KRES FANTOVSKI LIST H3I 10 KRES UPRAVA FANTOVSKEGA LISTA >KRES< :: LJUBLJANA, LJUDSKI I)OM. :: NA TA NASLOV NAJ SE NAROČA IN PLA-~ CUJE LIST TER POŠILJAJO ROKOPISI IN SPLOH VSA DRUGA SPOROČILA. — CENA LISTA 25 DIN. — TELE-B’ONSKA ŠTEV. 34 - 98. — RAČUN POŠTNE HRANILNICE 15.521. ^■IIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIMIItllllllllllllllllllllHMIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIlIlHIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllll IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHiniMIIIIIIMMIIIIIIIItllMIMIHIIIIIIIIIIIIIIII ALI 2 E IMAS KRASNO KNJIGO STORI TO ki v*ebuje praktična navodila za lepo vedenje? Vsakemu fantu je knjiga nujno potrebna, da bo vedel, kako se mora obnašati v družbi in doma, na cesti in v dvorani, v govorjenju in pri pisanju. VSE P BVI DEL, KAKO SE MLADKC YHDE SNAGA NOSA RED DR55A POZDRAVLJANJ» PREDSTAVLJANJE Kako In kaj govorim» Ne bodimo nadlefcni ObCevanje z odraslimi S tovariši Z mlajšimi dečki Z deklicami S sovražniki In nasprotniki Obsevalne lastnosti mladca PRI JEDI NA OBISKU NA POTOVANJU PRI IGRI V NARAVI BINA O DELIH ČLOVEŠKIH ROK V DRUŽINI V SOLI V CERKVI D It U O I DEL KAKO MLADEC GOVORI OPRAVLJANJE LAGANJE T02ARENJE IN ČRNJENJE ZABAVLJANJE PRILIZOVANE HVALJENJE GOVORJENJE O SAMEM SEBI VEDENJE MED POGOVOROM DOSTOJNE SALE PRIPOVEDOVANJE RAZGOVARJANJE T H E T J i DEL KAKO MLADEC PISE Dokler traja zaloga, se knjiga STORI TO dobi v belih, modrih, rdečih ali zelenih platnicah, dalje tiskana z rdečimi ali črnimi črkami, na belem ali modrikastem papirju. Stane 45.— Din in se naroča pri DRUŠTVENI NABAVNI ZADRUGI v Ljubljani, Ljudski dom. Dobi se pa tudi v vseh knjigarnah Napiši še danes dopisnico in knjigo naroči ali pa si jo o priliki oglej v bližnji knjigarni. miiiidhhiiihihiihiiihi KRES DRUGO LETO 1931 DESETA ŠTEVILKA Že davna in splošna je navada, da se Kristus imenuje v posebnem pomenu besede Kralj radi najvišje stopnje popolnosti, s katero se odlikuje in dviga nad vse stvarstvo. Tako pravimo, da kraljuje v dušah ljudi, ne le s svojo dušno bistrostjo in vse-obsežnim znanjem, ampak ker je on sam Resnica in morajo ljudje od njega prejemati resnico in jo sprejemati z vso pokorščino; da kraljuje v volji ljudi, ne pravimo samo zato, ker vlada v njem popolna enakost in podložnost človeške volje s svetostjo božje volje, ampak tudi, ker s svojim nagibanjem tako vpliva na našo voljo, da se navdušimo za vse plemenito. Končno priznamo Kristusa za Kralja src radi njegove vse znanje presegajoče ljubezni, radi njegove krotkosti in dobrotljivosti, ki pridobiva duše: kajti nihče ni bil tako ljubljen med vsemi narodi, kakor Kristus, in nikogar ne bodo v bodoče tako ljubili. Če je Kristusu Gospodu dana vsa oblast v nebesih in na zemlji; če so ljudje, odkupljeni z dragoceno njegovo krvjo, po nekem pravu podložni njegovemu gospostvu; ako končno ta oblast obsega vso človeško naravo, je jasno, da ni nobene zmožnosti v nas, ki bi bila izvzeta od tega gospostva. Kraljevati mora v človeškem razumu, čigar dolžnost je, da sam sebe popolnoma poniža ter trdno in trajno pritrdi razodetim resnicam in Kristusovemu nauku; kraljevati mora v volji, ki se mora božjim zapovedim in predpisom pokoravati, kraljevati mora v srcu, ki mora ne meneče se za naravne poželjivosti, ljubiti Boga nad vse in njega samega se držati; kraljevati mora v telesu in njegovih udih, ki morajo kot orodje služiti notranjemu posvečenju duš. Iz okrožnice papeža Pija XI. o prazniku Kristusa Kralja; 1. 1926. Na delo! Zopet oživljajo čez poletje samevajoči prostori naših društvenih domov. Po društvenih prostorih stotin prosvetnih društev se pričenja živahno življenje. Razni odseki zbirajo svoje člane k vajam in sestankom. Posebno živahno bo gotovo po naših fantovskih odsekih, ki so se poleti navžili v prosti naravi svežega zraka, se okrepili in utrdili pa tudi na raznih manifestacijah katoliškega slovenskega ljudstva, ki so jih tudi sami pripravljali, dobili mnogo navdušenja za nadaljnje delo. Tudi vodstvo fantovskih odsekov poleti ni mirovalo. Treba je bilo pregledati delo v preteklem letu in pripraviti program za bodoče leto. Na sejah vodstva