj več denarnih nagrad. Vsak, ki bo pravilno rešil križanko in ki ga bo seveda tudi izbral žreb, lahko prejme eno od naslednjih nagrad: 1. nagrada 200 din 2. — 3. nagrada po 100 din 6. —10. nagrada po 50 din. Bralci naj pošljejo pravilno rešene križanke do 15. januarja 1971 na naslov urednitšva Glasnika, Ljubljana, Smartinska 154. Nadaljevanje s 7. strani ška vina, 'ki zorijo eno leto. Iz enega rezervarja dobijo 130.000 1 vina. Vina bogatijo s sladkorjem in kvasom. Zorenje, ki traja šest tednov, ki traja šest te-turami. Potem vino pretočijo in ga imajo pri — 5° C; okus in značilnosti dodajo s sladkorjem, glede na različno količino vinske kisline. Končno sfiltrirajo vina in polnijo steklenice pri pritsku 5 atmosfer. Dnevna zmogljivost polnjenja steklenic je 200.000 ali 25.000 steklenic na uro. PRI ZVEZNEM SINDIKATU V FRANKFURTU IG Metal je sindikat kovinske industrije in je organiziran po pravilih zakona v vsaki tovarni in ne po poklicih, kot je to v Veliki Britaniji. Ima 2,000.000 članov od tega 300.000 mladincev. IGM je eden izmed 16 sindikatov v ZR Nemčiji. Na samem področju imajo 181 upravnih mest, ki so stalno zasedena. Deluje šest deležnih vodstev in eno v Berlinu, ki odgovarjajo posameznim deželam. Imajo malo mladinskih delavcev organizatorjev, ker niso hoteli imeti svojega mladinskega aparata. Naj višji organ je skupščina, ki se sestaja vsake tri mesece. Delegati skupščine volijo bodisi po naseljih, bodisi po tovarnah. Kot naslednji organ je okrožna konferenca. V Frankfurtu imajo oddelek, sestavljen iz 6 ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z mladino kovinske stroke. Zadolženi so za tarifne pogodbe, za žensko delo, za vsakodnevne težave, mladinsko izobraževanje. Poskušajo z nekaterimi pripomočki doseči višji nivo izobrazbe. Zato organizirajo weekend šole in v njih obdelujejo pet vnaprej določenih tem kot na primer: delo in počitnice, organizacija podjetja, funkcioniranje, kako je z dohodki v kapitalističnem sistemu, držba v kateri živimo. a[uBAazejqozi- ou^e^ipuis je nujno potrebno, da se znajo sindikalisti boriti za pravice. Poleg tega načina izobraževanja imajo še štirinajstdnevne seminarje v internatih, kjer poskušajo novo metodo izobraževanja, tako da delajo v skupinah. Take seminarje obiskujejo toliko časa, dokler ne delajo 'kadidati lahko samostojno. V TOVARNI AKUMULATORJEV Obiskali smo tudi tovarno akumulatorjev BERGA, ki jev okviru koncerna VAR-TA-PETRIX. Najprej smo mislili, da je to tovarna baterij, vendar Nemci naziva j o akumulatorje velike baterije. Konec prihodnjič Izdaja Živilski kombinat »ŽITO*. Ljubljana, Smartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1800 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, LJutv IJana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani PRAVILNIK o narodni obrambi Živilskega kombinata Žito Ljubljana Na podlagi 60. člena Zakona o narodni obrambi in 77. člena statuta Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana, je delavski svet kombinata »ŽITO« Ljubljana na svojem zasedanju dne 22.10. 1970 sprejel naslednji PRAVILNIK o narodni obrambi Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana raturo, s čemer delavci v najkrajšem možnem času uresničijo pravico do dobre obrambne pripravljenosti. 4. člen Pripadniki civilne zaščite in teritorialne obrambe kombinata sodelujejo pri reševanju ob hudi nesreči v kombinatu; na zahtevo pristojnega organa družbeno politične skupnosti pa tudi zunaj kombinata. 5. člen TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo priprave in organizacija na področju narodne obrambe v kombinatu, pristojnosti organov upravljanja kombinata ter posebne pravice in dolžnosti delavcev v zvezi s pripravami za obrambo in za vojno, kakor tudi uporaba enot civilne zaščite in teritorialne obrambe pri reševanju ob naravni ali drugi hudi nesreči, potresu, požaru ali povodnji. 2. člen Lastne priprave za delo v vojni ter za zaščito delavcev in premoženja pred vojnimi dejavnostmi opravi kombinat na podlagi načrta za organizacijo dela, proizvodnje in storitev ter načrta za obrambo in zaščito svojih delavcev in sredstev. Kombinat sodeluje tudi pri splošnih pripravah v sklepu z razvojnimi načrti in vojnimi načrti družbeno političnih skupnosti. 