ri Tovariš.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Stev. 40.
V Ljubljani, 4. vinotoka 1907.
XLVII. leto.
„Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna številka 16 h. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pešiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne petit-vrste po 20 h, če se oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če se tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema
„Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K.
Nezdrave razmere v kranjskem šolstvu.
-f- Odkar je edini in absolutni gospodar v c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem visokorodni gospod Oskar vitez Kaltenegger, po svojem (lekretu c. kr. deželne vlade svetovalec in po milosti vladajočih razmer poročevalec v upravnih in gospodarskih šolskih stvareh, vladajo v šolstvu na Kraift-skem razmere, ki bi jih prispodabljali — ako bi se ne bali zamere — glasovitim turškim razmeram.
Mogočni nemškonacionalni plemič, ki utegne imeti o šolstvu toliko pojma, kakor ga ima vsak zagrizen birokrat, je segel z drzno roko preko svojega upravnega in gospodarskega poročevalstva po vajetih našega šolstva, in sedaj drdra naš šolski voziček po njegovi sijajni zaslugi bliskoma v umazano globel. Tako napredujemo po — rakovi poti! Ali res ni nikogar, ki bi pomagal temu oholemu vitezu nazaj za pisalno mizo in bi mu prepovedal tako krvavo grešiti na vzvišeni nalogi šolstva in uganjati plemenitaške turnirje na svetem polju naše, od birokratizma vedno zanemarjane kulture?!
Mi smo tega blagorodnega p. n. gospoda v eni zadnjih številk ostro prijeli. Toda kakor se kaže, se taka kruta očitanja ne primejo parfumirane kože. Gospod vitez mora torej imeti trdno stališče pod seboj in močno zaščitno roko nad seboj, okolo sebe pa ozračje, ki varuje njega, a moreče vpliva na vso deželo. Ves ta milje, ki se v njem tako razkošno razvijajo in tako varno počutijo take in enake birokraške koprive, bi morda lahko opravičeno imenovali sistem, in sicer sistem zatiranja, terorizma, avtokratstva in preži r a n j a.
Nemara se ne motimo, ako se usojamo trditi v vsi ponižnosti — in kdo bi ne bil pred takim gospodom ponižen! — da je ravno ta sistem pahnil iz deželnega šolskega sveta kranjskega edinega zastopnika ljudskošolskega učiteljstva ter tako razžalil ves stan, da je ravno ta sistem ubil deželnega šolskega nadzornika L e v c a , ki je gledal nanj ves slovenski svet z opravičenim spoštovanjem, in da je ravno ta sistem kriv vseh onih nepravilnosti in nerednosti, ki pod njimi trpi naše šolstvo 1
Kakšne so nakane naše učne uprave, to se je pokazalo pred kratkim, ko je sestavljal dež. šol. svet terno-predlog za ravnateljsko mesto I. drž. gimnazije v Ljubljani. Trdimo to-le: Naša učna uprava se je degradirala z višine pravičnosti, pedagoške resnosti in morale v nižino politiške enostranosti in neso-lidnosti ter je pokazala svojo popolno nesposobnost! Korporacija, ki bi morala biti nepristopna vsakemu zunanjemu vplivu in bi
morala ravnati zgolj po zakonu, pravičnosti in trezni preudarnosti, zbuja s svojimi dejanji sumnjo, da je stopila v službo nemškega narodnega šovinizma. Ako mora šola dvigati in jačiti moralo, i je toliko bolj dolina skrbeti za to uprava, ki visela šoli. Toda ni dovolj, da je tako ravnanje nemoralno, ampak tako ravnanje -je tudi protizakonito, ker bije členu XIX. državnih osnovnih zakonov naravnost v lice.
Pri nas se dogajajo stvari, ki so ali proti jasnim zakonitim določilom, ali pa naravnost žalijo dostojanstvo učiteljstva in ugled šolstva.
Ne vemo, ali je še kje tako, da bi bilo učiteljstvo citirano v šolo v nedeljo popoldne, ko vendar počiva ves delavni svet! To se je pa zgodilo v Ljubljani na II. mestni šoli v nedeljo, dne 15. septembra popoldne. Če pojde to tako naprej, ne bo imelo učiteljstvo niti enega prostega popoldneva. Potem sploh ne bomo mogli več govoriti o učiteljstvu, ampak bomo samo še govorili o izkoriščani in brezpravni raji. Za vpisovanje so rabili kar tri dni pred začetkom šole — petek, soboto in nedeljo. S tem se prvič ljudstvo navaja k nčtočnosti, drugič se pa jemljejo učiteljstvu zakonito določene počitnice. Mislimo, da si tudi vitez Kaltenegger ne da motiti dopusta, četudi se njegovo delo ne da primerjati z delom učiteljstva.
In tudi njegove plače ne moremo primerjati s plačo učiteljstva. Kar zasluži, to je krvavo zasluženo, in kdor je kriv, da se mu jemlje ali prikrajšuje ta zaslužek, je kriv najglasnejše in naj odločnejše obsodbe.
Letos so bili ob koncu šol. leta kratkomalo odpuščeni trije ubogi pomožni učitelji — eden z dvema pohvalnima dekretoma! Kako so živeli med počitnicami brez beraških 66 K, to bi bilo treba na primeren način razložiti Kalteneggerju, pod katerega paševanjem se dogajajo take vnebovpijoče krutosti! Ta zaslužek je bil tej trojici čisto navadno pritrgan od lačnih ust! Krivica, ki ne sme ostati nemaščevana!
Naši naučni upravi morajo biti slovenske šole brez razlike posebno pri srcu. Le tako je mogoče tolmačiti razne ukrepe naših preslavnih šolskih oblastev. Na enem zavodu ne pride iz-popolnjenje ravnateljskega mesta do izvršitve, na drugem vlačijo v novo sezidana poslopja po 100 let stare klopi, ki so pravi biseri vzorcev — kakšna ne sme biti šolska klop, itd. itd. Tako bi lahko navedli brez števila zgledov, ki naj bi našim poslancem odprli oči, da bi resno govorili z vlado. Le predobro je znano, da naša ljudska šola silno trpi zaradi naravnost škandaloznih plač ljudskošolskega učiteljstva. Čudimo se le, da starši silijo svoje hčere v učiteljišče, ko ima vendar vsaka služkinja
dandanes boljši položaj nego učiteljica. Služkinja dobiva vso oskrbo in najmanj 14 K mesečno, treba ji ni drugega znati nego pomivati. Učiteljica pa dobiva po 50—60 K mesečno; za hrano in stanovanje pa plača tudi 50—60 K, dasi ima bolj slabo hrano, nego jo imajo služkinje. Navadni hlapec dobi po 20 do 30 K, stanovanje in hrano; učitelj 66 K, od katerih plača za stanovanje 50 K, torej mu ostane kvečjemu 16 K, dočim hlapcu 20—30 K. Po § 55. naj pa živita učiteljica in učitelj stanovsko primerno. Kako stanovsko primerno živi učiteljstvo, naj dokaže izrek zdravnika, ki je pred nekaj dnevi rekel bolni učiteljici: „Vi ste sicer zdravi ali izstradani ste." Kako ume naša slavna šolska uprava socialna vprašanja in koliko ji je ležeče na izboljšanju učiteljskih plač, je najboljši dokaz nova uredba obrtnih pripravljalnic v Ljubljani. Vsak teden bo moral učitelj poučevati eno uro več in zato bo dobil 66 vinarjev več kakor poprej, zakaj prej so dobivali za tri tedenske ure za dobo 37s meseca 75 K, sedaj bodo pa dobili za štiri tedenske ure po 82 kron, namesto 100 K. Že sedaj so tožili učitelji, da so ure na obrtni pripravljalnici preslabo plačane, sedaj se jim pa naloži novo breme z neprimerno odškodnino. Slavna vlada naj vpraša pri postreščkih, če hoče kateri izmed njih priti samo sedet eno uro za 66 vin. Stavimo, kar hoče, da ga ne dobi. Ljubljansko učiteljsko društvo je že pred petimi leti protestiralo pri pristojni oblasti proti takemu izkoriščanju učiteljstva, pa ni dobilo niti odgovora.
Kakšne so razmere v kranjskem šolstvu, kakšna nekvali-fikovana samovolja kompromituje šolske zakone, naj dokazuje dejstvo, da je bila služba za Izlake razpisana do dne 6. avgusta, oddana pa je bila že 18. julija t. 1.1 Menda še na Dunaju ne delajo tako!
Kak pedagoški- neslan krop kuhajo v referentovi sobi vladne palače, nam sijajno izpričuje njegov ljubljenec med nadzorniki, ki vlada ljubljanskemu šolstvu. Ta ima navado, da nastavlja že nekaj let po deških šolah izprašane učit. kandidatinje-začetnice kot suplentinje v elementarne razrede, ko se je medtem dogajalo, da so morali učitelji poučevati deklice, dasi govori že zdrava pamet, da je bolje, če poučuje učiteljica deklice in učitelj dečke in ko velja še vedno pedagoško načelo, da je treba za elementarne razrede izkušenih učnih oseb.
Iz spominov nanj.
Spisal Pavel Flerd.
Mnogo sem že slišal o njem. Popolnoma naravno tudi, da sem se začel zanimati za moža, ki je bil o njem slave in hvale poln vsak tovariš, s katerim sem govoril o njem . ..
Vprašal sem enega:
„Kakšen je v narodnem oziru?" Začudil se je, zasmejal se mi v obraz in dejal:
„Ti še vprašaš?"
Dovolj je bilo odgovora.
Vprašam drugega:
„Kakšen je kot stanovski tovariš?"
Debelo me je pogledal, pomilovanje sem čital v njegovih očeh — obrnil se je in šel.
Tretjega, s katerim sta službovala skupaj, sem vprašal: „Ali je dober učitelj ?"
„Fant, če misliš norce briti z menoj, lahko greš!" Raz-žalil sem ga v dno duše.
A vedel sem dovolj!
Vedel sem in spoznal ga kmalu tudi po njegovem delovanju, da je mož, cel mož, ki živi in umrje le svojim idealom;
Mislimo, da je za enkrat dovolj teh grehov: človeku se krči srce ob takih žalostnih resnicah. Brez odlašanja je treba začeti s čiščenjem in zdravljenjem te globoke rane, da nam ne razje prav vsega šolskega ustroja in — kar je mnogo! — v učiteljstvu popolnoma ne ubije veselja do dela in namesto ljubezni ne razpali v njegovem srcu plamena srda in sovraštva, ki je hujše od zaničevanja!
Družba sv. Cirila in Metoda in slovensko učiteljstvo.
(S Štajerskega)
Mnogo se govori in piše o naši šolski družbi. S kritiškim očesom smo zasledovali polemiko v slovenskem časopisju ter molčali. Ker pa imamo tudi mi pravico — in to prej kakor kdo drugi — govoriti o družbi, hočemo povedati par jasnih, odločnih besed.
V klerikalnem časopisju Čitamo dan za dnevom dolge jeremijade, ki nam že zdavna presedajo. To je živ dokaz, da se je z reformacijo družbe, t. j. da ne bo ta služila več klerikalnim, ampak v prvi vrsti narodnim namenom, porinil klerikalcem nož globoko med rebra. Zato tudi to jokanje in zdiho-vanje po klerikalnem časopisju.
Bili smo navzoči na družbinem občnem zboru v Bohinjski Bistrici. Tam je med drugim rekel dr. Žerjav: „Ni danes duhovščina več edini faktor, ki deluje na narodnem obrambnem delu; na njeno mesto so stopili že drugi." Klerikalci sedaj te besede zavijajo in mešajo, češ, da je govoril dr. Žerjav, da se mora duhovščina izključiti iz šolske družbe, da se je ne potrebuje več i. t. d. Vse to je izmišljena in namenoma skovana laž. Od narodnega delovanja pri šolski družbi se ni nikdar nihče izključeval in se ne bo Pač pa izključujejo klerikalci sami sebe, ker so jim ljubše koristi klerikalizma, nego narodov blagor. Naše mnenje je, da je dolžnost vsakega narodno čutečega Slovenca, podpirati družbo z vsemi močmi, naj sede v odboru pristaši te ali one stranke, makari ako bi bili sami anarhisti, samo da družba strogo izvršuje svoj narodni program. Kdor pa deluje proti družbi, ta je brez-domovinec, izdajica svojega naroda. In takim renegatom so podobni naši rimski gospodje.
ki dela ne zase, ne za svoje koristi, ampak za tiste, ki potrebujejo opore, za vsakega, ki ga vidi, da se ne obdrži iz lastne moči . . .
Kot takega sem ga poznal iz njegovih del, tako sliko so mi naslikali o njem njegovi tovariši, njegovi prijatelji. A osebno še nisva bila znana.
Prišel je tudi ta dan.
Učiteljstvo je zopet slavilo svoj dan, zopet si krepilo moči za čas, ko si ne bo moglo celotno segati v roko, brati v očeh svojega tovariša isto, kar izražajo njegove oči: „Zaveza" je zborovala.
Pod visokim kostanjem, naslonjen na njegovo deblo, ob-senčen z njegovim listjem, je stal in z zanimanjem ogledoval vrvenje, ki se je vršilo pred njim in okolo njega; veselje je bilo v njegovih očeh, ko je gledal na te čile vrste, ki se bojujejo za iste ideje kot on, ki so prišle iskat moči za nadaljni boj...
Nevede, kdo je; navede, kako — sem stal pred njim.
„Flere Pavel."
„Strmšek."
Moja duša je hrepenela k tebi; ni poznala tvojega lica., a neka moč jo je silila, da se obrne do tebe, da dobi v tebi
Gospodje Hrvati, Mandič, Laginja, Spinčič! Od te strani si pošteno oglejte naše klerikalce! Razumemo, da ti ljudje niso bili nikaka privlačna sila za vas, ker ste možje poštenjaki in nočete žrtvovati svojega ljubljenega naroda za klerikalno bisago.