pomnoženega z zastopniki iz raznih krajev se je najprej po poročilih posameznih strokovnih poročevalcev( šport, prosveta, organizacija, naraščaj, vzgoja) pripravil program, ki naj ga odobri zastopstvo fantovskih odsekov na zvezinem svetu 26. sept. v Ljubljani. Po živahnih razpravah so bili ti načrti soglasno sprejeti. Zelo živahno se je razpravljalo o prosvetnem delu. Večkrat se je namreč že slišala tožba, da se nalaga preveč, da to učenje v fantovskih odsekih marsikoga odžene, da ubija domačnost in s tem ovira razvoj fantovske druščine. Tudi to pot se je takoj po poročilu odbornika za prosveto slišal isti očitek. Po vsestranskem razmotrivanju vseh pomislekov pa je bil vendar soglasno sprejet predloženi dobro premišljeni prosvetni načrt prosvetnega dela. To delo se deli v pet predmetov. Prvi in glavni predmet je okrožnica sv. očeta »Pred 40 leti«, ki obravnava sedanje družabne in gospodarske težave in poučuje krščansko ljudstvo, kako treba delati, da se razmere zboljšajo in družba uredi po načelih sv. vere. Okrožnico je izdala Leonova družba v Ljubljani v slovenskem jeziku in Z. F. O. je nabavila 1000 izvodov te knjižice, da jo bode lahko po nizki ceni dala odsekom na razpolago. Knjižici bodo priložena vprašanja vzeta iz najvažnejših poglavij te okrožnice. Odgovore na ta vprašanja bodo člani lahko sami našli v okrožnici, ker bo pri vsakem vprašanju zapisana številka odstavka iz okrožnice. Delalo bi se sedaj najpravilneje tako, da se na fantovskih večerih najprej skupno prečita stran za stranjo cela okrožnica. Citati morda na glas kakih deset minut. Nato o prečitanem kratek razgovor. Ko je okrožnica vsa prečitana, se čitajo na naslednjih fantovskih sestankih na isti način vprašanja in se k vsakemu poišče tudi odgovor. Ako si ta odgovor fantje še vsak zase zapišejo, bo še bolje vse ostalo v spominu. Ko je sv. oče to okrožnico izdal katoličanom, gotovo ni imel namena, da ostane glas vpijočega v puščavi, ampak da pride med ljudi, da beseda meso postane in zato vidimo, da je n. pr. belgijska katoliška mladinska zveza letos svojim članom priporočala študij te okrožnice. Sv. oče tudi ni imel namena govoriti učenjakom ampak ljudstvu, zato ni to kaka suhoparna učenjaška razprava, ampak v najživejše življenje vsakega posameznika posegajoč nauk, ki ga lahko vsak razume, ako hoče in ako se tudi malo potrudi. Drugi predmet prosvetnega dela je spoznavanje našega domačega zadružništva. Ako nas bode kaj rešilo v gospodarskih stiskah, ako bo kaj ozdravilo nezdrave družabne razmere, je to zadružništvo. Če dela drug za drugega, vsak ne le zase, ampak za skupnost, je to praktično izvajanje krščanske zapovedi ljubezni do bližnjega. S tem se premaga grda sebičnost in se človek vadi gledati dalje okoli sebe in v bodočnost. In naše lepo zadružništvo tako kreditno, kakor blagovno in drugo, nujno rabi mladih delavcev. Samo dobro pripravljeni mladi možje spadajo v načelstva in nadzorstva zadrug. Gospodarstvo zadrug tudi ne sme biti skrivnost, ne samo naloga nekaterih povišanih in poročenih, ampak vseh zadrugarjev. Zato naj bi letos odgovorni voditelji naših zadrug vpeljavah naše fante v zadružništvo. V zadružnih poslovnih prostorih naj bi se uredilo nekaj fantovskih sestankov, kjer bi fantje iz zapisnikov, slik in knjig spoznali sestavništvo in razvoj domačih zadrug, spoznali težave, ki jih mora zadružništvo premagati. Videti morajo trenutno stanje domače zadruge: število članov in deležev, deležno glavnico, rezervni zaklad, premoženje itd. V razgovorih bi se moralo ugotoviti, koliko je koristila in še koristi domača zadruga kraju in posameznikom. Ugotoviti bi se moralo ali obstoječe zadružništvo zadostuje in če ne, kakšne zadruge bi bile še potrebne in kaj ovira njihovo ustanovitev. Mislim, da za mlade fante bodisi kmetske ali obrtniške in delavske ne more biti koristnejših razgovorov kakor so to. Tretji predmet prosvetnega dela je dan na prosto izbiro odsekom, četrti predmet je poznavanje pravil prosv. društva in Prosv. zveze in pravilnika fantovskih odsekov. Kot peti predmet je pa petje. Mislimo si, da ne sme biti fantovskega večera, kjer se ne bi pred začetkom in pred koncem