Priloga Novln. «ena številki 1 Dinar. Leto XXVII. 8. novembra 1931. Številka 11. Tisk Prekmurske Tiskarne. Zatiskamo odgovoren Hahn Izidor v M. Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA - Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena Marijinoga Usta je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov, Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga z prilogov Priprava na srečno smrt. Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej ke-liko le morejo Smejo pa naročnino plačuvati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar. Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo Priprava na srečno smrt poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej. II. Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo Priprava na srečno smrt poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dvadinara, zadnji mesec tri dinare. Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8-50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. III. Za države zviin Evrope, kak v Ameriko, Australljo Itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tiidi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo Priprava na srečno smrt poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. KI ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva do-lara aH 112 Din. v državaj zviin Evrope. Ta naročnina je mora dokonča januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v Se-raphinskom društvi i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se sliižijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene. V vrednlštvi M. Lista v Crensovcih se dobijo kiipiti: 1. Živlenje sv. Martina Diišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: Priprava za srečno smrt 2-50 Din. Od »Doma sv. Frančiška". i Tolažba za darovnike. | i Za vse darovnike žive i pokojne i v teh namene se slUZi | | vsaki tjeden edna sveta meSa od tisfimao, ka se je zate- = 1 lo nabirati na Dom i se bo slUiila v Domi stalno naprej I § kak večna meša do konca sveta. To je na leto 52 sve- = tih meš do konca svetal Novi črepi. G. Dr. Klar Franc, okrajni zdravnik v D. Lendavi so plačali na eden črep i poslali na njega 650 Din; Dr. fanko Pikul, odvetnik v D. Lendavi so nam poslali 500 Din i 53489053484853532323484853234853232348534848485323535348534823482348534848482353484823 ar so nam že ednok dali vekši dar, so zdaj ttidi stopili med tiste, ki so kfipili eden črep. Topla hvala obema gospodoma. Dari zahval. V zahvalo, ka je dober Bog posluhno prosilce, smo dobili pet darov. Niže objavimo te darovnike. Ti dari najglasnej svedočijo, ka se dobromi Bogi dopadne dariivanje na hišo siromakov. Diplomo so si zaslfižili, ka so po 100 Din. dariivali, sledeči: Faflik Alojz, hotelir v M. Soboti, Matajič Martin i Roza v Trnji. Lepi dobiček dečinskog dneva. Dečinski den, šteri se je vršo na Malo mešo v Črensovcih, je prineso 2511 Din. 70 par čistoga dobička. Kak je mala Marijika blagoslovila nedužne dečice pobožnost! Viipajmo se v velikoj priprošnji maloga svetoga deteta! * Dar senja. Tak slaboga senja že dugo ne bilo v Črensovcih, kak letos 20. okt. Pa vendar je dober Bog blagoslovo na-šivi gorečivi nabiralki Plej Kato i Žižek Kato, ka sta nabrale 92 Din. 95 p. Nabiranje pova. Po sklepi kongresa se je začelo nabirati po črensovskoj fari letošnji jesenski pov. Nabira se: kukori-ca, proso, hajdina, grah i krumpli. Prosimo tiidi po drugih ves-nicaj naše vrle širitele i širitelice pa vse drage tretjerednike i tretjerednice, naj mesto penez pov pobirajo. To lttdje ležej dajo pa nekaj le pride. Kda kaj naberejo, naj javijo odbori i te spravi nabrano v peneze. Ki pa žele peneze dati, naj da to. Vsem se toplo zahvaljuje odbor za zidanie sirotišnice „Dom sv. FranUika v Črensovcih." Dari. Na „Dom sv. Frančiška« so v Din. dariivali sledeči: Markoja Štefan Odranci 10, Kolarič Marija G. Bistrica po oblii-bi v zahvalo ka stvar ozdravila 10, Ritlop Anton Črensovci aren-da 275, Klekl Jožef Črensovci arenda 275, N. N. Velka Polana v zahvalo sv. Antoni ka stvar srečno prišla na svet 10, N. N. Mala Polana 30, Horvat Kata Črensovci 5, Dr. Janko Pikuš odvetnik D. Lendava 500, Činč Franc Bakovci v zahvalo ka krava ozdravila 10, Accherl Josip stavbenik D. Lendava 30, Dr. Franc Klar okr. zdravnik D. Lendava 650, N. N. Ljutomer 25, Faflik Alojz hotelir M. Sobota 100, Amalitti Julij ofic. D. Lendava 10, Suč Karol sluga na meščanskoj šoli D. Lendava 10, Lončanč Jožef župnik Sv. Jedrt nad Laškem 25, Pri dečinskom dnevi ešče čistoga ostalo 1511-70, Matajič Martin i Roza Trnje 100, Kohek Tomo Šafarsko 5, Tornar Bara Turnišče 10, Svab Franc Osijek 17-50, Škafar Jožef Beltinci 10, Dr. Danilo Lipnjak srezki sanitetni referent D. Lendava 50, Jerič Ivan dekan D. Lendava 10, Hegeduš Matjaš Sodišinci 30, Magdič Martin Lokavec 10, Čurič Treza Trnje v zahvalo za ozdravlenje živinčeta 12, Cigan Lena Trnje 4, Cvetko Ana Trnje 1, N. N. Trnje 1, Na senji nabrale Plej Kata i Žižek Kata 90 50, Heimer Oskar zobotechnik M. Sobota 20, Novak Jurij D. Lendava 20, N. Kupšinci 3, Hor- vat Peter Beltinci 5, Štaus Gusti Beltinci 5, Červek Verona Beltinci 5, Dragovič Mihal Beltinci 2, Lončar Miška Beltinci 2, Krenos Ivan Beltinci 4, Ferencek Franc Beltinci 1, Trplan Marija Moravci 3, Tanacek Franc Vadarci 10, Trplan Terezija Mo-ravci 3, Omar Lujz Rankovci 10, Gjergjek Marija Kovačevci 10, Horvat Marija Gor. Lendava 30, Žalig Štefan V. Polana 5, N. N. Noršinci 4, N. N. Krajna 10, Bokan Štefan Dolič 10, Mekiš Roza Trdkova 10, N. N. Beltinci 5, Horvat Franc Bogojina 2, N. Borejci 2, Šaruga Jožef Sebeščan 5, Lunač Franc Gradišče 3, Serec Matjaš M. Sobota 10, Kleis' Ana Sebeborci 6, Hahn Izidor M. Sobota 70, Na senji poznej prišlo 2*45, Jerebic