Gospodje Hrvati, Mandic, Laginja, Spinčič! Prav pošteno si oglejte naše brezdomovinske uničevalce Ciril Metodove družbe, ki bi morala biti vsakemu Slovencu sveta svetinja, na katero pa klerikalni narodni izdajalci pljujejo blato in smrad ter skru-nijo pred vsem svetom lastni narod v smeh in grohot našim nemškim in laškim napuhnjencem. Takega stupenega dejanja so zmožni edino naši klerikalci, zato dobro vemo, da se vsakemu poštenemu in narodnemu Slovanu — naj ima duhovski ovratnik ali ne — gabi in gnusi to satansko početje.
Naša duhovščina je bila zadnji dve desetletji tista coklja, ki je zavirala vsako uspešno narodno-obrambno delo. Ravno tako je bilo tudi pri šolski družbi. Jasen dokaz za to nam je onih par tisoč kronic, katere so nabrali vsako leto klerikalci ki se vedno bahajo, da imajo tri četrtine slovenskega ljudstva na svoji strani. Zakaj"niste nikdar dokumentirali svoje narodne požrtvovalnosti za družbo v primeri svojih pristašev in to celo takrat ne, ko je bila družba v vaših rokah? Zopet dokaz, da našim klerikalcem šolska družba ni bila nikdar pri srcu. In taki ljudje odločujejo o usodi slovenskega naroda. Počakajte, da se narod zave in takrat bo obračunal z vami, kakor se mora obračunati z izdajicami naroda. Da se bo to čimprej zgodilo, bo pripomoglo k temu slovensko učiteljstvo.
To učiteljstvo je vedel) vedno izvrševati svojo narodno dolžnost, ter je tudi takoj ob ustanovitvi družbe zastavilo vse svoje moči in sile nji v prid.
Slovensko učiteljstvo je bilo že od nekdaj oni faktor, ki je prvo in v največji meri delovalo na narodno-obrambnem polju. In temu narodnemu idealu se ni izneverilo do danes. Da je pa prišlo lansko leto do malenkostnega nesoglasja med učiteljstvom in družbinem odborom, je bila kriva netaktnost prejšnjega odbora, ki ni hotel sprejeti nobenega učitelja v odbor šolske družbe. Slovensko učiteljstvo bo vedelo podpirati po svojih močeh družbo ravnotako kot dosedaj. (Ne pa tako kot oni klerikalni profesor, poslanec in spe, ki je izjavi), da ne da od zdaj naprej niti vinarja več za družbo.) Ker klerikalci družbo bojkotirajo, hoteč jo uničiti, je dolžnost vsega naprednega učiteljstva, da se vrže z
nekaj, kar išče, česar potrebuje. Ne zavrni je; dovoli ji, da se objame s tvojo dušo in da hodi odslej z njo roko v roki; povsod in naj bo v najhujšem boju, naj bo v najbolj vročem me-težu . . .
— Ne samo dovoljujem, prosim te za to. Vsak kdor, še mi hoče pridružiti, mi je ljub in drag; vsak kdor hodi ista pota, je moj prijatelj. Pristopi in hodi z menoj! ...
To sta se pomenili najini duši, ko sva si stala nasproti; on je bral mojo prošnjo v mojih očeh, jaz pa sem čital odgovor v njegovih, v katerih je zablestelo in zaiskrilo ...
Tedaj me je prijel za roko z obema svojima in mi jo stisnil:
„Zdravo!"
Tako sva se spoznala .. .
* *
*
Prešlo je skoro leto, kar sem ga videl zadnjikrat. In tako stopim v krčmo ter natočim četrtinko, kar zaslišim svoje ime, obrnem se — ter se ustrašim .. .
V resnici! Nisem ravno boječ človek, a ko sem ga zagledal prej tako močno postavo, krepko in pokončno, sedaj
vso vnemo in energijo na delovanje v prid družbi. Apeliramo tem potom na vse tovariše, zlasti na gospice tovarišice, da store vse, da se ožive speče podružnice ter ustanove nove, kjer jih še ni. Vsaka občina na Slovenskem imej svojo podružnico, ki naj priredi vsako leto pod vodstvom učitelja ali učiteljice, ako ne več, vsaj eno veselico v prid družbi. Tako bomo zopet dokazali, da nam je pred vsem na srcu blagor naroda, iz katerega smo izšli.
Pismo iz Trsta.
Škedenjsko vodstvo.
Poleg italijanskih učiteljev sta bila, kakor sem zadnjič omenjal, imenovana tudi voditeljema na slov. šolah dosedanja začasna voditelja: Josip G o r k i č za Bazovico in Vinko Trobec za Trebče. Slovensko javnost pa zanima mnogo bolj, kako se je rešilo vprašanje škedenjskega vodstva.
V Škedenju je mešana šola ital.-slov. Pravzaprav je to slov. šola z ital. vzporednicami, ker so na slov. šoli ustanovili vzporedne ital. razrede: Do sedaj je bilo mesto voditelja nekako posestno stanje Slovencev. Prvi vodja mešane šole je bil blagopo-kojni Cenčur, odličen Slovenec; a za zadnjega, g. Soviča, bi se Italijani prav lepo zahvalili, ako bi ga jim hoteli prištevati. Za to šolo bi bilo pač umestno, da bi se zavzeli ter zahtevali Slovenca.
Ker so slov. učitelji dobro vedeli, da tržaška vlada ne bo imela nobene moči, da bi zahtevala ločitev ital. vzporednic, kakor to zahteva moderna pedagogike in kar je predlagalo slov. učiteljstvo v posebni resoluciji, izročeni vladi, so napravili nekateri slov. učitelji izpit iz italijanščine. — Ko je magistrat videl, da so slovenski učitelji napravili to potezo, ga je začelo skrbeti, kaj bo. Iskali so v vseh mogočih luknjah, a ni bilo dobiti Italijana, ki bi imel najmanjši papir — kakor ga je imel upokojeni voditelj Tavčar (čisto ital. ime) — kjer bi stalo zapisano, da sliši slovensko govoriti. Končno so vendarle dobili dva, ki sta obljubila, da napravita izpit.
Podala sta se k izkušnji in — padla. Kaj zdaj ? Mestni svet se je vendarle izvil in odlašal imenovanje, ne da bi vlada mignila s prstom. Enemu teh dveh žalostnih junakov je dala 200 K podpore, da si nakupi slov. knjig in se gre v počitnicah
sključeno pri mizi, kjer je sedel in srkal juho s krožnika, ko sem se ozrl v njegov upadli obraz, sem se ustrašil — ne njega: za njega ...
Opazil je moj vprašujoč pogled, se nasmehnil ter dejal:
„Vidiš tako-le me je potrlo, a strlo me še ni," in zravnal
se je.
Vesel sem mu podal roko, mu jo stisnil ter prisedel.
In on je govoril:
„človek se stara, četudi bi še ne bilo treba. Toliko je še dela na vseh popriščih, toliko še čaka vsakega posameznika, a upiraj se usodi! Vstala je nova stranka; močna, krepka; taka, kakršne je štajerski Slovenci še nismo imeli. Zdaj je začetek, a treba je dela, dela in zopet dela, da ne omahnemo v ono gnilo letargijo, ki nas je davila toliko časa in bi nas tudi zadavila, da se nismo dvignili iz lastne moči; raztrgali okove, ki so nam jih naložili oni ljudje, katerim je delo za narod, delo za svoj žep. Tako bi rad in bom še ..In razkladal je dalje svoje načrte, kako je treba opomoči še prostemu ljudstvu, da se otrese spon, ki mu žulijo kožo. „A slab sem, slab, vedno slabši."
Žalost je bila na njegovem obrazu, žalost je sijala iz njegovih oči.
na Kranjsko učit slovenščine. Ko se je vrnil, je znal toliko kot prej. Šel k izkušnji in jo — prebil. Da je bilo to mogoče, nam morda pojasni sledeče:
Novi škedenjski voditelj Križan je odkrit klerikalec in osebni prijatelj škofa Nagla. Na nobeni klerikalni prireditvi ga ni manjkalo. Pesnil je pod imenom „Ozociatto" nabožne prigodnice. V svojem domu ima brezštevilno lestencev, podobic in kapelic, da se mora Brezje skriti pred njim. Že par let je hodil o Božiču in Veliki noči po cerkvah napravljat jaslice in božji grob. Tak mož pač z lahkoto napravi izpit na vsaki c. kr. šoli v dobi „liberalnega" Marchetovega ministrovanja.
Ta slučaj nam ne kaže samo moči klerikalcev tudi že v Trstu, ampak nam tudi slika, koliko je vredno Venizianovo liberalstvo. Kak klerikalec je Križan, je njemu, nevrednemu članu rimske-framasonske lože in osebnemu prijatelju velikega orijenta dobro znano; a nemalo ga ni oviralo, da mu je poveril tako važno šolo in s tem odjedel Šlovencu mesto. Dostaviti moram, da oba slovenska kompetenta nista morda iz P. ali Gr. kalibra temveč mirna — morda še preveč — in krotka nasproti magistratu, a nista našla milosti.
Oglejmo si sedaj še moralo „klerikalca" Križana. V mestu je bil meščanski učitelj z dobro plačo, lepo bodočnostjo in nobeno odgovornostjo.
Sedaj ima manj dohodkov, dela čez glavo in veliko odgovornost, a ni se pomišljal ne trenutek, da je odjedel mčsto Slovencu-kolegi. če je morda gospod P. zapisan za liberalca, pa gospod K. nima gotovo tega madeža. Koliko se on muči s cerkvenim petjem, orglanjem v raznih cerkvah, a vendar ni našel milosti. Zakaj vse to? Le edino za to, ker je klerikalcem „suprema lex: „Škoduj bližnjemu!" in ker hodita Venizeanov liberalizem in Naglov klerikalizem tesno objeta, kadar gre proti Slovanom.
Izpred upravnega sodišča.
Vpokojiter ravnatelja J. Lapajneta pred upravnim sodiščem na Dunaju dne 15. junija t. 1.*)
Njegova pritožba se je glasila: Ivana Lapajneta, ravnatelja mešč. šole v Krškem, pritožba zoper odlok c. kr. naučnega
*) Svoječasno smo obljubili, da bomo natančnejše poročali o tej pravdi, ki je v marsičem zanimiva in poučna. Danes pričnemo s tem poročilom.
Uredništvo.
„Ne nalagaj si vsega sam! Počij si nekaj časa, da si nabereš novih moči in zopet boš stal čil in krepak pred nami z zastavo v roki."
„Ne morem, prijatelj, ne morem. Moja duša ne more sedeti mirna za pečjo, ko vidi, da se bije zunaj ljut boj — boj za prosveto in svobodo. Ne morem gledati, da bi drugi delali, jaz pa, ko še imam tudi nekaj moči, počival. Ne gre in ne sme biti tako! Narod potrebuje delavcev in korist vsakega posameznika se mora zapostaviti celokupni koristi narodovi!"
Vzpel se je pokonci in zopet je stal pred menoj oni ponosni Vekoslav, ki smo ga vsi občudovali, ga vprašali za svet in ga ljubili kot svojega očeta . ..
„Učitelj, ki sedi v teh burnih časih doma in pestuje samo kje v kakem kotu, cepi drva in pomaga še časih prati plenice, ni naroden, ni narodov učitelj! Zdravo, iti moram!"
Gledal sem za njim, kako je stopal pokonci, samozavestno, in inako se mi je storilo.
„Vekoslav, takih nam manjka; a žal, najboljše, najkrepkejše moči nam ugrablja usoda."
Izlil sem ostanek v čašo, izpil in šel.	(Dalje.)
ministrstva z dne 14. aprila 1906, št. 13.452, priobčen z odlokom c. kr. okrajnega šol. sveta krškega z dne 18. maja 1906, št. 1106, intimiranim dne 19. maja 1G06.
Z izpodbijanim odlokom je naučno ministrstvo zavrnilo moj rekurz proti vpokojitvenem dekretu c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko z dne 15. julija 1905, št. 3417, ter ga v polnem obsegu potrdilo.
Zoper ta odlok vlagam pravočasno pritožbo, ker sta s pravnega stališča krivični toli 1. uradna predčasna vpokojitev, koli 2. odmeritev pokojnine od letnih aktivitetnih dohodkov v znesku 3060 K, namesto od 3160 K.
Svojo pritožbo opiram na pomanjkljivost upravnega postopanja in na krivo uporabo zakona v izpodbijanem odloku.
Naučno ministrstvo je zavrnilo moj rekurz zoper uradno vpokojitev iz razloga, „da že vrsto let ne poseduje več zmožnosti, opravljati svojih dolžnosti kot učitelj in vodja šole"; na isti razlog je oprl svojo upokojitev tudi dež. š. svet kranjski, oba se pri tem sklicujeta izrecno na § 57. dež. zak. z dne 30. julija 1900, št. 17.
Izguba učne sposobnosti pa ni noben specifičen razlog v smislu § 57 cit.
§ 57 cit. dovoljuje vpokojitev le tedaj, „ako postane član učit. stanu po brezhibnem službovanju zaradi starosti, težkih telesnih ali duševnih n&pak ali drugih uvaževanja vrednih razmer nesposoben, izpolnovati svoje dolžnosti". Pogoji v smislu § 5,7 cit. so torej: a) brezhibno službovanje do vpokojitve; b) po svojem postanku kvalificirana službena nesposobnost. — Naučno ministrstvo, ki me v p o k o-j u j e „ker sem že v e č 1 e t za službo nesposoben", bije, ker obenem priznava obstoj pogoju ad a), samega se po zobeh. Tudi po postanku zatrjevane moje učne nesposobnosti (pogoj ad b) se ni prav nič povpraševalo; da nisem ne prestar (57 let), ne duševno ali telesno bolan, sem dokazal z javnimi listinami, katere drugo uvaževanja vredne „razmere" bi me bile storile za nadaljno službo nesposobnega, niti prva, niti druga instanca nista ne navedli ne dokazali. (Spominjam, da dež. zakon za Tirolsko tega vpoh. razloga sploh ne pozna, in da bi to mogli biti le konkretni, z učiteljevanjem nezdružljivi odnošaji.)