3. člen Obrambne priprave in reševanje ob hudi nesreči opravljajo vsi delavci kombinata ter organi, enote in službe kombinata, ki so določene s tem pravilnikom. Za učinkovito opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka so se dolžni usposabljati vsi delavci. Kombinata zagotavlja potrebna sredstva za orožje in opremo, organizacijo tečajev in vaj, strokovne časopise in drugo lite— V primeru vojne ali neposredne vojne nevarnosti ravnajo kombinat in njegovi delavci po vojnem načrtu kombinata in vojnih predpisih družbeno političnih skupnostih. II. VRSTE PRIPRAV 6. člen Obrambne priprave kombinata obsegajo: — izdelavo vojnega načrta kombinata in obrambnega razvojnega načrta kombinata ter njuno usklajevanje z načrti družbeno političnih skupnosti, — priprave za proizvodnjo in opravljanje storitev v vojni, -—■ obvezno hranjenje in čuvanje zalog in rezerv, —- organiziranje, oboroževanje, opremljanje ter pouk enot in služb teritorialne obrambe, — organiziranje, opremljanje ter pouk not civilne zaščite, — izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje, — strokovno usposabljanje svojih kadrov za delo v vojnih razmerah. — zagotavljanje oizroma vlaganje potrebnih finačnih in materialnih sredstev za obrambne priprave ter za delo in obrambo v vojni, — druge priprave, ki so potrebne ali so določene kombinatu s predpisi oziroma ustreznim načrtom družbeno politične skupnosti. 7. člen Varstvo pred hudimi nesrečami obsega: •—■ izdelavo načrta za varstvo kombinata pred hudimi nesrečami, — izvajanje preventivnih ukrepov, — dodatno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite in teritorialne obrambe, — druge potrebne priprave. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV UPRAVLJANJA KOMBINATA 8. člen Delavski svet kombinata ima zlasti naslednje pristojnosti na področju narodne obrambe in varstva pred hudimi nesrečami: — sprejema obrambni razvojni načrt kombinata, načrt za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter program financiranja narodne obrambe, — določa osnove vojnega načrta kombinata, —■ odloča o združevanju sredstev z družbeno političnimi skupnostmi in z drugimi delovnimi organizacijami za zadovoljitev obrambnih potreb, ki so skupnega pomena, — voli komisijo za narodno obrambo, voli in razrešuje člane, •—- ustanavlja enote in službe teritorialne obrambe ter enote in službe civilne zaščite, skrbi za njihovo izobraževanje, opremljanje in strokovni pouk, imenuje in razrešuje poveljnike teh enot in služb, — sprejema organizacijske rešitve za izvajanje tehničnih in strokovnih opravil na področju narodne obrambe. 9. člen Komisija za narodno obrambo skrbi za hitro in učinkovito izvajanje obrambnih priprav v posameznih delovnih enotah oziroma celotnem kombinatu, zlasti pa: — sprejema vojni načrt kombinata, ■—- pripravi in predlaga delavskemu svetu kombinata obrambni razvojni načrt kombinata ter načrt za varstvo pred naravnimi in hudimi nesrečami, — vodi in usklajuje konkretne obrambne priprave kombinata, enot in služb teritorialne obrambe, enot in služb civilne zaščite ter programira ustrezen strokovni pouk, — z občinskimi sveti za narodno obrambo, upravnimi organi za gospodarstvo, upravnimi organi za narodno obrambo ter z organi za narodno obrambo drugih delovnih organizacij usklajuje organizacijska vprašanja, ki so skupnega pomena za obrambo ter druga vprašanja s tega področja, ki izhajajo iz kooperacijskih in integracijskih odnosov, — skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti ob neposredni vojni nevarnosti in za izvedbo posebnih ukrepov v vojni, — odloča o mobilizaciji delavcev kombinata ter o uporabi enot teritorialne obrambe in civilne zaščite, — razporeja delavce v enote in službe teritorialne obrambe kombinata, v enote civilne zaščite kombinata, v vojni ali ob neposredni vojni nevarnosti pa obveznike delovne obveznosti na konkretna dela oziroma delovna mesta, — organizira seznanjanje delavcev s konkretnimi dolžnostmi v vojni, — vodi reševanje v primeru hude nesreče, — predlaga delavskemu svetu kombinata in drugim organom upravljanja ustrezne ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje obrambnih priprav, — odgovarja za pravilno izbiro oseb za zaupna dela pri obrambnih pripravah. Vodja službe informiranja je kot pooblaščena oseba po svojem položaju predsednik komisije za narodno obrambo, Upravitelj vojnega načrta kombinata (referent za NO) je član komisije za narodno obrambo. 