Marija Črensovci v zahvalo ka je zgubleni penez najdeni 10, Gerič Štefan Gor. Bistrica 10, Listje v šumah odano za 240 Din. Oča sirot povrni vsem obilno! ODBOR. Širitelom na znanje! Prišli smo na prag zadnjega meseca. Naročnina ešče neje nabrana. Kalendar se tiska, poštnina neje ešče poslana. Ka si naj začnemo 1? Delavci želejo plačo i mi ne moremo njim plačati, ar naročniki so ešče dužni. Celo leto smo mesto njih naprej plačuvali v tiskarni, plačiivali poštnino i nosili upravne stroš-ke. Dale ne moremo. Zato prav lepo prosimo vse dužnike. naj do konca toga meseca vsaki krajcar poravnajo pri širitelaj, ti nam pa pošlejo poravnan dug taki do rok, ka mo mogli kalendar meseca decembra razpošiljati. Vsem se pa toplo zahvalimo, ki so pravočasno poravnali svojo naročnino I Ti so veliki prijatelje dobroga tiskal Dober tisk se samo tak pomaga, če se ga ne naroča samo, nego če se ga tiidi plača. Vpedništffo i uprava Marijinoga Lista. VSEBINA: Jočeče grobe trate pokriv- Str. Iejo. „ 1 Tri mese na dušni den. , 2 Vesela miseo na dušni den. „ 2 Mešna zveza Marije Pom. „ 3 Mama Margeta. Str. 4 Sveti prt. „ 7 Tretjeredniški kongres v Črensovcih. „ 8 O Mati mila — liibim Te. . 14 Cerkveni glasi. „ 15 — 1 — %>$><$<$> iS? JOČEČE GROBE TRATE POKRIVLEJO. Oča, mati, sin, brat, sestra, žena mož, ljubeče i ljubljeno srce je pokopano. Hladna gruda je zaropotala po zlatoj triigi. Izjokane oči so se šče zaskuzile, srce se je stisnolo, kak či bi je s klešči prijao. Potem... o potem na grobi raste trata . . . gosta trata pozable-nosti. Kak je to bridko, kak je to tužno! Gde je sin, gde je hčerka, gde brat, sestra, gde liibeči mož, gde verna žena, gde prijateo dragi, gde prijatelca ? Trava pozablenosti jih je obrasla, grobi pa . . . jočejo O kak strašno je trplenje ovkraj groba v purga-toriomi! Ogen, ki žge. Ogen, v štorom se duša pograža. Ogen brez najmenše sapice. Ločitev od Boga je druga, šče vekša kaitiga. Liibezen boža sladko zove dušo, a roka pravice njo j pravi-. „Ne prestopiš purgatoriomskoga praga — ne si šče vredna!" To šče bole mantra dušo kak sam ogen. Vi-dila je Boga, najveklo lepoto, spoznala njegovo dobroto i zdaj jo ta dobrota sama meče od sebe. Molitev, trplenje, premaganje, zlasti pa daritev sv. meše bi menšale trplenje. bi gasile ogen, bi skrajšale purgatorium. A kak, či nega človeka, ki bi se na to spomno. Trata pozablenosti je obrasla tiidi diiše . . . Deca so Se spozabila s starišov, bratja bratov, prija-teli prijatelov. Hladna gruda je zakopala, trata obrasla. Krvnih vezi nega več. prijatelstvo je pri grobi končalo. Ka pa či te ogen gori i žge za volo nas? Kači bo iče duša mogla biti daleč od Boga, zaprejta v pur-gatoriomskih temnicaj za volo nas? Ka či nam kriči: ,77 nesrečen človik, jaz trpim, jaz mira nemam za volo tebe! Ti si kriv, ti si kriva toga trplenja! Talnik greha, zapelivec, zapelivka v greh bi meli sveto dužnost se spomniti, a trata pozablenosti vse pokrivle. Na dušni den se grobi kinčajo. Rože cvetejo i svečke gorijo na njih, a trata pozablivosti največkrat šče raste. Spomin je samo zviineinji. Molitvi nega, daritvi tiidi ne, zato pa grobi . . . jočejo. <2? ® 5$ iS iS>{$> Tri meše na dušni den. Sv. Oča Benedikt XV. so vodili sv. Cerkev med svetovnov bojnov. V njihovo očetovsko src6 je prihajala vsa žalost i vsa grozota bojne. Skuze neštetih mater, staranje ranjenih i me-rajočih, zdihavanje tužnih robov, ki so bili raztepeni, razgiibleni po sveti — vse to je težilo njihovo dušo. I pomoč so iskali za vs?. Spodbujali so vladare i poglavare, ka bi sklenoli mer i tak bi se skončalo trplenje, ki se je nesmileno razlejalo po sveti. A posebno skrb i liibezen so meli do ranjenih i do sirmakov, ki so bili v robstvi. Vnogo jih zna povedati, kak je njihova liibezniva roka prišla daleč v zapuščene barake i njim delila očinske dobrote. Sv. Oča Benedikt XV. so se spomnili šče drtigih robov, šče vekših, šče bole nesrečnih. Njihova blagoslavlajoča roka je segnola v purgatorium, k našim dragim pokojnim. Vsem duhovnikom so dali-oblast, ka lehko služijo tri sv. meše na dušni den i so je naprosili, ka bi je tudi opravili. Plačana sme biti samo edna, druga je za vse purgatoriumske duše, tretja pa po nakanenji sv. Oče. Tu se vidi njihova liibezen do teh duš. Koliko jih je pozablenihl Bož^ ladje so dobili, ali na sebe spravili njihova imanja, obečali so njim tudi diihovno pomoč sv. meš, a po smrti darovnikov so na to sramotno pozabili. Sv. Oča so se spomnili na te duše. Svet je nikaj drijgoga ne kak vojska. Sunce ne zajde brez toga, ka bi ne vidila prelevanje krvi kupe mrtvih. I kak je vnogo mrtvih ne pokopanih, ali pokopanih brez časti i brez molitev, tak je vnogo dUš pozablenih na on kraj groba. To je pa bilo posebno med bojnov. Kak se je te vnožila nesmilenost i zverinstvo narodov i stem se je vnožilo število mrtvih, tak so se vnožile daritve i molitve sv. Materč Cerkvi. Vnožini mrtvih naj odgovarja vnožina sv. Meš i molitev. To je bila miseo i nakanenje sv. Oče. Gda bomo molili za pokojne, molimo tUdi za Sv. Očo. Vesela miseo na dušni den. Kotrige mesne zveze se naj veselijo i naj se zahvalijo Mariji Pomočnici za to velko dobroto, štero majo od mešne zveze oni i njihovi pokojni, za štere so plačali. 3000 (tri jezero) sv. meš se sliiži za njihove pokojne vsako leto, poleg sv. meš, ki se opravlajo vsako nedelo v Martinišči. Žive kotrige bodo po smrti tiidi tao mele teh 3000 sv. meš sto i sto letja. Mesna zveza Marije Pomočnice. Mešna zveza Marije Pomočnice v »Martinišči« je bila odobrena od vrhovnega salezijanskoga predstojnika i potrdjena od knezoškof. ordinarijata v Maribori (7. dec. 1929. i 17. jun. 1930. št. 692/29-2.) Pravila. 1.) 15 let vsakšo nedelo se služi v Martinišči edna sv. meša za duševne i telov-ne potrebščine kotrig. 