Izguba učne sposobnosti je nasprotje pridobitve učne sposobnosti. Gotovo se ima tudi učitelj, ki je poslal učno nesposoben, upokojiti, ali ne po § 57. cit. dež. zakona, temveč zaraditega, ker deficira glavni predpogoj njegovega imenovanja zadefi-nitivnega učitelja. Kakor so pa državni zakoni določili, kdaj in kako se učna sposobnost pridobi, tako so tudi 1 e državni zakoni poklicani odločevati o vprašanju, kdaj in po kakem postopanju se ima izreči učna sposobnost za izgubljeno. Ako mi je aprila meseca 1871 (kot prvemu ljudsko-šolskemu ušitelju na Kranjskem) c. kr. državna komisija priznala sposobnost, poučevati na meščanskih šolah, potem mi po m. m. te kvalifikacije kranjski deželni šolski svet na podlagi kranjskega deželnega zakona in po istem prikrojenega postopanja ne more vzeti. (K voditeljski sposobnosti zahteva omenjeni zakon, razen učne sposobnosti le še zmožnost k poučevanju krščanskega nauka).
§ 53. novele k drž. šolsk. zakonu (zak. z dne 2. maja 1883) določuje materijelne pogoje izgube pridobljene učne sposobnosti in postopanje za nje ugotovitev. Po § 53. novele zamore deželna šolska oblast učitelju ljudskih šol (v smislu zakona spadajo meščanske šole k tem), katerega službovanja ne zadošča, vzeti izpričevalo učne sposobnosti le tedaj, ako mu je dala priložnost
sposobnostni izpit ponoviti, in ako kandidat tega ni prebil. Še celo v tem zadnjem slučaju dež. šolska oblast ni zavezana, temveč le opravičena, ga iz službe odpustiti, in ga more provizorično porabiti. — Tega drž. zak. določila ni in ni mogel derogirati noben deželni zakon.
Namesto da ste se ravnali po § 53. novele k drž. š. z., sta upravni instanci zlorabili § 57. cit. dež. zak. in si iz tega vira tolažbe onemoglemu kranjskemu učiteljstvu skovati orožje loper njega. Še več!
Jaz sam sem dne 3. aprila 1905 — obenem z rekurzom zoper odlok z dne 19. marca 1905 — vložil pri pristojnem c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem prošnjo, naj se me pripusti k ponovnem sposobnostnemu izpitu iz moje strokovne skupine pred c. kr. izpraševalno komisijo. V rekurzu samem sem prosil ministrstvo, naj se ozira na izid tega ponovljenega izpita, in naj rekurza pred njim ne reši. Ali okrajni šolski svet me do danes k izpitu ni pripustil, in ministrstvo je mojo spontano ponudbo, da se dam ponovno pred poklicano komisijo izprašati, popolnoma ignoriralo. —
To postopanje pa znači krivo uporabo zakona, ki je imela za daljno posledico, da je ostalo postopanje upravnih instanc pomanjkljivo.
Svojega upokojitvenega dekreta z dne 19. marca 1905 kranjski dež. šolski svet ni utemeljil s črkico; niti prvotno niti naknadno, ko sem se obenem z rekurzom na ministrstvo obrnil nanj s predlogom, naj vpokojitev utemelji.
Pomanjkanje vsakega upokojitvenega razloga je tvorilo prvo točko mojega rekurza, kot t a k o jo je ministrstvo rešilo ter rekurzu, ker je dež. š. svet nepostavno postopal, i odlokom z dne 12. julija 1905, št. 15.048, ugodilo.
Dne 18. julija 1905 mi je bil vročen drugi dekret dež. šol. sveta z dne 15. julija 190 5, v katerem se mi je najprej priobčilo ugodno rešitev mojega rekurza in potem razloge, po katerih je c. kr. dež. š. svet odredil mojo vpokojiter.
K d o je sklenil te vpokojitvene razloge, mi ni inano. Vem le, da o razlogih ni razpravljal in ni sklepal postavno in tudi od min. odloka z dne 12. julija 1905 poklicani kolegij dež. šol. sveta, ker ta v dneh odi 2. dol 5. julijano-benesejeni imel. Pravico pa imam, da sklepa o rai-logih vpokojitve isti organ, ki je sklenil vpokojitev. Osebno mnenje predsednika dež. š. sveta, ki je na odloku podpisan, ali verjetnejše, sodeč po tonu odloka, dež. šol. nadzornika — odklanjam.
Dejstvo, da se ministrialnega odloka z dne 12. julija 1905 ni priobčilo kolegiju dež. Šol. sveta, da se istemu ni dalo priložnosti, posvetovati se in sklepati o razlogih moje vpokojitve, vsebuje kršenje načela kolegialnosti u5ne uprave ter pomanjkljivost mojemu vpokojitvenju predidočega postopanja.
Je li je kranjski dež. šol. svet pretresal in sklenil dne 18. julija mi priobčene razloge moje vpokojitve že v kaki seji predi 9. marcem 190 5, mi ni znano; vendar smatram to okolščino za brezpomembno.
V upravnem postopanju velja zdravo načelo, da se t ogib obnovitvenem postopanju upoštevajo tudi nove, po izpodbijanem odloku in pred končno rešitvijo se pojavivše okolščine. Jaz sem ostal tudi po 19. marcu 1905 in do 1. junija 1906 v službi, in je šolska oblast tudi ta čas moj pouk nadzorovala. Dež. šolski svet mi dne 15. julija 1905 ni mogel priobčiti vpokojitvenih razlogov, ki jih je morda smatral za utemeljene pred 19. marcem, ki so se pa že do 15. julija izkazali za neresnične. Okrajni šolski nadzornik, ki je nadzoroval mene in mešč. šolo od 12. do 15. julija 1905, je našel, kakor obrazložim
pozneje, da moj pouk popolnoma zadovoljuje in se mi je zahvalil za napredek v šoli. Deželni šolski svet nimogeidne 15. julija 1905 potrditi moje trajne, pred 19. marcem 1905 sklenjene učne nesposobnosti ako na drugi strani po okrajnem šol s. nadzorniku konštatiral povoljne resultate mojega pouka. Dež. šol. svet je zaradi min. odloka z dne 12. julija 1905 moral svojo sodbo o moji učni sposobnosti na podlagi vseh, tudi po 19. marcu se pojavivših okolščin in zlasti poročila okr. š. nadzornika o zadnjem nadzorovanju š. leta 1904/05. obnoviti in ugotoviti v koliko, ev. pred 19. marcem sklenjeni, razlogi niso odpadli ali se izkazali za pomotne.
Kolegiju kranjskega dež. š. sveta, ki je edino bil opravičen me vpokojiti, pa se splohni dalo priložnosti k pretresu te sodbe, ker je predsednik dež. š. sveta čutil potrebo, tri dni po prejemu min. odloka dati utemeljiti mojo vpokojitev po nepoklicanem faktorju, vrhutega z zastaranimi, neresničnimi razlogi. Ker naučno ministrstvo vzlic mojemu rekurzu tudi v tem pogledu saniranja prvostopnega postopanja ni odredilo, je moja pritožba utemeljena.
Analogija kazenskega in civilnega pravdnega reda uči, nadalje da je delitev sodnega izreka in sodnikovih razlogov sama na sebi procesualno nedopusten akt. '§ 281, št. 5 kpr. in § 477. št. 9 cpr. izreka ta za ničevne vse sodne izreke, katerim niso pridejani nobeni razlogi. Kar velja v sodnem postopanju kot brezpogojno elementarno načelo, tega tudi upravno postopanje, zlasti če ga vodi prva dež. šol. oblast in gre za predčasno in trajno vpokojitev zasluženega šolsk. ravnatelja, ne sme opustiti. Dekreta z dne 19. marca 1905, št. 1025, torej ni mogla zadeti druga usoda, kakor da se je v celoti razveljavil. Zaradi odloka min. z dne 12. julija 1905 me je mogel dež. šol. svet po i^ovem preudarku le i z n o v a vpokojiti ali vpokojitveno postopanje ustaviti. Za eno ali drugo pa je bilo potreba seje dež. šolskega sveta, ki se je od merodajnih faktorjev pregrešila. — Da je odlok dež. š. svet z dne 15. julija 1905, št. 8417, smatrati za edini akt, na katerega podlagi temelji moja vpkojitev, izhaja tudi iz tega, ker se mi je proti njemu dovolil nov re-kurz (ne dopolnitev prejšnjega) in v novi rekurzni (ne od šol. oblastva določeni) dobi. Ta akt je pa, kakor izvedeno, sad nepostavnega postopanja.
Postopanje zaradi katerega sem bil vpokojen, je bilo končno tudi v toliko pomankljivo, ker se dež. š. svet ni držal predpisa § 40. drž. zak. z dne 35. februarja 1870 št. 11; ta § 40. določa:
Die Inspektoren erstatten über ihre Wirksamkeit (sc. di-daktisch-pedagogische Aufsicht) an den Landesschulrat Berichte, welche dieser unter Anzeige der darüber gefaßten Beschlüsse und getroffenen Verfügungen dem Unterrichtsminister vorzulegen hat.
Dež. šol. svet kranjski ni referata nadzornika, ki je pro-vzročil vpokojitveno postopanje, nikdar predložil naučnemu ministrstvu. Naučno ministrstvo je v mojem slučaju nastopalo le kot rekurzna inštanca, to sodelovanje pri vpokojitvi sami v prvi stopnji mu je zabranil dež. š. svet.
Izpodbijam tudi ugotovitev moje učne in voditeljske nesposobnosti samo ob sebi.
Ne izpodbijam je, v kolikor izvira iz prostega uvaževanja šolske oblasti in po zakonu izključuje kognicijo tega visokega sodnega dvora.
Pritožujem se:
1. ker je izrek šolske oblasti, da sem za učitelja in voditelja nesposoben, na katerega je oprt vpokojitveni odlok, v n e-
združljivem nasprotju z drugimi istodobnimi izreki iste šolske oblasti, ki so ne le priznali, temveč pohvalili moje sposobnosti kot učitelj in voditelj ;
2.	ker je dejanski stan, na katerem sloni mnenje šolske oblasti o mojih sposobnostih, v nasprotja z akti in v bistvenih točkah tako pomanjkljivo, da se brez popolnitve postopanja zanesljivega mnenja ni moglo oddati; popolnitve pa ministrstvo vkljub mojim predlogom in prošnjam ni odredilo;
3.	ker so bili organi šolske oblasti, ki so oddali mnenje o mojih sposobnostih, v stvari prizadete. Jaz sem se sicer pritožil na naučno ministrstvo zaradi prizadetosti teh organov in ga prosil, naj me da nadzorovati po drugem kranjskem dež. š. nadzorniku, naj me pripusti pred c. kr. izpraševalno komisijo itd. A naučno ministrstvo ni ustreglo mojim prošnjam, ne da bi opralo porabljenih zvedencev očitanja prizadetosti. Prizadet zve-denec ni noben zvedenec in se ga tudi v upravnem postopanju ne sme zaslišati.
V tem okviru je kognicija visokega sodišča, kakor potrjujejo mnogobrojne njegove razsodbe, nedvomno pripuščena; v mojem slučaju je obenem skrajno potrebne, zakaj očitane pomanjkljivosti niso le madeži administrativnega akta, temveč so prizadejale mojo uradniško smrt, me oropale uživanega spoštovanja.
Visoki sodni dvor, zaradi katerega vznesene misije nisem obupal v nobenem upravnem sporu, prosim, uvažuje sledeče izvode imenovanih razlogov pritožbe.
Dež. š. svet kranjski in naučno ministrstvo, sta uprla moje vpokojenje izrečno na § 57. drž. z. z dne 30. julija 1900.
Ker jima nimam povoda očitati, da nista poznala glasila zakona, sta s tem sklicevanjem sama priznala, da mi ne odrekata, „brezhibnega službovanja" do vpokojitve, brez katerega pravice do pokojnine sploh ne bi imel.
Starostne doklade se priznavajo kranjskim učiteljem v smislu § 4. dež. zak. z dne 29. novembra 1890 le v slučaju „der von gutem Erfolge begleiteten Dienstleistung". Šolo nadzirajoča oblast ni le opravičena temveč zavezana, predlagati odklonitev zaprošene starostne doklade, ako je uspeh službovanja nepovoljen in tudi že tedaj „ako ni dobe r". Zatorej vsebuje priznanje starostne doklade s strani šolske oblasti za učno osebo popolen in neovrgljiv dokaz, da opravlja svojo službo z dobrim uspehom.
Meni so se priznale brez zadržka vse starostne doklade. Očitanja ministrstva, da sem že vrsto let za pouk in vodstvo nesposoben, stoji s tem dejstvom v direktnem nasprotju.
S šolskim letom 1903/04. se je s krško trorazredno meščansko šolo združil, na podlagi ljudskošolske novele ter min. naredb z dne 10. aprila 1885, št. 1985, in 26. junija 1903, št. 22.503, osnovani, dopolnujoč učni kurz. Že po § 5. prvoime-novane naredbe morajo učitelji, katerim se izroči na tem do-polnujočem kurzu, dokazati „mindestens die für die Volksschulen gesetzlich vorgeschriebene betreffende LehrbefähigungPo dež. šol. svetu odobreni statut krškega dopoln. kurza pa mu stavlja za cilj: den Knaben bei gleichzeitiger Festigung und Vertiefung der an der Bürgerschule bereits erworbenen Kenntnisse und Fertigkeiten, den Übertritt an höher organisierte Schulen ... zu erleichteren oder sie zur Verwendung als Unterbeamte oder als Kanzleibeamte zu befähigen" — zahteva torej brez dvoma od učiteljev in učencev povečanih sposobnosti.