10. čine V okviru pooblastil na področju narodne obrambe, opravlja glavni direktor oziroma od njega pooblaščena oseba, zlasti naslednje zadeve: — vodi izvajanje obrambnih priprav, — daje strokovna navodila odgovornim vodjem enot in strokovnih služb za izvajanje obrambnih priprav ter preventivnih ukrepov za preprečevanje hudih nesreč, —- skrbi, da se pravočasno izvedejo sklepi delavskega sveta in komisije za narodno obrambo, kakor tudi predpisi družbeno političnih skupnosti s področja narodne obrambe, —• ob hudi nesreči, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni samostojno odloča o mobilizaciji delavcev kombinata ter uporabi enot civilne zaščite in teritorialne obrambe, če se ne more takoj sestati komisija za narodno obrambo, —- zastopa kombinat v zadevah narodne obrambe in sodeluje s pristojnimi organi družbeno političnih skupnosti, —• nadzira izvajanje obrambnih priprav v kombinatu, —• poroča delavskemu svetu kombinata in organom družbeno političnih skupnosti o stanju obrambnih priprav kombinata, ■—• neposredno takoj ukrepa, če ugotovi, da delavec ne izvaja nalog s področja narodne obrambe. Glavni direktor imenuje upravitelja vojnega načrta (referenta za NO). Glavni direktor lahko v soglasju s komisijo za narodno obrambo kombinata pooblasti drugega delavca za izvedbo posameznih opravil s področja narodne obrambe, ki so v njegovi pristojnosti. IV. POSEBNE DOLŽNOSTI DELAVCEV 11. člen Delavci kombinata imajo, razen z zakonom in drugimi predpisi, določene še naslednje pravice in dolžnosti na področju narodne obrambe: — da izvajajo določene priprave za prehod na vojno proizvodnjo in za delo v vojni, — da se udeležujejo pouka, vaj in drugih oblik strokovnega usposabljanja na področju narodne obrambe, —■ da izvajajo predpisane zaščitne ukrepe, —• da se udeležijo reševanja ob hudi nesreči in pri odstranjevanju škodljivih posledic takšne nesreče, — da prijavijo pristojnemu organu spremembe prebivališča in druge spremembe, ki so pomembne za narodno obrambo, — da se ob vojni ali neposredni vojni nevarnosti ali ob splošni mobilizaiciji, če niso dobili vpoklica v JLA, zglasijo takoj na določeno delovno mesto. V. ENOTE IN SLUŽBE NARODNE OBRAMBE 12. člen Zaradi oborožene obrambe pred napadalcem in zavarovanja kombinata pred sovražno aktivnostjo se ustanovi enota teritorialne obrambe kombinata, brž ko delavski svet kombinata oceni, da je potreba. Enota iz prejšnjega odstavka se ustanovi brez odlašanja, če je v načrtu občine ali širše družbeno politične skupnosti tako določeno. 13. člen Organizacijo, sestavo in oborožitev enote iz prejšnjega člena določi komisija za na- rodno obrambo, če ni določena z načrtom občine ali širše družbeno politične skupnosti. 14. člen Orožje in oprema za teritorialno enoto se nabavlja po pristojnih organih družbeno političnih skupnosti oziroma na predpisan način iz razpoložljivih finančnih sredstev kombinata. 15. člen Za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in hudimi nesrečami se ustanovijo enote in službe civilne zaščite kombinata. Katere enote in službe civilne zaščite se ustanovijo, določi delavski svet kombinata s posebnim sklepom. Organizacijo, sestavo in opremo enot civilne zaščite določi komisija za narodno obrambo kombinata. 16. člen S sosednimi delovnimi organizacijami se lahko ustanove skupne enote civilne zaščite. V primeru iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo pravice in dolžnosti glede financiranja, opreme in pouka. VI. KONČNE DOLOČBE 17. člen Ta pravilnik je bil sprejet na zasedanju delavskega sveta kombinata »ŽITO« Ljubljana dne 22.10. 1970 in začne veljati dne 30.10. 1970, ker se od tega dne dalje tudi uporablja. Predsednik delavskega sveta kombinata Bogo inž. Bratina V Ljubljani, dne 22. 10. 1970