2.) Okoli 3000 sv. meš darujejo vsako leto vsi duhovniki salezijanske drUžbe po sveti za pokojne kotrige. 3.) Vpišejo se lejko živi i pokojni, tUdi večkrat i z različnimi nakanenji. 4.) Kotrige te zveze bodo mele tao v vseh molitvaj i dobrih delaj, ki se vršijo v Martinišči i v vseh salezijan-skih zavpdaj po sveti. 5.) Kotrige plačajo 12 Din. letno. Čas plačUvanja trpi 10 let. Cela šuma je 120 Din, ki se tUdi naednok lehko plača. 6.) Za nabiralce i šir.tele mešne zveze se bodo opravile letno šče 4 sv meše: na Božič, na Vtizem, na Risale i na Marijo Pomočnico. 7.) Šuma, ki se nabere, bo služila samo v te namen, ka se rešijo dugovje i se dozida Martinišče. Blaženi Don Bosko i Marija Pomočnica naj razlije poseben blagoslov na vse darovnike ! Molimo brezi henjanja za pokojne. Gda merje kakši posebno dober človek, se vnogokrat ču-je sledeče: »Te je pa zagvušno šo vednako v nebesa. — Či je te ne v nebesaj, potom pa ne pride nišče gori." Istina, ka takše opazke potroštajo prijatele i rodbino po-kojnoga, njemi samomi pa vnogokrat jako znaje škoditi, ar se potem menje včini za pokoj njegove duše. lstino te trditve nam dokaže sledeča zgodba, ki je potrd jena po dobrih svedokaj: Dne 8. januara 1928. je v samostani Cham na Bavarskonj mro izviinredno pobožen misijonar redemptorist, velečastiti g. P, Jožef Schleinkofer. Njegovi sobratje i prijateli so trdno vorvalij ka je ta duša šla brezi purgatoriuma v nebesa. , V leti leta 1929. pa je labi Bog pokazao Tereziji Neuman to dfišo v purgatoriumi vso v plameni. Terezijin spovednik vlč, g. župnik Nober se je jako prestrašo, gda so njemi povedali to novico, ar je liibo P. Jožefa kakti svojega velkoga dobrotnika i dugoletnega prijatela. Zato je skleno priti na pomoč toj trpečoj duši. Pred vsem je proso Terezijo naj njemi pomaga. Ali čudno ! Mladenka njemi je odgovorila, ka lubi Bog šče zdaj ne sprejme njenih molitev i trplenja za to diišo. G. župnik se je zato ne zosagao, nego je z ništernimi duhovniki taki začno opravlati molitve i driiga dobra dela za pokojnoga P. Jožefa. Tak so minoli trije tjedni. Te je pa tiidi liib« Bog dovolo Tereziji darovati svoje molitvi i težko trplenje za pokojnoga. Za nikaj dni — bilo je ravno v petek — je stao g. župnik Nober z gospodom Beneficijatom Hartl-nom pri posteli jako trpeče Terezije. Naednok ta zakriči v zameknjenji: „P. Schleinkofer prihaja! P. Schleinkofer prihaja!" I zaistjno nazočiva sta čiila tak njima poznani glas pokojnoga prijatela. Cula sta, kak srčno se je zahvalfivao Tereziji za izkazano smilenost, štere nigdar ne bo pozabo. Čula sta tudi kak je proso, navdušiivao Terezijo, ka šče naj nadale moli i trpi za nesrečne purgatoriumske dfiše. Potem je vidila Terezija lepo, bleščečo dušo zdignoti se proti nebi, odked so njoj proti prišle duše njenih starišov, brata i sestre. (Po nemščini priredila vpokojena vučitelica.) Mama Margeta. Modri navuki mame Margete. Mama Margeta je dobro znala, ka je nemarnost začetek vsakšega greha, zato je pa skrbela, ka bi njena deca vsigdar mela kakši poseo ali je že to bilo delo, ali pa kaj driigoga, ka je na sebe vzelo mlade duše. Skoro vsakše dete si žele flička meti. Zato si pa rado zgrabi toga zradnoga staniivalca, če li more. V tom tali celo odraščeni človek postane dete, ar on tiidi rad včini kaj takšega. Margeti se je tak vidilo, ka nema juša popunoma zabraniti te detinske sreče: najbole zato ne, ka se je bojala, či deca ne bodo zaposlena. Dala njim je pametne tanače i njim je dovolila ka so šli za ftičjimi gnezdami. Tiidi to je navčila svojo deco, kak trebe ftičje klonjice delati; kak trbe ftice hraniti i kak vzgajati. Mali Ivan je ednok najšeo v debelom stebli ftičje gnezdo z mladimi. Odločo se je, ka mlade odnese. Da bi si spuno svoje Žele, je mogeo roko daleč, skoz malo lfiknjo poriniti. Do gnezda je srečno prišeo, ali potem je bila nevola. Roke je najmre ne mogeo nazaj potegnoti. Kembole se je trUdo, tembole njemi je otekla roka. Na zadnje je tak bila v odprtini, kak kakša | zaglozda. Mati, štera je tam bluzi bila i delala, ga začne zvati: „ Vanek 1" „Nemrem doli l" „Zakaj pa ?" „Roko sem v luknjo porino, zdaj je pa nemrem vopotegnoti." Mati se je paščila na kraj nesreče i z velkim trudom je ■rešila maloga roba. Te dogodek njoj je včasi slUžo za to, ka je sini dala te lepi navuk. „Vidiš Vanek tak zgrabi takšega grešnika, ki lUcko blago šče pod sebe spraviti, na tom sveti svečka pravica, na ovom sveti pa boža pravica." Dtugoč je v gostom ploti najšeo gnezdo škvorjančkov. Čakao je, ka bi naj malim peroti zrasle. Potem bi je zgrabo i v svojo malo klonj'co zapro. Na gosci je hodo gledat svoje male ftičke. ' Ve je gnezdo itak bilo njegova radost. A ka se zgodi? Na žalost je kukujca iz sosednoga dreva v pamet vzela mater malih. - Zletela je iz dreva ta krvoločna kukujca: mlade je pomorila i se je spravila v gnezdo, kak či bi to bilo njena lastnivost i je tudi v njem ostala. Vanek se je vznemero i se je čUto preveč nesrečnoga, ar je zgubo svoje male prijatele. A v kratkom je zarazmo, ka je bio zrok krvoločnosti i zakaj je kukujca zavzela gnezdo. Zapazo je najmre ka na.bilicaj ■ sedi, štere je gvušno znesla potem, ka je vmorila mlade. Drugo i zajtro je že Vanek zaran stražo i pazo, ka bo. Ednok je samo i nekaj zašošnjalo. Bistro oko mačke je zapazilo tovaja v gnezdi; skočila je, zasadila ostre škrample v glavo i si jo je brezi smi-lenja potrošila. Vanek je vido pravično plačilo, a želo šče je viditi kakši [ de konec. I ne je zobston čakao Bio je svedok novoga dogodka. Pregnani škvorjanček se je povrno v svoje gnezdo. Najšeo je i belice i tolko časa je sedo na njih, dokeč se ne zvalo iz njih | čuden, grdi ftič s strašno velkim klUnom, z neopačnimi očmi; sama grdoba