Dolžnost šolske oblasti po zakonu in statutu je torej bila, da je pri imenovanju učnih oseb krškega dopolnujočega kurza preiskala njih učne sposobnosti.
Ce je meni prepustila vodstvo kurza ter mi poverila poduk vglavnem predmetu, nemškim učnem jeziku, ter ta pouk potem tudi prepustila v mojih rokah, je s tem iznova sama dokumentirala, da me smatra v polni posesti mojih učnih in voditeljskih sposobnosti.
Že ta dejstva jemljejo izpodbijanemu min. odloku, ki datira mojo učno nesposobnost celo izza „vrste let", ves temelj.	__(Konec.)
Pisarna.
LV.
Vprašanje: Nadučitelj prosi za pripoznanje 4. službene starostne doklade. Po preteku štirih let po pripoznanju 3. starostne doklade je bil zaradi bolezni upokojen, a je bil dve leti pozneje reaktiviran z istimi pravicami, ki jih je imel pred upokojenjem. Leto pozneje, ko je bil reaktiviran, prosi za pripoznanje 4. starostne doklade, trdeč, da je služil 5 let.
Kako naj se v tem slučaju tolmači § 4. dež. zak. z dne 29. novembra 1890. št. 23. ki pravi: „Stalno nameščeni učitelji imajo po preteku vsakih pet let, katera so prebili v n e -pretrganem službovanju, pravico do službeno-starostnih doklad." Ali je zgoraj opisano službovanje 4-f-l leto tako, da je prosilcu star. doklado po preteku 5 službenih let priznati ali ne?
Odgovor: V tem slučaju veže šolske gosposke kon-sekvenca, to je, da ostanejo pri obljubi. Ako c. kr. okrajni šol. svet ne pripozna pravice do dotične kvinkvenije, se je treba pritožiti na c. kr. deželni šolski svet, ki mu bo gotovo pripo-znal to pravico, katero mu je bil z reaktiviranjem pismeno podelil.
L VI.
Vprašanje: 1. Ali je dolžno učiteljstvo dati imenik otrok katehetu, ali mu prepustiti na vpogled katalog, odnosno razrednieo? Po mojem mnenju ima katehet samo pravico do tednika in pa da lahko svoje učne knjige spravi v miznico.
2. Tuk. katehet je koncem šol. 1. 1906/7 dal mojemu sinu iz verouka 5, dasi po krivici in iz sovraštva proti meni. Seveda očitno tega ne smem trditi. Moj deček je imel iz drugih predmetov dobre rede; zato sem ga sprejel v II. razreda nižje skupine v II. razred višje skupine. Katehet pa ga je od verouka spodil iz šole, rekoč: „K., marš ven!" Jaz sem ga prijel, pa mi je rekel, da mora deček hoditi v nižjo skupino. Odgovoril sem, da me le postava prisili, da bi otroka pošiljal k verouku v nižjo skupino, drugače ga pa sploh ne bom več poslal k verouku. Pojasnil sem zadevo knezoškofijskemu ordinarijatu in okr. šol. svetu, a ni še odgovora.
Prosim pojasnila.	K. A.
Odgovor: 1. Šolski voditelj ni dolžan dati katehetu imenika šoloobiskajočih otrok; dolžan pa je dati katehetu katalog, iz katerega more on prepisati vse date, ki jih potrebuje za svoj ročni katalog.
2. Ker je Vaša šola dvorazrednica, je mogoče, da imate pri Vas domače učiteljske konference, h katerim Vi kot nadučitelj povabite drugo učno osebo, kateheta in krajnega šolskega nadzornika. Ta domača učiteljska konferenca ima pravico sklepati o tem, kateri otrok, torej tudi Vaš sin, sme prestopiti v višji razred, oziroma v višjo skupino. Dolžnost domače konference je, da se ozira tudi na red iz veronauka. Vendar slab
red iz tega predmeta je nikakor že ne veže, da ne bi smel d o t i č n i otrok z drugimi vred prestopiti. Kar odloči domača učiteljska konferenca v tej zadevi velja! Vsakemu udu konference, torej tudi katehetu, pa je svobodno, da se pritoži na c. kr. okrajni šolski svet. Njegova pritožba pa ne ovira, da se ne bi smel izvršiti sklep konference, ki ima veljavo toliko časa, dokler ne ukrene drugače višja oblast.
Prosimo, obvestite nas, kak odgovor dobite od ordinarijata in okr. šol. sveta.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Jubilejska samopomoč. Neizprosna smrt nam je dne 6. septembra t. 1. ugrabila ljubega tovariša nadučitelja Vekoslava S t r m š k a. Gospe vdovi Rozaliji sem izplačal 440 K.
članom sem razposlal položnice in prosim, da takoj store svojo dolžnost. Nihče naj ne pozabi onih 1 0 h , saj to so poštni stroški in manj znašajo, kot pri nakaznici. Prosim pa, da se člani le položnic poslužujejo. Dolžnikom sem označil njihov zastanek ter upam, da ga poravnajo. Trem članom sem poslal zadnji opomin. — Ako se ne odzovejo, jih izbrišem iz društva. To velevajo pravila.
Studenec-Ig, 28. septembra 1907.
Franc K s. T r o š t, t. č. predsednik.
Osrednji akcijski odsek za izvenšolsko delovanje učiteljstva je imel.»12. septembra t. 1. svojo prvo sejo pri kateri so se prereševale in sklenile važne reči glede izvenšolskega delovanja. Sklenilo se je med drugim tudi, da se izdaja predavanja tov. Peska „Na delo med ljudstvo" kolikor mogoče pospeši, da bo mogoče izvesti ordanizacijo izvenšolskega dela še tekom tega leta. Brošura izide tekom meseca oktobra in učit. društva bi naj zborovala novembra ali decembra, da bi se takrat postavili predlogi tov. Peska na dnevni red in bi se izvolil odsek za izvenšolsko delovanje. Ti odseki bi naj takoj stopili v zvezo z osrednjim akcijskim odsekom, da bi tako naše delo čvrsto napredovalo.
Osrednji akcijski odsek bo potem na podlagi mnenj in predlogov posameznih učit. društev in njihovih odsekov izdelal in vsem odsekom dal še posebna navodila in bo tudi sestavil načrt za bližnjo bodočnost.
Prosimo torej, naj bi učit. društva blagovolila zborovati meseca novembra z n a -b i t i 19., ko je prost dan, da bo mogoče osrednjemu odseku urediti vso zadevo do novega leta, da bodo že leta 1908. mogli odseki za izvenšolsko delovanje redno poslovati.
čvrsto na delo naprej in navzgor in ne nazaj in navzdol!
Štajersko.
Savinsko učiteljsko društvo zboruje dne 10. vinotoka ob 2. uri popoldne na Gomilskem.
Dnevni red: 1. „Nalezljive bolezni", predava g. dr. R. K a r b a. 2. „Naše delovanje v let. šolskem letu". 3. „Narodne pesmi", predava tovariš R. V r a b 1, 4. Predlogi in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabi
R. V r a b 1, t. č. predsednik.
Trst.
Izlet učiteljskega društva za Trst in okolico v Trstu se je izvršil najlepše. Prekrasno vreme; razpoloženje divno; lepa Vipavska dolina! Kaj si želiš še, krščanska duša? 27 tovarišic in tovarišev se je pripeljalo na Prvaški kolodvor, kjer nas je imenom goriškega učit. društva pozdravil tov. Roje. Od tu peš v Dornberg, kjer nas je Bizjak-Križmanova obitelj postregla s presladkim grozdjem, za kar se ji presrčno zahvaljujemo. Na kolodvoru v Kamnjah nas je pričakoval tov. Možina z dvema vrečama brejskih breskev ter se nam pridružil kakor že preje tov. Roje in naš Nace.
Na Ajdovskem kolodvoru nas je pričakoval tov. Bajt ter nas spremil v hotel Šapla, odkoder smo po malem zajtrku nekateri odšli k izviru Hublja. a ostali z vozmi v Vipavo kamor so pozneje dospeli i Hubeljci.
V romantični „Pod skalo" smo imeli skupen obed. Tu so se nam pridružili še vipavski tovariši z gosp. Skala na čelu, kateri nam je tudi preskrbel vse, kar smo trebali v Vipavi; vozove, obed itd. Tu se je glasila krasna pesem skupnega, a tudi novega mladega pevskega zbora. „Vodja" izleta, ne morda kake šole — tov. Germek se je zahvalil goriško-vipavskim tovarišem za prijaznost in postrežljivost. Odgovoril mu je tovariš Skala — vodja vipavske šole — ter vabil tovariše naj večkrat pridejo skupaj, da se vpoznavamo in utrjujemo.
Popoldne smo se odpeljali na vozovih v Branico k Čeho-vinu. Kakor „Pod skalo" tako tudi tu nas je presenetil mladi pevski decet. Neumorni tovariš Ciril nam je napravil preprijetno iznenadenje — preljubko „Cirilado". V počitnicah je učil mlade svoje tovarišice in tovariše ter šele „Pod skalo" prvič pokazal, kaj znajo. Po soglasni sodbi moramo tov. Cirilu le čestitati na uspehu in vsi se strinjamo z napitnico mlademu zboru, ki jo je izrekel tov. Germek pri čehovinu. Tu so govorili še tov. Ciril o postanku mladega zbora, tov. Nace o lepoti takih dni, ko se tovariši sestajajo, a tov. Frane o Slovanstvu in združeni Sloveniji.
Od tu smo odkorakali po planinski poti na kolodvor v Štanjel ter po kratki vožnji se razšli veseli in zadovoljni nad prekrasno uspelim izletom.
Književnost in umetnost.
Telovadba v petrazrednlh in manj kot petrazred-nih ljudskih šolah. Po učnih načrtih priredil prof. Franc Brunet, c. kr. učitelj telovadbe na višji realki. Podrobni učni načrt za petrazrednice in za dekliške osemrazrednice priredil Jakob F u r 1 a n , mestni učitelj v Ljubljani. Druga pomnožena izdaja. V Ljubljani 1907. Tiskala „Učiteljska tiskarna". Založil pisatelj. — Ta, za vsakega učitelja prekoristna knjiga s popolnim vadbenim načrtom in slovensko terminologijo je ravnokar izšla. Nanovo uvrščen je opis vaj na nihalnih obročih, ki so predpisane v učnem načrtu za V. razred osemrazrednic. Ker so vaje na tem orodju jako primerne za dečke in deklice v tej dobi in ker se je izrekla želja po njih, jih je pisatelj opisal, kolikor vobče zadostuje pouku na ljudskih šolah. Gosp. Jakob Furlan je pa dodal podrobni učni načrt za telovadbo na dekliških osemrazrednicah s slovenskim učnim jezikom. Cena je knjigi zvišana vsled nanovo uvrščenih opisov in učnega načrta ter stane trdo vezana K 4-— (po pošti 20 v več) in se dobiva v „Učiteljski tiskarni".
Slovenska Matica. Poleg Knezove, Zabavne in Hrvatske knjižnice (vse z izvirnimi novimi umetniškimi platnicami) dobe člani letos prevod znamenitega, globokoumnega srbskega epa „Gorski venec". Geologi, geografi in turisti dobe ilustrirano delo prof. Seidla o Kamniških planinah.
„Domače ognjišče". Vsebina 9. štev.: 1. Jerica Zem-Ijanova: Otroci, naši biseri, pazimo nanje! — 2. Rudolf H r o v a t: O vzgoji otrok v predšolski dobi. — 3. Učimo otroke varčnosti 1 — 4. Listek. Andrej R a p e: Kaj ni dobro ? — 5. Dopisi. — 6. Drobtine. — Toplo priporočamo!
„Svietlo 1 tmina". Gospod Davorin Trstenjak priobčuje v „Napredku" prevod članka „Luč in tema", ki ga je priobčil v „Popotniku" tov. E. G a n g i. Prevod je pisan krasno in se čita kot original.
I. slovenska umetniška razstava slik v Trstu. Vse težkoče, ki so se stavile proti tej prireditvi, so sedaj odstranjene, in prva slov. umetniška razstava v Trstu je zagotovljena. Ta bo trajala od srede meseca oktobra pa do 1. novembra. Pripravljalni odbor je bil najbolj v zadregi zaradi primerne dvorane. Odbor „Slavjanske čitalnice" je bil pa toliko prijazen, daje dal umetnikom na razpolago svojo dvorano v „Narod. domu". Elegantna dvorana, izborua razsvetljava, okusna razvrstitev in popolnoma primeren vhod, vse to bo pripomoglo, da bo razstava ustrezala vsem zahtevam.
Politiškl pregled.
*	Državni proračun za 1. 1908. še vedno ni dogotovljen, ker zahteva finančno ministrstvo skoraj v vseh oddelkih črtanje večjih zneskov. Vsega skupaj bi finančni minister rad izčrtal okrog 100 milijonov kron. Finančni minister je v polnem obsegu pritrdil edino proračunu trgovskega ministrstva.
*	V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal poslanec Biankini, naj se povodom cesarjevega jubileja pomiloste vsi emigranti, ki so iz kakršnegakoli vzroka prišli v konflikt z vojaškimi zakoni. Isti poslanec je predlagal naj se prizna veljava na zagrebškem vseučilišču napravljenim študijani. Predlog je bil sprejet. Zanj so glasovali tudi Italijani.
*	V moravskem deželnem zboru pozivljejo Nemci vlado, naj nastopi proti Cehom, da ne bodo vplivali na starše, naj ne vpisujejo svojih otrok v nemške šole. Posl. B e r a n je dokazoval, da deželni šolski svet nemško strankarski. Kritikoval je tudi med Cehi in Nemci sklenjeno spravo.