ga je bila. Grdoga sinUj je oropana ftica hranila s takšov lubeznost-| jov, kak nigda svoje male i Vanek je vačkrat ta prišeo i opa-ziivao zanimivi dogodek. Kukujci je počasi zraslo perje i Vanek jo je lepo odneso i [ v klonjo zapro. A znamo, kak radi pozabijo takši mladi ladje, i Vanek je tudi pozabo na svojega nesrečnoga ftička i dva dni njemi je ne dao jesti. Z ostrim klUnom je šteo streti železno : steno na klonji. A po nesreči njemi je glava vujšlo skoz med drotom, ki se je potem vkUp stisno i nesrečen ftič se je sam zagrlo ... Vanek je v rokaj prineso crknjenoga ftiča i je mami raz-ložo celo žalostno zgodovino. »Vidiš, Vanek, — je pravila mama Margeta — to ti je zgodba močnoga, a krivičnoga človeka, ki na vse zadnje naleti na močnešega od sebe. Bog ne dopusti, ka bi človek krivično blago brezi kaštige vživao. Mlada kukojca je nikaj drugoga ne herbala, kak vkradnjeno gnezdo i zato je tak nesrečno obhodi-la. Premoženje, ki je po krivici spravleno, nigdar ne prinese blagoslova na deco. Vi se lthko Bogi zahvalite. Naš oča je ne meo niti pare, štere si nebi po pravici spravo. Ti tiidi moreš hoditi po njegovoj peldi". Tej navuki so bili tak razumlivi i so tak odgovarjali za deco, ka so po sili ostali globoko vtisnjeni v njihovih srcaj. Naj šče povem par takših peld, ka bomo bole vidili kak je modra mati znala najti lepe navuke v najbole priprostih dogodkaj. Ednok je strarejši sin Jožef sovo zgrabo. Z velkov skrbjov jo je hrano. Ravno so črešnje nabrali i prineso je domo velki korbeo črešenj. Edno črešnjo je poniido sovi i ta jo je požrla z goščicov vred. Potem je odprla kliin i nesmileno brečala i prosila šče več. Želo so njoj spunili, a prosila je šče naprej-naprej. Joški se je vido te špajs. »No ja, — je pravo, — li suni, dokeč ščeš." Ona je pa jela, dokeč je kaj moglo v njo, potem je navelci odprla klim, nemilo zazijala okoli, se je prevrgla i ne je več stanola. Jožef je z žalostjov materi na glas dao sovino smrt. »Tak skončajo lakomni," — je bio kratek odgovor matere. — I nikaj na sveti ne povzroči tak naglo smrti kak nemertiič-livost i lakomnost." Priličen psiček, velki prijateo dece, je varvao hižo. Margeta je pravila, ka iz liibezni do roda ga ona da od hiže. Sama ga je odegnala daleč k svojemi rodi. A dobra stvar je vorna ostala s svojim starim prijatelom, se je vkradnola od novoga verta i je prišla domo prle kak Margeta. Liki tak se je obnašala, kak či bi jo sram bilo, kak či ne bi kaj prav včinila. Glavo je povesila i pri vsakšem stopaji si je doli legla, kak či bi štela odpuščanje prositi. Za par dni je prišeo rod i je pa sebov vzeo psička, a komaj je te bio spuščeni na slobodno, je znova nazaj v Beki odbežao, čiravno so ga ob prvim preveč božno sprijali i se hladno ž njim obnašali. DrOgi sprejem je bio šče vnogo hiiši od prvoga. Eden dečko je celo bot vzeo v roke, ka bi ga z/ njim zosagao, ali pa tiidi namlato. A vorna stvar na mesto, da bi odbežala si je legla, zdignola prednje tace i v tom poniznom stališi je bila liki bi štela praviti; »Li bijte me kak ščete, samo ne stirajte me od te hižei" »Poglednite, — je pravila Margeta deci, ki so z genjenjom gledala, — poglednite, kak je verna ta nejma stvar svojemi pr-vomi gospodari." „0 či bi ladje samo polovico te vernosti i liibeznosti kazali svojemi dobromi Bogi, na sveti bi čisto inači vse šlo i Bog bi bio dosta bole pohvalen. „Ja mati — je pravo mali modrijaš Vanek, — pa pes to ma v naturi, njega nikaj žene, ka je veren, zato pa nema nikše-ga zasluženja, či kaj dobroga včini." „Ka pa ludje, — je pitala dobra mati, — ka pa Ifidje so od svojega Stvoritela ne dobili lepe zmožnosti, da liibijo? Ka bomo pa od tistih pravili, šteri zametavlejo te lepi dar i največkrat samo zato hodijo po svojoj voli, ka bi Boga bantfiva-li? Takši se dvakrat pregrešijo i vnogokrat bi je moglo biti sram- gda vidijo, ka nejma stvar tak zna bogati i tak verna biti." Apoštoli i Magdalena so vzeli to sveto platno po Jezušo-vom gorstanenji, kda so najšli grob prazen, prt pa na ednom kraji groba Sv. Prt je bio odnešeni na edno gviišno mesto, — najhitrej v Nikodemušovo hižo — i mi ne dvojimo, ka tisti, ki so ga meli v shrambi, so skrbeli zato, ka bi se nihao celi za potomce. Pripovedavlejo, ka je Nikodemuš dao sv. Prt Gamalijeli, vučiteli sv. Pavla, on pa Apoštoli sv. Janoši, šteri ga je poslao sv. Ši-^ moni, ki je bio drtigi pfišpek v Jeružalemi. Kda so pa rimski vojaki obsedali Jeruzalem, so se katoličani selili z njega v varaš Pel-la i so ta odnesli z drugimi sv. ostankami tfidi sv. Prt. Vsi ti ostanki so bili shranjeni za časa preganjanja i so bili dani na svetlo, kda je casar Konštantin podelo mir sv. Cerkvi. Dosta sv. ostankov se je zgubilo za časa Ikonoklastov. Sv. Janoš Damaščan (VIII. stol.), velki zagovornik i braniteo sv. podob, nas zagvuša, ka so sv. ostanki bili i so se častili v pat-riarskoj cerkvi v Jeružalemi. On je vse imenuje: les j sv. križa, cveki, goba, sulica, cev, sv. oblačiio, tunike, prti i motvozi. To nam tiidi potrdijo sv. Hijeronim, sv. Gregor Nicenec, sv. Janoš Zlatoviisti i drfigi sveti Očevje. Po osmom stoletji se je sv. Prt hrano dugo časa v Jetu-žatemi i tii so ga tfidi prvič nosili okoli v prošeciji. Gottfried iz Bugliona, povelmk križarov, je po slavnimi zmagami nad Mo-hamedanci, zmagoslavno šo v 'Jeružalem. Prebivalci Jeružalema so napravili njemi na čast velke slavnosti i najvekša je bila ta, ka so njemi proti nesli sv. Prt. V drfigoj križarskoj vojski je bio tfidi grof savojski, Ame-dej II. Te grof je dobo v dtr sv. Prt. Grof Amedej, je ves srečen zapiisto Jeružalem i se napoto proti domi, samo ka je na otoki Cipri vmro I. 1148. Ta smrt je povzročila to, ka je sv. Prt ostao na Cipri i kda so tam zavladali Lusignani je tfidi sv. Prt njim pripadno i (Priredila za Marijin list Antolin in Duh) ostao tam okoli 100 let. Kda je pa tisti otok prišeo v nevarnost, ka bi ga muslimani dobili v roke, so se napotili iz Francoske novi križarje i Gottfried iz Charny (Šarni) je dobo sv. Prt. Po skončanoj vojni leta 1337. je vzeo s sebom sv. Prt na francosl-ko. Dao je za njega zozidati v svojem gradi Lireji v Borgogn edno cerkev. Sto let je skoro ostao sv. Prt pri tistoj familiji. Leta 1418. pa so nastale v Borgogni strašne vojne i zato je bio sv. Prt prenešeni k grofi Lujjoviki iz Savoje v Chambery (Šamberi). Kda so ga šteli odnesti nazaj v Borgogno, se je zgodilo čUdo: najmre živinče, štero ga je nosilo, se je na poti stavilo i ne je štelo iti več naprej. Zato je sv. Prt bio podarjeni grofi Ludovi-ki i od tistoga vremena je ne več odišeo iz Savojske hiže. Te sv. ostanek je bio v tak velkoj česti, ka je Ludovik dao na njegovo čast kovati peneze i svetinjice s podobov sv. Prta. Ravno tak so tudi delali njegovi potomci: Karol, Emanuel Filibert, Karol Emanuel. Ludovikov sin blaženi Amedej IX., gda je zvedo, ka njegov oča ma tak dragi sv. ostanek, je z Verce-lija romao prek strašne gore Moncenisij v Cbambery i gda je on postao vladar, je dao povekšati grofovsko kapelo i v njo položiti sv. ostanek. Papa Pavel III. i Ksist. IV. sta dovolila zidanje kapele i sta jo imenUvala »Sveta Kapela" i sta tudi dovolila, ka se sv. Prt lehko javno časti. Papa Julij II je šče več napravo za to, ar je dovolo javno službo božo i je določo svetek Sv. Prta za 4. ma-juš. Leon X. je razširo po vsoj Savoji te svetek i je dao popu-ne odpustke; Gregor XII. je dovolo svetek vsem krajinam, štere je vladao savojski vojvoda. Benedikt XIX. je pa trdo, ka je to ravno tisti sv. Prt, v šteroga je bio poviti Jezuš Kr. (Dale). Tretjeredniški kongres v Črensovcih. Odtistimao, ka se je obhajala 700 letnica svete smrti sv. Frančiška, majo tretjeredniki vsako leto okoli goda sv. Ferenca svoj letni kongres. Na tom se da račun od nabiranja na »Dom sv. Frančiška", to je na dom siromakov Slovenske Krajine. Zidavo toga doma so odločili tretjeredniki črensovslce tretjeredniš-ke skupščine ravno ob goriimenUvanoj 700 letnici Letošnji kongres se je vršo na sam god sv. Frančiška, 4. oktobra, ar je te den bila nedela. V cerkvi / je bio najprle navuk, šteroga so držali voditeo 3. reda Klekl Jožef ;vp. plebanoš. V navuki so nam predstavili zgled sv. Frančiška, ka je pošilao svoje redovne sinove med svet, ka naj bi i mi tretjeredniki tak hodili po sveti, med svet. On je svojim redovnim sinom naročo, naj idejo med svet u bDŽBm imeni, llBj SO Z Bogom zbrani i naj pazijo predvsem na sveto čistost. Boga zazavajmo tudi mi na pomoč, čeravno z kakšim kratkim zdihavanjom ali z mislijov na tabernakel ali z pogledom na nebo, kda kama ide- mo, kda kaj začnemo; mislimo na Boga med potjov, posebno pa med guči, ka nikaj nespodobnoga ne pride v našo pamet ali srce i tfldi nikaj proti bližnjemi. Ve če je Bog z nami, što more priti proti nam. Navuk je poslušalo okoli 800 liidi; tretjeredniki so prišli poleg domače fare iz lendavske, beltinske, tiirniške i sobočke fare pa z polanske i hotiške ekspoziture. Blagoslavlanje slike sv. Metoda. Po cerkvenom opravili se je veliki del posiflšalcov podao v Naš Dom. v šterom so g. Čačič Jožef, domači plebanoš blagoslovili lepo sliko sv. Metoda. Slika je na zagrinjali odra i nam predstavlja sv. Metoda, kak hodi po našem kraji i zbira mladino, da jo vodi v Rim, kde se ta posveti misijonskomi, dflhov-niškomi pozvanji. Po blagoslovitvi so g. Verbanjšek Ivan, lendavski kaplan izrazili to želo, naj dvorana Našega Doma rodi dosta takšega dfiha, kakšega je noso v sebi sv. Metod, kda je zbirao našo mladino za duhovniški stan i naj bodejo tretjeredniki v tom pomočniki z svojimi molitvami i z svojov zgojov pri lastnoj deci pa z svojim lepim zgledom. Kongres. Po blagoslovitvi slike sv. Metoda se je začeo kongres. Naši vrli tamburaši iz Žižkov so prišli i prav lepo igrali na dilaj Doma ob priliki kongresa pesem od sv. Frančiška, od sirote itd. Bog njim plačaj trud I Na kongresi so se zbrali sami resni lUdje obojega spola, tudi miadina, ka nas je najbole razveselilo. Kongres je odpro predsednik odbora za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška", Klekl Jožef, vp. plebanoš. On je zednim dao porbillo predsednika. To se je etak glasilo: Liibeče duše\ LUbezen do siromakov i sirot vas je pripelala sem, zato vas pozdravlam z tem za človeka najlepšim pozdravom: lUbe-ča dUšal LUbite svoje najbole zapuščene brate i sestre i to liibezen z tem izkažUjete, ka si prizadevate, ka se trudite, da bi njim postavili hišo, kde bi najšli tisto, ka so mogoče v čelom ali bar v dugom živlenji ne meli: lUbezen. Kda vas lObeče duše pozdravljam, vam dam poročilo od našega dela, keliko je od ianskoga kongresa napredUvalc. Troje vam mam naznaniti. Hflj-prle SE zahvalim. Zahvalim se dobromi Bogi, ka v tej strašnih Časaj, kda milijonarje ido na nikoj, kda najbogatejše države sveta siromaške postanfljejo i majo na milijone siromakov tam, kde včeraj ešče vsaki meo dober slUž i pošteno prehrano, zahvalim se dobromi Bogi, ka v tej strašnih časaj ne je ostavo nas v nabiranji darov za njegove sirote- Od ianskoga kongresa do.z-daj smo z darom banske uprave okroglo ravnoteliko dobili, kak smo lani toga hipa izkazali, to je okoli 70 jezero dinarov. Večna hvala naj bo Oči sirot za dobroto, ka nam je teliko vrelih darovnikov poskibo i teliko gorečih nabiratelov. Tem obojim tudi izrekam globoko zahvalo za vsaki najmenši dar i za vsaki najmenši trud pri nabiranji. Omenim tu, ka je dober Bog da-rovnike posebno blagoslavlao i njim poklanjao posebne milošče kak svedočijo njihove zahvale. Ta boža dobrotivnost i