*	Y štajerskem deželnem zboru je bil predložen proračun splošnega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1908., ki znaša 420.000 K, dočim je znašal 1. 1906. še 286.552 K, i. 1905. pa samo 145 500 K.
*	Koroški deželni zbor je razpravljal o računskih zaključkih za leti 1905. in 1906. L. 1905. je znašal preostanek 217.077-57 K, 1. 1906 je pa zmanjkalo 20.987-62 K. Dežela je dolžna 6,898.211 K,
*	V nižjeavstrijskem deželnem zboru so sprejeli volilno reformo. Posl. Seitz je očital krščansko-socialni stranki, da ni izpolnila obljube glede splošne in enake volilne pravice. V splošni kuriji voli Dunaj še 10 poslancev več. Za Dunaj v tej kuriji zadostuje triletno bivanje in starost 24 let. Tudi volilna dolžnost je sprejeta.
*	Solnograški deželni zbor je izvolil jubilejski obbor, ki naj pripravi vse potrebno za cesarjev jubilej. Med predlogi sta bila načrt za nov lovski zakon in zakon za ustanovitev kmetijske šole v Solnogradu.
*	O jugoslovanskem ministru. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. I v č e v i č , katerega ime se je tudi imenovalo med kandidati za jugoslovanskega ministra, izjavlja, da mu ni znano, kako so mogle nastati vesti o jugoslovanskem ministru in kako je prišlo pri tem njegovo ime v kombinacijo. Ako bi se sploh kdaj lotila vlada tega vprašanja, bi naletela na velike ovire že zaraditega, ker sede jugoslovanski poslanci v dveh klubih ter bi se oba kluba težko zedinila za ministrskega kandidata.
*	Volitve y rusko dumo. Dne 14. septembra so se pričele volitve v tretjo dumo. Zaradi novega volilnega zakona pri teh volitvah ne bo nikjer prodrla ljudska volja. Radikalni elementi so popolnoma potisnjeni v kot, pa tudi kmetje ne pridejo do veljave. Volilna agitacija je skrajno ovirana. Volilni oklici, seznamki kandidatov in govori niso dovoljeni. Posebno hud udarec je nova volilna instrukcija za kadete, ki niso legiti-mirami, a mestnim upravam je naročeno, da smejo glasovnice dajati le legaliziranim strankam. Glasovnice, ki jih niso izdale mestne uprave, niso veljavne. Vkljub vsemu temu terorizmu imajo opozicijske stranke trdno upanje na zmago.
*	Zopet mirovna konferenca. Pri mehikanski vladi so zborovali konzuli vseh srednjeameriških republik ter so sklenili, da se skliče kmalu v Washington mirovna konferenca.
*	Ogrsko. Rumunska poslanca Vajda in dr. Popovics sta se mudila na Dunaju, da bi pridobila posredovanje Avstrije, da bi ogrski Saksi izstopili iz koalicije ter se vsi nemadjarski elementi združili pod vodstvom poslanca Vajde. Ta je tudi že posredoval pri hrvaško-srbski koaliciji, naj bi se hrvaška delegacija v ogrskem parlamentu pridružila narodnostni stranki. — Minister notranjih del, grof Andrassy, je opustil prvotno namero, da bi svoj načrt o splošni volilni pravici predložil najprej mu-nicipijem in posebni enketi, temveč predloži načrt direktno državnemu zboru, in sicer najpozneje meseca novembra. Načrt, ki je že popolnoma izgotovljen, temelji na principu, da ima volilno pravico vsak 24 let star moški, ki zna brati in pisati. Volilci, ki so absolvirali srednjo šolo, se uvrste v poseben razred. Druga kategorija obsega take samostojne obrtnike, ki delajo s pomočniki. Ves načrt pa je izdelan tako, da zagotovi nadvlado mad-
jarskemu elementu. — Grof Apponyi je povedal klubu neodvisne stranke, da ogrska vlada kot nadomestilo za zvišanje kvote zahteva ustanovitev užitninske črte, in železniško zvezo z Nemčijo pri Anabergu, toda avstrijska vlada odločno zavrača te zahteve. Bančno vprašanje se je iz pogajanj sploh izločilo. Na vprašanje poslanca Molnarja. kako stališče zavzema napram bančnemu vprašanju, je odgovoril grof Apponji: „Finančni položaj Ogrske je sedaj tako slab, da bi bila neumnost in blaznost, sedaj le misliti na ustanovitev samostojne banke. Ako se bo finančni položaj izboljšal, potem se tudi temu vprašanju približamo." Končno je izrekel Apponyi prepričanje, da se nagodba gotovo dožene, ker je sploh za obe državni polovici boljša kakor je bila Szella-Korberjeva.
*	Mladočeški poraz t Pragi. Novi poraz Mladočehov pri državnozborskih volitvah v Kraljevih Vinogradih je stranko jako potrl. V tem volilnem okraju je mnogo uradništva, državnega in zasebnega, ki je prej složno volilo ministra dr Fofta. Ko je ta odložil svoj mandat, se je pa v nekaj mesecih tako izpreobrnilo mnenje volilcev, da je proti Mladočehu inženerju Karbusu zmagal radikalec Choc, dasi šele pri ožjih volitvah, a je vendar za 300 glasov nadkrilil Mladočehe. Mladočehi zvračajo krivdo na pomanjkljivo strankarsko organizacijo in na izdajstvo uradništva. Agrarci pa prav iz srca privoščijo ta poraz Mladočehom ter pravijo, da je to plačilo za njihovo oholnost in neznačajnost. Tako se je število mladočeških poslancev zopet za enega skrčilo.
*	Papeževa enciklika. Papeževa ravnokar izišla enci-klika proti modernizmu naglaša, da je postal modernizem za cerkev resna nevarnost, zato je papeževa glavna dolžnost, da nastopi proti modernizmu. Potem ukazuje: 1. Pouk v šolastični filozofili in teologiji se mora v zvezi o pozitivni teologiji in drugih predpisanih študijah podajati v vseh seminarjih in katoliških vseučiliščih v pristnem katoliškem iuhu. 2. Modernisti ne smejo poučevati v seminarjih in katoliških vseučiliščih. 3. Škdlje morajo kot zastopniki sv. stolice skrbeti, da duhovniki in verniki ne pridejo v dotiko z modernim tiskom. 4. V vsaki škofiji se mora ustanoviti eenzurski kolegij, ki mora nadzorovati katoliške tiskovine, brez škofovega dovoljenja ne sme duhovnik voditi časopisja, a nadzorovati je treba tudi duhovščino, ki sodeluje pri časopisju. 5. Duhovniški kongresi so prepovedani; v vsaki škofiji mora biti nadzorovalni svet proti modernim zmotam in škof mora o tem poročati papežu.
*	Justidna reforma v Macedoniji. Turška vlada se je zaupno poučila o programu macedonske justične reforme, kakršno so predložila poslaništva prizadetih velesil ostalim evropskim velesilam. Turška vlada hoče glavne točke programa že vnaprej izvesti, da vzame veljavo tujim reformam. Seveda bodo njene reforme le polovičarske, a odklanjala bo vsako tuje umeša-vanje.
*	Delovanje ruskih revolucionarjev. Od leta 1005. do razpusta druge dume leta 1907. je padlo kot žrtve ruskega terorja nič manje nego 44.020 oseb. Statistika o teh žrtvah govori dalje sledeče; od strelov iz revolverjev in bomb je bilo ubitih 19.144 oseb, od noža in drugega orožja 2381 oseb, samomorov je bilo 1350, a ostalih 20.704 oseb je bilo težko in lahko ranjenih, od teh je 441 oseb podleglo za ranami. Največ je padlo žrtev v osrednji Rusiji, potem pa na Kavkazu, potem v Finski in Poljski, a najmanje pa v Sibiriji, to je samo — 2268 oseb. Po poklicu je bilo ubitih največ vojakov in redarjev (12.953), potem Židov (7969), članov „črne čete", mornarjev uradnikov itd. Razen teh so bili 4 ministri, 13 generalnih guvernerjev podguvernerjev ter generalov.
V e s t n i k.
Odlikovanje. Dne 1. t. m. je bilo štirideset let, odkar učiteljuje tov. Leopold A r m i č , sedaj vodja III. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Tem povodom mu je podelil občinski svet ljubljanski na predlog g. župana Hribarja ljubljansko meščanstvo. čestitamo!
Tudi — osebna pola! Da spoznamo domišljavost voditeljev „Slomškove zveze", tisto domišljavost, ki meji že na blaznost, priobčujemo brez komentarja vest iz sobotnega „Slovenca": „Slomškova zveza" opozarja vse krajne šolske svete,
da se v slučaju izpraznjenih učiteljskih mest lahko obračajo nanjo, ki bode rade volje nasvetovala ali pa tudi odsvetovala razne mogoče kompetente in kompetentinje. Priporočala bode v prvi vrsti seveda Slomškarje. Na željo bode tudi informirala posamezne ude dežel. šol. sveta in okr. šol. svetov. Ako bi zveza ne imela na razpolago učitelja Slomškarja, potegovala se bode tudi za njej simpatične kolege in koleginje. V ta namen si bode „Slomškova zveza" sestavila kolikor mogoče natančen pregled vsega ostalega kranjskega učiteljstva po sledečih razpre delnicah: 1. Po mišljenju naši, toda v predsodkih; 2. mišljenja našega a se boji terorizma; 3. nam in krščanskim načelom nasprotni: popolni liberalci; 4. socialni demokrati; 5. brez političnega mišljenja; 6. brez vere. — Ker nam je mnogo na tem, da bi koga ne sodili napačno, zato prosimo v interesu vsakega posameznega, da se nam javi, v katero kategorijo naj ga beležimo. Tako u. pr. bodemo uvrstili g. Dimnika v rubriko I., g. L. Jelenca v rubriko III., g. E. Gangla v rubriko IV., g. J. Žirovnika v rubriko V. itd. — Sam Bog ve, v katero rubriko se zapiše Primožič, Ravnikar, Jaklič ? — Kje je rubrika z nadpisom: Brez značaja, koristolovstvo ? Ali bi se morebiti kdo dal vpisati v rubriko, ki bi se iz nje spoznalo, da se zanima za naga telesa ?! Le oglasite se, saj tudi mi lahko pišemo razpredelnice!
V življenju na pot trnje in kamenje, na grob pa rožice. Sedanji župnik v Št. Petru na Medvedovem selu gosp. G o m i 1 š e k je pri Strmškovem pogrebu slavil tega v nagrobnem govoru kot vzornega moža-kristjana. Dokler je bil Strmšek živ, so se vsi klerikalci zaganjali vanj kot besni in ni dlačice niso pustili poštene na njem, ker so ga zavidali za uspehe njegovega spretnega delovanja. Sedanji župnik še ni dolgo v Št. Petru, a hotel je Strmšku izpodkopati tla in ga spraviti ob ugled, ker so ga kot vnetega klerikalca bodli v oči uspehi n a d u č i t e 1 j a Strmška, pa se mu je Strmšek prej izognil iz sveta. — Ko je bil g. Gomilšek imenovan za župnika v Št. Petru, je pravil okrog: „Grem v Št. Peter Strm š k o v e zvezde dol klatit" Ta župnik je torej prišel v Št. Peter že z namenom, da bi Strmšku škodoval in zgago delal. Bog ve, do kakih bojev bi še bilo prišlo med njima, da ni Strmška rešila smrt vseh bojev in težav. Živemu je hotel polena metati pod noge, mrtvega je pa slavil kot vzornega kristjaua. — Sicer pa z zadovoljstvom konštatujemo, da je bil g. Gomilšek napram mrtvemu Strmšku pravičen, ko je pripoznal njegove zasluge — hvala gospodu župniku za to — ko mnogi klerikalni derviši niti kaj takega niso zmožni, temveč blatijo še celo mrtve nasprotnike. — Mogoče, da je župnik v Št. Petru spoznal Strmška tako, da mu je mrtvemu iz prepričanja slavo pel, mogoče je pa tudi, da je to storil le pod pritiskom javnega mnenja ter je bil le spreten politik in je obrnil plašč tako, ko je uvidel, da bi v nasprotnem slučaju obrnil ljudstvo od se. Kdo ve?! — V življenju na pot trnje, na grob pa rožice.
Lctnino za učiteljski konvikt je plačal tov. Simon V o d e n i k iz Št Jurja ob Pesnici. Hvala!
Žirovnifeove „Narodne pesmi" za šolsko mladino se pridno naročajo. Le hitro po njih, ker so res vsega priporočila vredne.
Iz „Učiteljske tiskarne". Dne 16. septembra t. 1. je izvršil revizijo „Učiteljske tiskarne" revizor „Zadružne zveze" v Celju gosp. Vlad. Pušenjak. Na koncu svojega poročila o izvršeni reviziji se je izjavil gospod revizor sledeče: „Vsi f u n k -cijonarji delujejo z veliko požrtvovalnostjo v prid zadruge in je ista, kar se tiče knj i g o v o d s t v a in c e 1 e uprave uzorno urejena."
Osebne Testi na Kranjskem. Dopust je dobil zaradi bolezni nadučitelj Andrej Kmet v Cerkljah, nadomešča ga absolv. učit. kandidatinja Pranja Bedenkova. — Abs. učit. kandidat Prane R i e g 1 e r je imenovan za prov. učitelja v Loškem potoku. — Abs. učit. kandidatinja Emilija V o v k o v a pride za prov. učiteljico na Rako. — Olgo Kobauovo na dekliški osemrazrednici nadomešča abs. učit. kandidatinja Ana Machova. — Pavla Šušteršičeva pride iz Zagorja-Toplic kot prov. učiteljica v Izlake. — Henrik Kralj, suplent v Dragi, pride v isti lastnosti na Topli vrh. — Terezija Ju-v a n č e v a je imenovana za suplentko na ljudski šoli na Stu-
dencu. — Marija Likarjeva za suplentko v Cerkljah. — Nadučitelju Mat. Peterlinu v Studencu je podaljšan dopust do 1. aprila. — Učiteljica Antonija Bohinčeva je dobila zaradi bolezni šestmesečni dopust. — Za učiteljico v Naklem je imenovana Viljemina V i d i č e v a , ker je učiteljica Eleonora Devova zbolela. — Za učiteljico v Srednji vasi je imenovana Štefanija Kascheva, za učiteljico v Velikih Laščah namesto obolele Leopoldine Bukovičeve Ana E r s i n o v a.