naklonjenost nas spodbujava, ka se z vUpanjom obračamo v vsakoj nevoli do dobroga Boga i obečamo daP na hišo njegovih sirot. On ki je oča siromakov, nas bo posluhno. Letos smo začeli obhajati 7D0 letnico snete smrti veliHoga sina sd. Frančiška, sv. Antona Padovanskoga V tom jubilejnem ieti svojega svetoga brata bi radi tisto dokončali, ko smo v jubilejnom leti 700 letnice svete smrti svetoga redovnoga Oče, sv. Frančiška začeli, najmre „Dom sv. Frančiška' bi radi začeli že zidati- Naj odbor to svojo namero dosegne, je dvoje včino. Do-ločo je fundacijo za goridržanje siromakov v Domi. Določo je 60 000 Din. Kak se to razmi? Nekaki so mislili, ka vsaki, ki šče v Domi biti, more v njega teliko penez prinesti. Ne je tak. Fundacija se etak razmi. Za 60 000 Dinarov nede eden siromak v Domi, nego do konca sveta stalno eden, to je na stotine ije-zere, ta fundacija je večna. Če eden vmerje, pride drugi na njegovo mesto. Naša črensovska fara že ma takšo fundacijo. I kem več nabere, tem več de jih mela. Te penez prinese teliko inte-reša, ka pride na den 8 Din. Za teh 8 Din. dobi siromak vse, stan, hrano, pranje, ktirjavo, zdravila i ešče pokopne stroške. Jeli ka je to ne dosta? Več duš, dosta duš da vkup to fundacijo, te fundacije i kem več se nabere darov, tembole bomo v stani sprejeti vsikdar več siromakov. So pa tudi takši bogatejši ludje, ki bi sami radi napravili takšo fundacijo, ar majo vrednost. Naj tem dobrim dušam damo priliko, ka spunijo želo svojega srca i obrnejo svojo vrednost v najbolši namen, smo do-ločiji fundacijo. Mi se viipamo, ka bodo takše duše, takša smi-lena srca. To je drugo, ka smo včinoli. To tretje pa je pomoč vseh tretjerednlkov pri nabiranji, naj moremo v 700 letnici smrti sv. Antona začeti z zidanjom, smo dali tiskati podobice sv. Antona i vsakomi tretjeredniki Slov. Krajine smo edno poklonili za dar i ga oprosiii, naj nabere od desetih duš od vsakoga eden dinar na mesec skoz deset mesecov. To je zdaj od septembra ka je mino k leti do goda sv. Antona, junija 13. Mi mamo v Slov. Krajini bluzi 2000 tretjerednikov. Če vsaki spuni svojo dužnost i nam nabere 100 Din. dobimo takšo šumo, ka nam dojde za zidavo. Črensovske fare tretjeredniki pa ne smejo doma iu fari pobirati, ar mamo redne nabi-ratele. Nego zvUna fare pri poznancaj i rodi. Naj omenim tu, ka zdaj, kda je dosta vudavanj na vse i malo penez, si tak lehko pomagamo, ka damo ali naberemo zrnje, sad, mošt, krumple pač pov. Z toga za deset Din. dati i nabrati je lehko i Dom sv. Frančiška pride do spopunitve svojega velikoga namena: do zidave hiše siromakov. Liibezen je iznajdliva, bo že najšla pri vas sredstva dragi tretjeredniki i tretjerednice, da želo od-borovo spunite i v 700 letnici sv. Antona naberete vsaki 100 Din. To vam tudi omenim, kde namenimo zidati. Mislimo na funduš g, Weisa, šteri leži tu poleg Našega Doma. če funduša pok. Tomec Jiirja dovfce ne bi dobili, ali na gostilno g. Bauer Ša-muja, ali na lastno njivo kiipleno. Kda i kak se odločimo, vam damo na znanje. Ta oHolšcina nas more tudi vužgati na ešče vekšo gorečnokt pri dsll za siromake. Drage lubece duše I Hezuš je pravo, ha tisti ma pravo lubezen, hi bližnjem! isto žele, kak sebi. Miren, dostojni kotiček si vsi želemo. Zato pa I spravimo ga zapuščenim siromakom tfidi. Plačnik je tisti, hi je Oča siromakov: Jezuš sam, On je pravo te sladkB peči: Ka tomi najmenšemi svojemi brati včinite, meni ste včinoii- Po predsednikovom poročili sta dala poročilo tajnik i blagajnik odbora. Tainiiko i blagajniško poročilo. Tajnik Horvat flnton poroča, da je odbor meo sedem sej i da je odposlao 200 pisem, dobo je pa 50 neračunavši čekovnih pošiljatev. Blagajnik, Cigan Matjaš Je dao sledeče poročilo: Od lansko-ga kongresa do zdaj je prišlo vkiip z interešom vred 26 976 Din. 57 p. Zvuntoga smo dobili od g. bana 50 000 Din., šteri penez se pa izplača te, gda začnemo zidati. Gotovčino mamo v Čren-sovskoj posojilnici 160 328 Din. 42 p., fundacija za slepce znese 1033 Din. 33 p., v Prekmurskoj banki v Soboti mamo 10681 Din. (Dar predsednika te banke g Hartner Geze z intereši vred), v Kmečkoj posojilnici v Soboti kak te dar z intereši vred 790 Din. Letošnje leto smo izplačali zadnjo rato za 25 oralov šum 58040 Din. Te šume so brez vsph bremen na Dom vknižene. Govor g. VerbanjSek Ivana, kaplana v O. Lendavi. Po blagajniškom poročili so govorili g. Verbanjšek Ivan, kaplan v D. Lendavi tak lepo, tak ognjevito i osvedočilno od potrebne pomoči za siromake, da so se starim moškom zarosi-le oči i da se je vsako srce genolo na lubezen i smilenost. Govor je sledeči: Kakio dužnost nam nalaga sv. Frančišek na razvalinaj moderne kulture. Na pogorišči! Nesrečni pogorelci razmetavajo zgorelo tra-movje, zid i drUge ostanke od prle tak lepih i ponosnih stavb z namenom : zbrati ešče vse ka je dobroga za novo stavbo. Tak se mi vidi, ka smo tudi mi kak pogorelci na pogorišči lepe stavbe moderne kulture. Kultura 20. stoletja propada, je propadla i ka bomo šče dobroga rešili iz njenih razvalin? Če sploj kaj, tedaj en vogelni kamen, s pomočjov šteroga bomo mogli zidati novo prekrasno stavbo zaistino prave krščanske kulture. Ne pretiravam, če trdim, ka je te vogelni kamen tretji red sv. Frančiška, V svoje ponižanje priznam, ka sem od tretjega reda slabo sodo, ka je prej tretji »ed k vekšemi za kakše stare »dede i babe", a po letaj sem spoznao, ka nega organizacije, ki bi bila tak vsestranska, tak gibčna i tak ravno za naše socijalno razrovane čase — nujno potrebna. Da, ravno mladina, tista mladina, ki je puna mladostnoga ognja i navdušenosti za vse lepo i plemenito, naj bi se udejstvovala v III. redi, ve je bio sv. Frančišek tiste čase mladi, tak mladi i močen, kak ste vi tu navzoči. Pravim, ka je bio močen, pa šče kak močen: a njegova moč je ne bila v sovraštvi, nevoščenosti i jalnosti, nego močen je bio on vlubezni do bližnjega, pa v tistoj liibezni, ki vse pretrpi, vse prenese... I ravno III. red je ustanovo veliki, šče zdaj vsigdar moderni svetnik sv. Frančišek zato, ka bi gojio vsigdar i^vsešerom pravo, nesebično, krščansko lubezen do bližnjega. Želo je, ka bi III. redniki ne posvečavali samo sami sebe, liki da bi pomagali tudi svojemi bližnjemi v diiševnom i telovnom tali. I teh svojih navukov je ne oznanjuvao samo z rečjov v lepo donečih govoraj i predgaj nego je s svojov lepov peldov potegno za sebov stojezere, gda je sam zamenjao bogato obleko z siromaškov redovniškov oblekov, gda je postao on, sin bogatih starišov, prostovolno siromak, samo, ka je mogeo pomagati nevolnim i siromaškim i ne kakti Lenin, Stalin, Lassalle i drugi glasniki lažlivoga — socijalizma. Di, sv. Frančišek ostane vsigdar mladi, vs'gdar močen, večno lepa pa tiidi njegova ustanova III. reda. I III. red bo ostao večno lep, večno mlad. či bo se udejst-vflvao zlasti na poli krščanske dobrodelnosti do bližnjega. Jeli je pa krščanska dobrodelnost potrebna ? Hm, potrebna, i šče kak potrebna! Ščemo biti mi ladje, stvorjeni po božoj podobi, blagodarjeni z razumom i prostov volov, slabši cd brez razumne živine?! Bilo je pred leti, gda sem bio kak betežnik v ormoškoj bolnici. Gda sem b'o natelko bogši, ka sem mogeo i smeo v ograček, sem opaziivao mravle na poti. I ka vidim ? Mala mravlica se je paščila po svojoj mravličnoj poti i naleti med potjov na edno očividno pohableno svojo sosestro. Skušala si jo je naložiti, a ne šlo. I ka včini: hitro beži na levo i desno, dokeč ne alarmira nekaj drugih tovarišic, ki so hitro šle i pohabljeno mravljico si naložile i jo nesla v mravljišče. Mravla ta mala brezrazumna živalica ne je mogla dopustiti ka bi na poti tak žalostno skončala njena sosestra, samo človek, ki se teliko gizdavi i po prsaj mlati, kak je prej kulturen, dopfisti na cestaj i v cestnih jarkaj merati nevolne i siromaške kodiše. Gda sem. pred leti bio v hiralnlčnoj zadevi v ednom kraji, čiijem v večernom mraki nekše javkanje iz cestnoga jarka. Ar sem ne meo posveta pri sebi, sem stopo v bližnjo hižo, iz štere smo šli z posvetom pogledat, ka je. Staranje je henjalo, v jarki pa smo najšli — mrtvoga kodiša. V siromaškoj suknji smo pa najšli sliižeško knjiž co, gde je bilo zapisano, ka je mož sliižo 43 let jako vorno pri ednom verti. Iz 43 let vorne sliižbe je bila plačilo neprevidena smrt v cestnom jarki i to za volo lakote kak je ugotovila zdravniška obdukcija. Pitam .vas, smo Šče lfidje, ali smo od živine dosta menje vredna stvar? Vidite kak potrebna je dobrodelnost! Bote pa morebiti pravili: Vsakši si je sam kriv, če je siromak. Tak ne gučte, ar vsakšemi izmed nas tO navzočih raste v logi kodiška palica. Poznao sem v L. kodiša ki ne postao kodiš po s^ojoj krivdi. Njegovi stariši so bili prav bogati tovarnarje, a nesreča je štela, ka njim je v ednoj noči upepelo ogen vse imetje. Pri tom se je njegov oča smrtno ponesrečo, mati je v kratkom od žalosti mrla i on — ar se je tiidi pri ognji ponesrečo, je bio kakti pohablenec navezan na tUhinsko pomoč i podporo. Tiidi mi ne vemo, ka se z nami šče lehko zgodi, zato ne zapirajmo svojega srca, svojih rok siromaškešim, ar to zahteva od nas tudi sam Jezuš Kristuš, ki nas bode po delaj smiljenja ednok sodo. Če mamo malo, pa malo dajmo, vej tudi iz malih a mnogoštevilnih darov lehko narastejo velike vsote. V proteštantovskoj Nemčiji vzdržujejo katoličani, ki pa sami neso bogati bankiri i fabrikanti, nego po večini si z delom svojih rok služijo vsakdenešnji kruh, 818 bolnic z 72525 postelami, 109 zavodov za pohableno deco z 24542 postelami i 242 raznih okrevališč za siromake z 14690 postelami. So to številke, ki nam dajo misliti, ka ne? Jih ne bomo nasledUvali? Oh da, ščete jih nasledUvati tudi vi, vej vidim, kak se vam iskrijo vaše oči, kak hlepijo vaše roke, kak se šče pre-gibati vaš jezik, dajte nam prej talige, pesek i kamenje, pa bomo vozili i vozili, i tesali, i zabijali i prosili od hiže do hiže i ne bomo henjali, dokeč ne bode pod streho tisti lepo zamišleni Frančiškov dom, v šterom bodo mogli rečti vsi prekmurski siromaki: to je naš dom, kak vi mladi imenujete te dom v šterom smo zbrani: svoj dom. Oh to šče bo veselje v tom lepom Prekmurji, gda bote v Frančiškovom domi pripravili lepe snažne postele i priprosto a denok tečno hrano prvim siromakom, gda vam bodo ti s sku-zami hvaležnosti v očeh kUšUvali vaše darovitne roke. Da tedaj bode vam v vaših prsaj lehko trepetalo vaše srce močnejše i veličastnejše kak bode plapolala na Frančiškovem domi zastava z vedno lepim geslom: Iz lubezni do Kristuša vse za trpeče človečanstvo. I mladina I Tudi ti boš pomagala, prevzela boš, prevzeti moraš velik del bremen iz ramen tvojih starišov pri zidavi Fran-čiškovega doma. Penez nemaš, maš pa zdrave, krepke roke, te darUj, te aldUj za Frančiškov dom. Da, prav vsi, celo Prek-murje naj sodeluje pri toj prekrasnoj stavbi lubezni, vej si bodete postavili s tem domom spomenik, od šteroga bodo šče kesni rodovje pravili: To so pa bili v Prekmurji zaistino pravi kulturni lUdje, ki so meli nad vse odlično srčno kulturo. Znam pa, ka gda bode ednok že Frančiškov dom stao, te šče bodete prav spoznali sladkost za bližnjega se v vsoj lubezni alduvati, te ne bodete mirovali prle, dokeč šče ne bode stao drUgi dom, dom sirot, dom v šterom se bodo mlada zanemarjena i zapuščena, dečin-ska življenjav zgajala duševno i telovno, da bode prekmurski rod zaistino rod pravih srčno plemenitih ne samo telovno krepkih, nego tudi duševno velikih i močnih vitezov sv. Frančiška. Prek-murci 1 Z svojimi velikimi i lepimi načrti