Osebne vesti na Štajerskem. Nadučitelja sta postala Ferdo B o b i č iz Šmarjete pri Ptuju v Stranicah in Henrik Karčnik iz Polzele v Novi cerkvi pri Vojniku. — Marija Thumovaje postala def. učiteljica v Cadramu.
Za predsednika „Slov. Slatici" je bil dne 25. septembra t. 1. izvoljen g. prof. dr. Fran 11 e š i č. čestitamo!
Mestna realka v Idriji šteje letos 275 rednih učencev in 5 eksternistov.
Gimnazijo v Kranju obiskuje letos 323 dijakov, med-temi dva privatista.
Kolera na Ruskem. Doslej je zbolelo na Ruskem na koleri 4512 oseb. Umrlo jih je 2320.
Pripravljalnica na celjski gimnaziji šteje letos — osem učencev.
V Mariboru so slovesno otvorili novo poslopje za moško učiteljišče.
Prisilno cepljenje koz so zahtevali na shodu zdravniških zbornic v Opavi. Tako cepljenje naj bi se uvedlo že prihodnje leto.
Časnikarski kongres v Bordeauxu je sklenil, naj delajo vsi časniki na to, da se odpravi dvoboj in da se žaljena čast brani po razsodiščih. Za časnikarje naj se skuša dognati na teden en dan počitka.
Prihodnje usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani dne 4. novembra 1907. ob 8. uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. • oktobra v rokah izpraševalne komisije.
„Nekaj o gospodarskih razmerah Št. Vida in njegove okolice". Tako se imenuje res izborna razprava, ki jo je začel priobčevati v „Gorenjcu" tovariš Janko Ž i r o v n i k. Tako temeljitega in obenem poljudnega gospodarskega članka še nismo čitali.
Na slovenski kmetijski šoli goriški so razpisana sledeča učna mesta: 1. Za mesto ravnatelja v IX. plačilnem razredu (letna plača 3600 kron), ki more preiti v VIII. plačilni razred deželnih uradnikov. 2. Za mesto učitelja-pristava v X. plačilnem razredu (letna plača 2860 kron), ki more preiti v IX. plačilni razred. Kdor namerava prositi za označeni mesti naj predloži svojo pravilno opremljeno prošnjo deželnemu odboru do 20. oktobra t. 1.; prosilci morajo z izpričevali o usposobljenosti za kmetijsko poučevanje dokazati, da so znanstveno in strokovno primerno izobraženi. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradih deželnega odbora goriškega.
Hitrejša vožnja z vlaki. Največja hitrost vlakov v Avstriji je bila doslej 90 km na uro. Sedaj hočejo povišati hitrost na 100 km.
Stalno slovensko gledališče v Trstu. V Trstu je sedaj zagotovljeno stalno slovensko gledališče. Vodi ga g. Ant. Verovšek.
Dopis iz Trsta. Na drugem mestu objavljamo imenovanja slov. učiteljstva v tržaški okolici pričetkom tek. šolsk. leta. Glede pisma, objavljenega v 38. štev. tega lista z dne 20. kimavca, smo dobili od okr. šol. nadzornika, naslednja pojasnila: Mestni magistrat razpisuje učiteljska mesta; mesta ital. učiteljev so bila razpisana že tekom minolega šolsk. leta, mesta slov. učiteljev pa tekom prošlih počitnic. Italijanska šolska nadzornika sta dobila v pregled prošnje že pred zvršetkom šolsk. leta, potem sta za-mogla prošnje pregledati in izjaviti se o njih, preden sta odišla na dopust. Konkurs za mesta na slov. šolah je bil zatvorjen dne 31. mal. srpana. — Nadzornik je čakal do 22. velikega srpana, na prošnje, ki pa niso hotele priromati z magistrata, čeprav jih je tudi osebno reklamiral. Ta dan pa je odšel nadzornik na 14 dnevni dopust — oba italijanska nadzornika sta
bila že od dne 1. avgusta na dopustu. — Nadzornik je bil tudi med dopustom enkrat v uradu, a učtteljskih prošenj le še ni bilo. Dne 6. septembra nastopi nadzornik zopet poslovanje in najde tudi prošnje, ki so bile poslane od mestn. magistrata dne 28. velikega srpana. Nadzorniku pri najboljši volji ni bilo mogoče pregledati vseh prošenj in izjaviti se o njih med 6. in 12. velikim srpanom; prošenj je bilo 41, opremljenih z mnogimi prilogami. — Na podlagi teh podatkov naj izvolijo gospodje tovariši soditi, kdo je več kriv na zakasnelem imenovanju, ali nadzornik ali mestni magistrat, pri katerem je dopisnik zajel nepopolne informacije, da je v veliko njegovo in magistratovo veselje napadel slov. nadzornika v tov. glasilu. — Bodi istodobno omenjeno, da je bilo v zadnji seji mestn. sveta izvršenih tudi nekoliko imenovanj italijanskih učiteljev, in sicer istih, ki so bila zanje mesta razpisana med počitnicami, dalje, da omenjena zakasnela imenovanja niso provzročila nikomur najmanjše škode, nasproti pa se je izposlovalo dvoje definitivnih imenovanj več, kakor jih je bilo prvotno določenih od mag. asesorja in mag. šolske komisije. — Mestni magistrat početkoma ni imel projektiranih vseh imenovanj, ki so se izvršila, temveč komaj dve tretjini, le nadzornikovemu pritisku se je asesor vdal, da je bilo dodanih še nekaj imenovanj; sicer pa nihče ne obžaluje bolj nego nadzornik, da se niso vsa imenovanja izvršila, ki jih je on predlagal, dosegel pa je ravno takrat s svojim vplivom več nego je pričakoval.
Dramatično društvo r Ljubljani je dovolilo udom „Ljubljanskega učiteljskega društva" za obiskovanje slovenskega gledališč 20% popusta. Dotični kuponi se dobivajo pri tov. Jakobu Dimniku. S temi kuponi bo postregel tovariš Dimnik tudi vsakemu učitelju z dežele, če se zglasi pri njem.
Roditeljski veder je priredil nadučitelj Mihael K a b a j dne 29. septembra v Begunjah pri Cerknici. Soba je bila natlačeno polna skrbnih staršev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju g. nadučitelja, ki je žel za svoj trud obilo pohvale. — Prav tako! P. n. učiteljstvo opozarjamo, da prične takoj z delom med ljudstvom in prireja roditeljske večere!
Ptuj-Maribor. Cenjene tovarišice, dragi tovariši! Dne 30. prosinca t. 1. je umrl naš dragi kolega g. A. Golob, nadučitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Mariborski kolegi so izgubili v njem blagega tovariša ter ga prepustili kolegom ptujskega okraja, zakaj truplo rajnega počiva na pokopališču v Šentjanžu na Dravskem polju. Soproga in otroci rajnega so mu preskrbeli krasen nagrobni spomenik, ki se bo slovesno blagoslovil v četrtek dne 10. oktobra ob 10. uri predpoldne. — Dragi kolegi in koleginje! Tudi za nas velja rek: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Pokažimo, da spoštujemo sami sebe! Pohitimo 10. oktobra v Šentjanž ter povzdignimo po svojih močeh slavje! — Cenjeni tovariši pevci naj se blagovolijo pripraviti na nagrobnici „Blagor mu" in „Nad zvezdami" ter se naj zaradi sekiric latinske Schvveizerjeve maše obrnejo na podpisanega.	Mirko Lešnik, učitelj v Zavrču.
Zalivala. Povodom smrti mojega nezabnega soproga Vekoslava Strmška, nadučitelja pri Sv. Petru, mi je izplačalo društvo „Jubilejska samopomoč" podporo po 440 K. — Ko kruta usoda tako neizprosno udari nadvse potrto rodbino, šele tedaj se ceni hitra pomoč. Torej izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo želeč, naj bi se tega blagotvornega društva oklenilo slovensko učiteljstvo v večjem obsegu.
Sv. Peter na Medvedovem selu, dne 29. septembra 1907.
Rozalija Strmšek.
Zahvala. Podpisana izreka s tem društvu „S e 1 b s t h i 1 f e der Lehrerschaft Steiermarks" za naglo izplačilo zneska 1430 K povodom nepričakovane smrti svojega soproga najsrčnejšo zahvalo. — Obenem si dovoljuje vsemu učiteljstvu najtopleje priporočati pristop k temu blagotvornemu društvu.
Bruk ob Muri, dne 25. septembra 1907.
Marija Matschek.
Opozarjamo na inserat v današnji številki, s katerim se išče oporo gospodinjstvu v slovenskem trgu na Štajerskem. Dotičnik bi najrajši to službo poveril kaki učiteljski hčeri ali vdovi.
Imenovanja in izpemembe v tržaškem učiteljstvu.
Početkom tekočega šolskega leta so imenovani: definitivnim voditeljem Jože G o r k i č za Bazovico, Alojz Križan za Škedenj, Vinko Trobec za Trebče, Emil P a k i ž za Sv. Križ; definitivnim učiteljem Davorin Furlan ža Prosek, Jos. S o r č za Opčine, Ciril V a 1 e n t i č za Škedenj; definitivnim učiteljicam Kristina G e r d o 1 za Katinaro, Milka Logar za Opčine, Jožica Martelanc za Barkovlje ; definitivnim pod-učiteljicam Zmagica Bole za Sv. Križ, Marica P e š e 1 j za Škedenj, Julka Vodopivec za Barkovlje; definitivno potrjena na svojih mestih sta Mara Gregorič in Hrabroslav G o d i n a, oba v Škednju; prestavljena je Irma N o t h iz Barkovelj v Eojan.
Mednarodna konferenca proti tuberkulozi na
Dunaju je sklenila, da se mora vsak slučaj smrti jetične osebe naznaniti oblasti, takisto vsaka preselitev tuberkuloznih ljudi. Dr. Hermann je zahteval, naj bi se jetičnim in sifilitičnim začasno ali pa za vedno prepovedal zakon.
Ponemčevanje slovenskega šolstva na Štajerskem.
Ta naš članek, priobčen v zadnji številki, je treba nekoliko po-polniti. Nikjer se naše šole ne ponemčujejo tako sistematično, tako brezobzirno kakor v mariborskem okraju. Nemški ali nemškutarski mariboriski okr. šol. svet hoče počasi vse slovenske šole okužiti z nemčurskim duhom. Posebno pa hoče najti za vsako razpisano nadučiteljsko mesto svojega privrženca. V zadnjem času postanejo nadučitelji le Nemci ali nemškutarji. N. pr.: V Jarenini službuje učitelj mož-poštenjak že 25 let, vesten je in zmožen; a razpisano nadučiteljsko mesto je dobil — drugi, katerega edina zasluga je, da je nemškutar. Pri Sv. Marjeii na Dravskem polju je umrl nadučitelj Golob, nadomestili so ga z znanim Velikonemcem Ahičem. V Hočah je bilo razpisano nadučiteljsko mesto — dolgo, dolgo se je imenovanje odlašalo. In zakaj ? Ker jim tovariš Moder, učitelj istotam, ni bil posebno zanesljiv in veren somišljenik. Moral se je še hipno preleviti, izstopiti iz učiteljskega društva ter postati zaprisežen nemškutar. — To so le nekatera dejstva v zadnjem času, našteli pa bi lahko mnogo gorostasnih krivic, ki se gode narodnemu učiteljstvu v tem okraju že leta in leta. Ne gleda se na kvalifikacijo, ne vpraša se, ali je prošnjik sposoben za službo; ne posluša se nadzornika, če je učitelj vesten, marljiv, vnet za svoj poklic, natančen, priljubljen in kar je še drugih lepih last-nostij več. — Prvo je — ali je Nemec, ali je nemškutar? Vse drugo je ničevo! Ako si nemškutar, dobiš najlepšo, najudgod-nejšo službo, četudi si morda med kolegi največja ničla, podlež in brezvestnež. Mislite, da to morda ne miče med našimi vrstami ? Le vsega spoštovanja vredni, krepki značaji se branijo prelestni izkušnjavi; podleže in slabiče pa vrže val časa kmalu v — nemški krog, kjer je moč, kjer je boljša karijera! — Kaj mari okr. šol. svetu zato, kak uspeh imajo potem njihovi nameščeni podrepniki na svojih šolah, še ljubše mu je, čim manj se otroci nauče, saj tem neumnejše ostane naše ljudstvo, tem dalje bo trajala njihova moč, tem dalje bodo gospodovali nad nami. — Kličejo se poslanci na pomoč! Kdo nam naj pomaga? Kdo se poteguje za nas ? Morda P i š e k ?! Kaj še! — Na eni strani nas zasledujejo Nemci, na drugi strani nas psuje „Slovenski Gospodar" ter nam odteguje še isto zaupanje, ki smo si ga z neumornim in koristnim delovanjem pridobili pri našem kme-tiškem ljudstvu. — Bes prijetno je dandanes učiteljevati, oziroma biti učitelj, vnet za blagor naroda! Zato pa se baha brez-značajnost, deluje protekcija in cvete korupcija.
Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško
okolico dne 26. septembra 1907. Uradna naznanila se vzemo v znanje. Odloži se obravnava pritožb proti štirim g g. učiteljem, ker so potrebna nekatera pojasnila. Dovoli se nadučitelju tritedenski dopust in dvema denarna podpora. Rešitev prošenj za petletnine se odloži do končne rešitve utoka (sedaj pri upravnem sodišču). Potovalno učiteljico ž. r. d. gdč. B. S. se odveže od poučevanja ž. r. d. v Bukavici, ne da se ji zniža sedanja plača. S priporočilom se odstopi pomnoženemu šolskemu svetu prošnja za ustanovitev enorazrednice v Orehovljah. Isto za razširjenje enorazrednice v dvorazrednico v Gorenjem polju. Dovoli se razne podpore in likvidirajo računi. Eešijo se prošnje za šolske olajšave.
Popravek. V članku „Ponemčevanje slov. šolstva na Štajerskem" je pisano, da je za Hajdino predlagan „Nemec, neki g. Andre — je najsposobnejši učitelj in najpoštenejši Človek ..." mora pa biti „ ... g. Andre — če je najsposobnejši učitelj in najpoštenejši človek — ne sodi za nadučitelja na Hajdino, ker ni usposobljen za slovenščino ..." — V istem članku na strani 488. je tiskano, da je vadniškim učiteljem v Mariboru imenovan neki nemški Kočevar dr. Herbst, a ta gosp. ni doktor, temveč le navaden učitelj.
Razgled po šolskem svetu.
—	Ženski študij na Francoskem. Glasom statističnih podatkov študira na Francoskem 2264 žensk; in sicer je 85 juristk, 454 medicink, 1088 filozofk, 55 lekarničark in 305 drugih slušateljic praktičnih ved.
—	Prenapolnjena ruska vseučilišča. Letos niso sprejeli na petrograjskem vseučilišču 10.496 dijakov iz razloga, ker je vseučilišče prenapolnjeno. Tako je tudi na drugih ruskih vseučiliščih.
Na Ciril-MetodovI šentjakobski šoli v Trstu so morali zaradi pomanjkanja prostora odsloviti — 300 otrok! — „Bdeči Prapor" izjavlja v imenu tržaške soc. demokracije, da so se izrekli tržaški soc. demokratiški poslanci za podržav-ljenje te šole, ko so bili zaradi tega poklicani k Becku. List je mnenja, da se to gotovo zgodi.
—	Italijansko vseučiliško vprašanje. Tirolski italijanski dijaki so imeli shod v Tridentu. Na shodu je govoril tudi poslanec O o n c i, ki je dejal, da za Italijane ni neobhodno potrebno, da bi vseučilišče v Trstu; ampak bi se za sedaj lahko zadovoljili z italijansko pravno fukulteto v Tridentu.
Z gospodarskega polja.
—	Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja Otona pl. D e t e 1 e za predsednika kranjske kmetijske družbe.
= Trtno uš so uradno konštatirali v červinjanskem okraju.
= Državna subvencija. Mlekarna na Vrhniki je dobila od vlade 10.000 K subvencije.
= Piva so zvarili lani na Kranjskem okroglo 268.000 hI. Izpili so lani v Ljubljani 30.000 hI piva in 20.000 hI. vina.
= Produkcija alkohola v Italiji. Leta 1906. je znašala produkcija alkohola v Italiji 2,511.293 hektolitrov, za 18.823 hI manj od prejšnjega leta, ali s poviškom 321.193 hI povprečno v zadnjem desetletju.
= Vseslovenski trgovski shod namerava sklicati trgovsko društvo „Merkur" na dan 20. okt. t. 1. v Ljubljano.
—	Sulie češplje iz Avstro-Ogrske v Belgijo. Po statističnem izvestju leta 1906. je bilo izvoženih iz Avstro-Ogrske v Belgijo 190.000 kg suhih češpelj nasproti 142.030 kg v letu 1905.
= Zemljiško razdolževanje na Slovenskem s konverzijo denarnih dolgov. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" v Krškem nam piše: Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobložene z dolgovi, ki so znašali še nedavno okroglo 11.000,000.000 kron (t. j. enajst milijard). V naših slovenskih pokrajinah so bili in so še ti dolgovi ogromni, na pr. Štajerska jih ima okroglo 700,000.000 K (700 milijonov kron), Koroška skoro 200 milijonov kron in Kranjska ne dosti manj, tako da pride na pr. na Štajerskem na vsak kvadratni meter zemlje povprek 3 h dolga, na Koroškem in Kranjskem pa 2 h. Bes se zemljiško-vknjiženi dolgovi tudi vračajo, ali vendar presegajo na novo intabulirani dolgovi vsako leto izbrisane ali plačane terjatve. Tako se je n. pr. leta 1904., iz katere dobe so se priobčile v tej zadevi zadnji statistični izkazi, v Avstriji vknjižilo 1120 milijonov kron, izknji-žilo le 720 milijonov kron, to je za 400 milijonov kron so dobila zemljišča več bremen, in sicer na Štajerskem 14 milijonov, na Koroškem 5, na Kranjskem 4, v Trstu 7, na Goriškem 3 in v Istri 5 milijonov kron več. četudi so ta zemljiška obre-menjenja jako visoka, vendar so ta števila v resnici nekoliko
manjša, ker se vsako zemljiško-vknjiženo breme ne izknjiži takoj, ko je bilo deloma ali popolnoma plačano, zlasti se pri amortizacijskem vračevanju izknjiži ves dolg šele po preteku dolgih let, čeravno je velik del bil veliko prej poravnan. Upati je, da hipotečno zadolževanje ne bo v bodoče raslo, zlasti na denarnem zadolževanju te vrste. Dolgovi se bodo sicer delali vbodoče; vendar se bo ljudstvo zaradi vedno večjega števila posojilnic rajši posluževalo osebnega kredita, ki je cenejši in pri posojilnicah običajnejši. Ker pa raste v poslednjem času na nepričakovan način vrednost zemljišč, zato se bodo tudi, v bodoče na hipoteke na vedno večje in večje vsote posojevale. Morebiti se bo sedanji običaj, po katerem se že 30kratna vsota posodi na katastralni čisti donesek, še prekosil in se bo sčasoma znabiti 40 krat tako velika vsota posojevala. (Zdaj sicer še ne, ker v Evropi ni veliko denarja in še ta je drag). Vkljub temu moramo odsvetovati, da ljudstvo z denarnim izposojilom preveč svoja zemljišča obremeni. N. pr. 1. 1904. se je na Štajerskem na zemljišče in hiše intabuliralo 35 milijonov kron, na Koroškem 9, na Kranjskem 8, v Trstu 11, na Goriškem 5, v Istri 7'/« milijonov kron. Kar pride na ta način* dolgov v zemljiške knjige, to je vselej združeno z velikimi stroški. — — Stroški za intabulacije so namreč veliki, ker stanejo kolki mnogo in ker notarji in odvetniki, ki običajno vknjiženje izvršujejo, po svojih tarifih dokaj računajo. — Enaki stroški zadenejo dolžnika tudi takrat, kadar dolgove izpravlja in odstranjuje iz zemljiških knjig. Najhujše pa tlačijo visoke obresti. Navadno se sicer jemljejo pri hipotečnih posojilih nižje obresti kakor pri osebnem kreditu; vendar so tudi pri intabulacijah v Avstriji previsoke obresti, posebno v Galiciji in Bukovini, kjer so se še 1. 1904. vknjižile 6 — 7%, 7 — 8%, 8—10% in 10 — 12% obresti. In še celo v slovenskih pokrajinah so bile previsoke obresti. Na pr. na Štajerskem so se omenjeno leto v 81 slučajih vknjižile 6—12% obresti, na Koroškem pa le v 7 slučajih, na Kranjskem v 105 in na Primorskem** v 380 slučajih. Koliko je bilo taki slučajev v prejšnjih letih, o tem nimamo podatkov, gotovo pa vsako prejšnje leto veliko več, ker je bil v letih pred 1904 dražji denar, ki ga je bilo pa v 1. 1904. in 1905. in do najnovejšega časa dosti po nizkih cenah v svetovnem pometu. Visoke obresti pa težijo dolžnika, kakor teži težak kamen, ki si ga človek naprti na rame. Zato se trudijo dolžniki, da plačajo prejkoprej visokoobrestne dolgove. Ako jim pa to ni mogoče, si pa prizadevajo, dobiti posojilo za nižje obrestovanje. Ta manipulacija se zove konverzija (prenašanje) dolgov in se izplača, ako niso s tem preveliki stroški združeni in ne preveč pisarij in zavlačanja. V tej zadevi smo dobili namesto prejšnjih postav, ki so bile v slednjih točkah res neukretne, nov zakon z dne 22. febr. 1907, št. 49 drž. zakonika. Po tem zakonu ni nič več treba kakor po prejšnjih zakonih za vsak posamni slučaj prositi finančne direkcije oproščenja od predpisanih dokaj visokih pristojbin za intabulacijo prenesenih hipotečnih dolgov. Vsak denarni zavod ima pravico, da se intabulira za vsoto, s katero je on plačal že vknjiženi dolg, na isto mesto, na katerem je bil dolg, ki je zdaj plačan. Toda pogoj je ta, da se mora posoditi denar le za pokritje starega dolga in to najmanj za dobo 6 let. Drugi pogoj je v tem, da se da ali novo posojilo na najmanj za V4 % nižje obrestovanje ali na amortizacijo, t. j. da se z vsakoletnimi (poluletnimi) obrestmi odplača tudi nekaj kapitala, tako da se dolg od strani upnika ne more odpovedati, ako le dolžnik redno obresti in letna odplačila in (anuitete) poravnava. Za taka prenašanja zemljiških dolgov so po novem zakonu silno majhni stroški in znašaje le 6—7 K (za kolke), ako se pisarije nič ne računijo, in to tudi tedaj, če je dolg, ki se konvertira še tako visok. — Naj korist konvertiranja pojasnimo s sledečimi zgledi: I. primer. Kmet izroči sinu (prvorojencu) kmetijo, ki je vredna 10.000 K. Toda on ima še 5 otrok, ki so še vsi nedoletni, a postanejo po preteku 10 let polnoletni. Te otroke, za katere je hotel oče tudi skrbeti, pa intabulira on po 1000 K, skupaj torej za 5000 K in obresti po 51/g% na kmetijo, ki jo je izročil najstarejšemu sinu. Ta bi moral šteti recimo čez dve leti 1000, čez štiri leta pa spet 1000 K in tako dalje, torej čez deset let vseh 5000 K. Kaj
* Dolgovi in bremena pridejo v zemljiške knjige tudi zaradi neplačanih kupnin, zaradi zapuščin, po raznih pogodbah, itd.
** V Istri so še posebno visoke obresti.
mu je storiti, ko že naprej vidi, da po preteku teh let ne bo mogel 5000 K prigospodariti ? Ali hoče za vsakega dediča posebej na posodo prositi? če vzame na osebni kredit, so visoke obresti; če da vsakih 1000 K posebej intabulirati, so vselej visoki stroški. V tem slučaju gre k denarnemu zavodu, ki poso-juje tudi na hipoteke, in veli ondi, da bi se vseh 5000 K konvertiralo. Denarni zavod mu to rad ustreže in mu prihrani, ako se posluži zakona z dne 22./2. 1907, veliko stroškov. V imenu mladoletnih dedičev da nadvarstvena oblast (okrajna sodnija) odstopno pismo za vseh 5000 K, kar stane v kolkih le 1 K. Mladi kmetič pa da poverjeno (za poverjenje kolek 72 h) izjavo (kolek 1 K), da bo teh 5000 K porabil edino le za poplačilo dedičev, ki so za toliko intabulirani. Prošnja, ki se sestavi, da pride ta konverzija (prenašanje 5000 K od dedičev na denarni zavod), v zemljiške knjige, se kolkuje s 3 K. Tedaj znašajo stroški za kolke le 5 K 72 h. Odpadejo namreč pri tej konverziji kolki za vpisnino v gruntne knjige; ti kolki so namreč za visoke vsote jako veliki, tukaj bi znašali 31 K 25 h. Proti tem malim stroškom (5 K 72 h) dobi posojilo 5000 K, ki jih izroči okrajnemu sodišču, ki jih daje (po 1000 K) po vrsti dedičem, kakor hitro ti postanejo polnoletni. — II. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K proti 6 % obre-stovanju. Posojilnica O zahteva samo 5 72% obresti, zato se prestavi A k posojilnici O. S tem je A izpremenil svoj vknjiženi dolg glede višine obresti, ki so se znižale za Vs % • — III. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K, ki jih mora vrniti proti trimesečni odpovedi. Pri posojilnici C pa po-sojujejo denar proti enakim obrestim na vknjižbo tako, da se vsako leto (pol leta) razen obresti odplačuje tudi nekaj na račun glavnice. Odpovedati pa ta posojilnica dolga tako dolgo ne sme, dokler plačuje dolžnik redno obresti z anuiteto (odplačilo) vred. — S konverzijo dolgov se lahko pečajo vse posojilnice. Svetovati je pa le onim zavodom, ki so na sedežu sodišča, kateri imajo za to sposobne uradnike ali odbornike, ali tistim, ki jim stoje na strani notarji, odvetniki ali izvežbani notarski ali odvetniški uradniki. — V Krškem se bo s konverzijo dolgov (za vse slovenske pokrajine) pečala „Centralna posojilnica slovenska",* registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ona je v ta namen zaradi zakona z dne 22,/2. 1907., ki je dal k temu povod, svoja pravila razširila v tem obziru, da bo ne samo posojilnice in zadruge, ampak tudi osebe v svoj kolobar sprejemala, da bo tudi od fizičnih oseb hranilne vloge dobivala in tudi fizičnim osebam posojevala, in sicer na menice, na navadne zadolžnice, na zadolžnice z vknjižbo, zlasti pa na zadolžnice potom konverzije z amortizacijo ali brez amortizacije. — Normalna obrestna mera za hranilne vloge je zdaj 41/, % za večje vsote in za daljšo dobo po dogovoru tudi več. Obrestna mera za posojila se bo ravnala po razmerah časa in denarne cene, oziroma po zadolžnem dokumentu, ki ga bo dolžnik zavodu izročil. Obrestna mera pa zazdaj ne bo presegala pri osebnem kreditu 6%, pri hipotečno dobro zavarovalnem kreditu pa ne 51/« %• — Na-daljna razjasnila in odgovore na vsakovrstna vprašanja daje rado-voljno načelstvo.