vstajate iz pravljičnega spanja, da celite, pomagate celiti lUdem vaše krvi rane, ki njim ji je zasejaJa bridka usoda zavoio moderne Jažikulture. Vsem til navzočim, zlasti pa šče tebi draga mladina i vam dečki zo-vem: Sv. Frančišek, sam mlad po svojem duh', se vas veseli, veseli zato, ar ga razmite, tak dobro razmite, kak more razmiti samo dober sin svojega očo. Zaklttiek. Po tom krasnom govori, šteri je do suz geno vseh navzočih srca i šteromi so ti ploskali brez konca i kraja, je predsednik veličasten kongres zaklučo z tov željov, naj delajo vsi na to, da kem prle pridemo do doma za naše siromake. O Mati mila — lubim Te! Kako naj Ti dokažem Mati mila lubezen vso, ki v srci za Te mi gori, In' srčna svoja vsa čutila, kako razkrila Mati Tebi bi? Ve miseo slednja Tebe išče, išče te celi den, trenutek vsak, podoba Tvoja, meni je svetišče oh Mati, Tebe lubim — vroče jaz! Pred slikov Tvojov, klečajoča, pozablam vse, Teb6 gleda oko. Marija, — Mati — da lUbezen vroča samo zate mi v srci sklila bo! Tu žele, ki zaprte v srci, pred svetom se hudobnim skrivajo, le Tebi se lubeča moja Mati, v molitvi vročoj vse razkrivajo! Kda o Marija v Tvojoj sem bližini, presrečna sem, ka lubim Te, oh kako prijetni so spomini na Te o Mati, - moje vse I Srce ml vedno lubav ti zroči, v toj stalno bo ostalo, ta do konca dni, In' šče vnaprej, o Mati moja, kde večno gledala bom v mile TI oči I VIKTORIJA RAZLAGOVA. CERKVEN 1 - GLAS i j J. «0 NTt^J* Širitelski sestanek v Martinišči. Okt 18. so spuniii naši vrli Ur it elje i širitelice najbole gorečo i vročo želo svetoga Oče: pomagajte duhovnikom pri rešenji duš. Zbrali so se i navdušili, ka bodo z novov gorečnostjov širili dobre liste predvsem Marijin List za zveličanje duš. Zbralo se je okoli 80 širitelov i širitelic iz cele Slovenske Krajine, od Hotize pa do Trdkove i Martinja. Zaistino lepa gorečnost! Marija obdrži jo i šče povekšajl Rano sv. mešo so slOžili i predgali med njov vrednik M. Lista Klekl Jožef, vp plebanoš. Slavnostni govor so držali g. Bakan Jožef, prefekt Martinišča i pomočnik pri vrejiivanji M. Lista. Njihov govor je bio ognjevit, je navdiišavao i davao tolažbo. Povedali so, ka ravno na misijonsko nedelo se vrši širitelski sestanek, tisto nedelo, kda Cerkev z najbole genlivimi obredi pošila širom nevernoga i poganskoge sveta neštete vno-žinne misijonarov i misijonark za rešenje duš. Misijonarje so širitelje i misijonarke so šlritelice. Kajti i ti majo dosta triida prestati, dosta špotov požreti, dosta nezahvalnosti v žep vteknoti pri širjenji dobrih listov. Ali kak misijonarje i misijonarke se tomi najbole veselijo, če morejo za rešenje diiš kaj zatrpeti, ravno tak delajo naši širitelje i širitelice, ar se viipajo močno, ka tem vekša bo v nebi plača, kem vekša je bila borba pri širjenji dobroga tiska. Dober tisk je predgar božega navuka, božen tisk pa predgar peklenskoga navuka. Pa keliko ga je! Zato so pa vredni širitelje i širitelice vse hvale za svoje triide, ar širijo boži navuk i terejo moč hiidoga duha. Tisk je dnesden najvažnejša reč na sveti. Zato je pravo imenitni piišpek Ketteler: „Ce bi sv. Pavel zdaj živo, bi novinar postao," Mercier, svetoga živlenja belgijski primaš je pa pravo, ka je za božo čast i zveličanje diiš bokše meti edno cerkev menje pa z ednini dobrim Ustom več. Po krasnom govori so slOžili g. ravnatelj zavoda Dr. Kelenc Tomaž sv. mešo, pod šterov je zbrano širitelstvo lepo popevalo. Po božoj sliižbi so vrednik M. Lista razdelili dare med širitele i širitelice M. Lista z pomočjov g. Kolenca, kaplana, vrednika Novin. Vsaki je dobo edno knižico i podobico. Kniži-ca nosi naslov: »Posvetimo družine presvetomi Srci Jezušovotni." Dariivana je zato, naj širitelje i širitelice dajo prvi i prve svoje hiše posvetiti Srci Jezušovomi i naj to lepo pobožnost širijo. Vrednik M. Lista njim ide v tom kak li more na roko. Zatem so dobili naši mali dare, šteri dozdaj neso je ešče dobili. Razdelilo se je ešče do 700 darov za našo deco. Stric od Doma so prinesli lepe dare i naši mali bodo žnjimi jako zadovoljni. Zatem je melo širitelstvo skupni obed v obednici zavoda. Proti konci obeda so vrednik M. Lista napili vsem širitelom i Širitelicam, se zahvalili* vsem za trUde, celomi Martinišči pa za lUbezniv sprejem i vse trude osobji pri toj širitelskoj prireditvi. Za njimi je govoro širiteo Bobovec Martin iz Lipovec, ki je nO-risao težave pri širjenji i zednim povdarjao veliko veselje, štero rodi v srci širjenje. Za njim je govoro Horvat Jožef, mlekar iz M. Sobote. NaVdiišavao je vse na delo. Zednim je izjavo, da je pripraven mleko jemati za naročnino, ka narod more ie-žej plačati i ka se jih more več naročiti na naše dobre liste. Na zadnje so govorili ešče prtfekt Martinišča g. Bakan Jožef spodbudne reči širitelstvi. Po govoraj so se služile slovesne večernice. Po tej se je pa velki šereg napunjen z lepimi na-vuki i z bežim obilnim blagoslovom vrno veselo razpoložen na svoje domove, da prime znova za plug i orje v najvekšoj nevihti, v najslabšem vremeni tudi njivo dobroga štampa v Slo-venskoj Krajini. Preganjanje cerkve v Španiji. Po zakoni Cerkev ločena od države Izgon jezuitov. Španija preživla žalostne dneve požigov i krvi — žalosten začetek zlate slobode V imeni slobode je 14. okt španska vlada sklenola, ka de Cerkev njena dekla, ka bodo redovniki i redovnice pod državnov kontrolo^ i ka bodo Jezuitje (okoli 3000) mogli iti iz Španije i ka njihovo imetje (cerkve, samostani, šole itd) pripada vladi. Povulični divjaki, ki so nahujskani od fra-masonov i komunistov, požigajo samostane v večih mestaj. Blažena sloboda! Odstop ministrov. Predsednik Zamora i notranji minister Miguel Maura sta odstopila. Zamora pravi, ka bo šo med narod i bo delao propagando, ka