Raznoterosti.
X Ogromen spomenik na Kremlu. „Novoje Vremja" javlja, da zgradijo v Kremlu pred Nikolskimi vrati, kjer je bil ubit veliki knez Sergij Aleksandrovič, ogromen spomenik iz finskega granita. Spomenik bo imel obliko piramide ter bo se-stojal iz treh velikih kamenitih delov. Na spomeniku bo bronast križ in ploča z napisom.
X Ogromno gledališče. Glavno in največje mesto Združenih držav Severne Amerike dobi v kratkem gledališče, ki bo po svoji veličini edino na svetu in ki bo odgovarjalo ogromnosti novojorškega mesta. Gledališče bo gradila New-Theatre-Company in ta zgradba bo imela sedem nadstropij. Stala bo 1,700.000 dolarjev, to je 8,500.000 kron. Vseh sedem nadstropij bo zgrajeno iz finega svetlega kamenja v slogu renesance. Nad temi sedmimi nadstropji bo še 11 drugih nadstropij. Razen lož, od katerih jih bo 46 pripadalo utemeljiteljem, bo še 2500
* Marsikatera posojilnica se s konverzijo ne bo pečala, četudi jo utegne stranka za to prositi; v tem slučaju naj izvoli dotična posojilnica opozoriti stranko na naš denarni zavod.
sedežev. Za kočije bosta dva uhoda, za obiskovalce bodo na razpolago lifti. Na strehi zgradbe bo zimski vrt s palmami.
X Stoletnica parnlkov. Dne 17. avgusta t. 1. so obhajali mornarji in z njimi zaeno ves ostali svet stoletnico paro-brodov po Nevojorčanu Robertu Fultonu. Pred sto leti je prvi parnik na svetu Clermont, ki ga je izdelal Fulton, plul po reki Hudson. V proslavo tega izrednega praznika so vse ladje v luki bile okrašene z zastavami in točno ob eni uri popoldne so vsi parniki v luki praznik pozdravili z žvižganjem.
X Kako visoko morejo stanovati ljudje. V Evropi sta hospica St. Gotharda in Št. Bernarda najvišji človeški bivališči. Hospic Sv. Bernarda je 2470 m nad morjem. Najviša stalna človeška bivališča so v Aziji na tibetanskih planotah. Tam so se ljudje naselili do 4580 m visoko, a pastirji imajo svoje koče celo v visokosti 5030 m. Zrak je v tej višini že tako tanek, da se glas le težko širi in da je govorjenje v daljavo sploh nemogoče.
Listnica uredništva.
V ljubljansko predmestje: Porabimo prihodnjič. — Na Gorenjsko: Pride danes teden. — Na Štajersko: Danes smo porabili le malo, ker ni prostora. Ostalo pride. — Učitelj-vojak: O prvi priliki.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
žt- 1523-	Kranjsko.	143 1
Na v tri razrede razširjeni ljudski šoli na Suhorju se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom predlagajo semkaj do 2 5. oktobra 1907.
Prosilci, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju dne 28. septembra 1907.
Oporo gospodinji
sprejmeta takoj v nekem štajerskem slovenskem trgu zakonska učitelj in učiteljica. Skrbeti bo imela za odsotnosti staršev za 3 otročičke ter tudi nadzorovala posla in gospodarstvo.
Kje, pove iz prijaznosti uredništvo „Učit. Tov." 141 2—1
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tydrope tonarne hranil
dV Pragi VIII. topnih zastonj.
Ivan Jax in sin
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 17.
(23) 12-9
Velika zaloga
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Panorama kosmorama
Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno").
Od 6. oktobra do vštetega 18. oktobra 1907:
Krasna rj rolrn Krasna serija. VJ X OIVU. seriia.
138 2
Dva učenca
s primerno naobrazbo sprejme v trgovino s knjigami, papirjem in šolskimi potrebščinami	130 3-3
ANTON UMEKv Brežicah in Krškem.
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo
na novo urejeno
restavracijo
(4) 12-9
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel „Južni kolodvor"
nasproti kolodvoru
A. Seidel,
restavrater.
r
Pri nakupu oblačilnega blaga naj se ozira na narodno trgovino (2) 12—8
CESMIK & MILRVEC
LJUBLJANA O (pri iešnikil) Lingarjeve ulice
Velika zaloga sukna in kamgarna za moške obleke. Najnovejše vrste modnega volnenega, svilnatega in perilnega blaga za dame. = Velika izbera preprog, zaves, odej itd. Cene nizke in strogo solidna postrežba.
P. n. učiteljstvu dam pri nakupu 5 % odbitka za učiteljski konvikt.
Pokojninski zakon
za učiteljstvo na Kranjskem
== z dne 30. julija 1900 -
izvod po 20 h, s poštnino 3 h več prodaja 131 3-3
s
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Eilip Eajdiga
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19
priporoča	136 14—2
častitemu učiteljstvu svojo
veliko zalogo
pohištva v vseh slogih.
Izdeluje tudi po naročilu.	Delo solidno in trpežno.
* * * Cene nizke. * * *
¿¿š ¿¿¿¿^¿¿¿^¿¿a5?¿¿¿¿¿¿¿ii^
Hočete kupiti
ceno in dobro pravobarveno blago?
Mana Jirsova, soproga učiteljeva
imejiteljica tkalnice v Novem Hradkn nad Metnji, Češko
prodaja kanefase, sefir, damast, platno, oxford, krizete, bar-het, brisače, žepne rute, prte, serviete itd. 11213-6
Naročite in prepričali se bodete, da Vas Slovanka bratski postreže.
Svoji k svojim!	Vzorci franko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig
in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju, RotQYŠka ulica 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir,
platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
— Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. =
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. —• Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do
najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. — Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
— Priznano dobro blago. — Solidna in točna postrežba.	140 52—1


VERONIKA KENDA
tt Lj"u."bljaan.i
na Dunajski cesti štev. 20 (ll8)62-6
priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo veliko
zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbirko peres, držal, svinčnikov, gumic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadaj očih predmetov.
.............................mM.......i.........i. ZE?OStX@2STO£L tOCELSC iS0licL2n.SC.
-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
i»-S® «Si»,
«P* i»-«®
„Učiteljska tiskarna"
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 * Ljubljana * Gradišče št. 4
priporoča slav. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in ueiteljstvu
uradne tiskovine
c^s^^ iz svoje zaloge. ^^^^
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj.	Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Izvrševanje tiskovin v enobarvnem in večbarvnem tisku.
Tiskanje muzikalij in časopisov.
—	I Litografijja. ||

(5) 12-11
Poštna hranilnica št. 76.307.
Neobhodno potrebno
za vsako šolo, vsakega učitelja in učiteljske knjižnice:
Stenski zemljevidi in učila v slovenskem jeziku. Bauer C. P. V «j vodstvo Kranjsko (v slov.-nemški izdaji). Cena na platno razpeto v mapi 16 K, s palicama 18 K. Haardt-Rutar-Orožen, Avstro-ogrska monarh.
Na platno razpeto K 13—, s palicami K 15 —, Haardt-Orožen, Evropa. Na platno razpeto K 15—,
s palicama K 17-—. Haardt-Orožen, Point. Na platnu 18 K, s palicami 20 K. Haardt-Orožen, Palestina. Na platnu 16 K, s palic. 18 K. Zemeljsko oblo. Cena v zabojčku od K 1-40 do K 32'—. Stenski abecednik k abecedniku v stari Razinger-Žumrovi izdaji, na 13 tablic napet K 1210, na 25 tab. K 18 10. Svetopisemske slike v 32 koloriranih podobah K 24-—. Leveč Janez, Nepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez
lineature. K 2-—. Maier Anton, Učne slike iz domoznanstva. (Podrobni učni načrt za III. šol. leto) K 1-40.
--Učne slike iz nazornega nanka za I. in
II. razred. Drugi natis. K 2 50.
--Učne slike iz zemljepisja. „Vojvodina
Kranjska". K 2 —.
--Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in
V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2 50. --Učne slike iz zemljepisja. „Avstrija". (Podrobni učni načrt.) K l-50. Majcen Gabr., Metodika zemljepisnega ponka v ljndski šoli, raikazana na svojem razvoju. K 2—. Stiasny L, Zbirka nčnik slik. I. zvezek 70 vin.,
II. zvezek K 1—, III. zvezek K 1 50. Pedagogiki letopis, IV. zv. K 3 —, V. K 2-50, VI. K 3. Učne slike k ljndskošolskim berilom, H. del
2.	snopič: Učne slike k berilom v Schreinerjevi-Hubadovi čitanki za obče ljudske šole izdaja, v štirih delih. II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2'40.
Apih J., Zgodovinska učna snov za Ijndske
šole, 4. snopič. (Realna knjižnica I. del) K 220. Učne slike k ljndskošolskim berilom, II. del,
3.	snopič: Učne slike k berilom v Schreinerjevi-Hubadovi čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2—.
Majcen Gabriel: Nazorni nank za prvo šolsko leto, 1. snopič. (Pomnožene knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk I. del.) K 2'-.
Apih J. in Potočnik dr. M.: Zgodovinska nčna snov za ljudske šole, 5. snopič. (Bralna knjižnica.
I. del.) K 2-20.
Bez jak dr. J.: Posebno ukoslovje slovenskega nčnega jezika v ljudski šoli, 1. snopič. (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] I. del.) K 2 20. Druzovič Hinko: Posebno ukoslovje petja v
ljudski šoli. (Didaktika, II. del.) K 2 50. Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 2. snopič. (Konec I. dela.) Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. (I. del.) K 2'—. Potočnik dr. Makož: Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 6. snopič. (Konec.) (Realna knjižnica I. del) K 2 —.
S tup ar F r.: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki,
iz kemije itd. K 1 50 Javen telovadni nastop za ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole. Sestavil in ilustroval J. Kren. Poslovenil J. Bajzelj. Cena K —'60 Zaloga vseh slovenskih knjig in muzikalij, bodisi kateregakoli založništva. — Sklad nemških, francoskih, angleških, italijanskih, ruskih itd. knjig in muzikalij. — Biblioteke: Reclam, Hendel (Bibl. der Gesammtliterat), Engelhorn, Meyers Volksbücher, Universalbibliothek für die Jugend itd. — Muzikalije: Edition Peters, Universal Edit. Collektion Breitkopf & Härtel, Collektion Litolff, Edition Steingräber, Edition Urbanek, Praha. Abonenti se sprejemajo na znanstvene, ilustrovane in moderne liste itd. — Vedno v zalogi knjigarne:
Ig. pl. Kleinmayr & Fei Bamberg
-v I_ij-o."blöa,rLi. 135 4-2
>CO
O
o
>co o
cd
s ®
o 5
« £
»
l a
* 3
S -
S a « t*
■7=J O
CQ O
cb
>	mm
a	^
»o
i*
a.
a	(M
S	T-t
KO
i öS S" Ki
3 K
S ©
'2 > S s
i u
i 0 efl
a g
i«
£ ©

2 §
OS s sä ®
•	O -W j*
•jfäS 0
•	« (- 99 t,
•	fe 58 iE
« fci "H ®
- S"*.® g.
»a a.
Ig S«
0*J O?
S 3 i
«3 H
»« s
to . > 99
£>2"3 S®
«M-Si »5*39
ca 5 £ g
£ Š.a g-a
M " ta « ®
® S u S
a " a'
■ s! « i o 0 "
T' Z, » PHHrtHH
a	s s
»aj ®
O	o D
Q.	O.
"	O I
JS	-
>00	O o
>	N iS,
•	al
>	.2. 53
cS
M
za šolsko mladino"
(96) 23—9	se dobe edino v
„Učiteljski tiskarni" v Ljubljani.
Izvod stane 20 ih., s poštnino 3 li več.
WffWffWff'fff'#!f'ff'ff'f
^ffffffTTITiTTITlTITTT
priporoča,	139 2
trgovina s papirjem In galanterijskim blagom
I TONI, LJubljana
Sv. Petra cesta št. 31.
ANTON ŠARC ffl^
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, brisalke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd. ii9 52-4
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Strogo solidno blago. Švicarske Vezenine. Nizke stalne oene.
&g. učiteljem in njib rodbinam 57o popusta.
Svetlolikalnica, Kolodvorske ulice št. 8.
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja zaloga in izbira oblek za gospode in dečke, športnih oblek, površnikov, dežnih plaščev in zimskih sukenj.
Obleke in površniki, kakor tudi damski kostumi se izdelujejo po meri in najnovejšem kroju.
Na zahtevanje se pošilja na izbiro tudi brez povzetja.
V zalogi so vedno najmodernejše damske obleke. Jako nizke cene. Q. BematOViČ.
■ lllllllllllItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllUtlllllllllMIllllMilIMillllllHIKIIIU
P*"
Ustanovljeno 1842. Električna sila	Telefon 154.
BRATA EBERL
(8) 52-39 tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice štev. 6
».asproti liotela, „TTklIoxl' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli
bmr- lak za šolske table. "N
j. xmmmt^am^m^mmmmmmmmmmmmmm^tmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmm	\r ,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii L-J^a—
G. CADEZ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mestni trg št. 14
(poleg stare g. Urbančeve trgovine)
priporoča v veliki izberi
klobuke; cilindre in čepice;
tudi raznovrstno	(l) 52— 39
moško perilo, kravate itd.
» zmernih cenah.................
učitelje 10% popusta!
m
o
Ustanovljeno leta 1832.
Lak za šolske table
črn in medel,
olje proti prahu
priznano najboljše
prodaja	(16) 50-37
ADOLF HAUPTMANN
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja
===== v Ljubljani. =
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.