zapela ena ali druga pesem. Lepo himno Povsod Boga bi priporočil za začetek vsakega fantovskega sestanka. Pa tudi kaj drugega primernega in navdušujočega se lahko zapoje. Nič težkega Z. F. O. ne nalaga. Če se dela lotimo z veseljem, je najtežje lahko. Nič pustežev, nič nergačev, ki bi vedno rekli, tega ne in tega ne, ne sme biti med našimi fanti. Veselo naj bo vedno razpoloženje, ko pridete skupaj mladi fantje, ki ste ene misli in enih želja. Živahen razgovor o vsem, kar vas zanima, lepa in vesela pesem tudi igra naj se menjavajo na vaših sestankih in vaša druščina bo prava sreča za vas in za vaše družine. Bog živi! Katoliška akcija F. V. Kristus Kralj Ko se je pojavilo gibanje KA, so nasprotniki vsega dobrega in božjega takoj ponovili svojo obrabljeno krilatico: vera se meša v politiko. Kadarkoli je še prostozidarsko usmerjenemu svetu pretilo resnično poboljšanje katoliške vere, vedno so se ga skušali ubraniti s to frazo, ki v sebi skriva nevarni in sovražni namen Kristusovih nasprotnikov: vero in duhovnika zapreti v zakristijo in spraviti s pozornice javnega življenja. To je bilo tudi glavno geslo italijanskega diktatorja Mussolinija v boju zoper KA v Italiji, pa mu je sv. oče v svoji okrožnici kratko odgovoril, da je obrekovalec, kdor KA dolži strankarske politike. K A je zato popolnoma nepolitično gibanje, ki ne sme poznati pristašev enih in drugih strank, marveč samo ljudi, od Boga in za Boga ustvarjene. Tem vsem pomagati, da ostanejo zvesti svojemu Početniku in da dosežejo svoj najvišji namen, to je vsa politika KA. In to je tudi edina politika Kristusova, edina ali tako mogočna in nekompromisna, da se ji morajo vse druge zemske politike nujno ukloniti, če hočejo ohraniti mir z Bogom. Res smo včasih imeli tudi nekaj političnih katoličanov, ki jim je bilo do strankarije več kot do vere, ali taki ne samo, da so kat. gibanju več škodovali kot koristili, ampak s svojo neiskreno in razdiralno akcijo najboljše služili nasprotnikom vere in Cerkve. Taki v splošnem gibanju KA ne smejo imeti več mesta in se jim ne sme dopustiti, da v imenu katoličanov javno nastopajo. Ce je res, da je KA absolutno nepolitična, je pa tudi res, da se politika in delo KA nikakor ne izključujeta, ampak celo podpirata. Cilj KA je, da v vsem življenju, javnem in privatnem, zavlada Kristus Kralj, njegova načela, njegova pravica in ljubezen. Tista politika, ki stremi za istim ciljem, bo našla med delavci KA, t. j. med najboljšimi katoličani tudi najboljšo oporo; nasprotno pa bo tista zemeljska politika, ki Kristusovi nasprotuje, bodisi pri vzgoji mladine ali družinski zakonodaji itd., upravičeno zadela na mogočen odpor strnjenih katoliških vrst, ki jim je Kristus več kot vse drugo. Prav zato, ker je politika duš najvišja med vsemi, se ji vse druge morajo pokoriti. Lahko jo za hip pogazijo, lahko tudi v krvi skušajo zadušiti kot v Rusiji ali Meksiki, toda trajno udušiti je nihče ne more. Še bolj strašna in neizprosna bo za nasprotnike vstala iz katakomb, v krvi osvežena. Zgodovina pač uči, da tisti, ki so Kristusovo politiko na zemlji vodili, niso bili mehkužneži in omahljivci, ampak Janezi Krstniki. Zato jim ni bilo mar, če so radi svojega prepričanja izgubljali službe, dobra mesta, če se niso smeli greti na solncu vladajočih, marveč so v samozavesti in z veselim pogledom v bodočnost čakali, da njihova žrtev obrodi sadove ... In še vsaka žrtev jih je. KA je nepolitična, ali njeni člani, in to naj bodo po volji sv. očeta vsi katoličani, so trdno odločeni podpirati vsako politiko, ki je Kristusu prijazna in od katere si obetajo pomoč za svoje velike cilje: pokristjanjenje razkristjanjenega sveta. Enako trdno pa so odločeni upreti se vsaki človeški politiki, ki bi hotela božji nasprotovati, četudi jih to stane žrtve. Kristus Kralj mora zavladati; mora. Prijatelj! To je razmerje KA in politike! Dobro ga premisli in odobril ga boš. Pa še druge pouči! Daleč je tvoj bel obraz Venceslav Winkler Daleč je tvoj bal obraz in truden romar kot sem jaz ne morem več za njim po zidanih stopnicah belih dvorov do bleščeče mavrice visokih rož. Snoči šel je Jezus mimo nas in nosil je rešilne rože — nobena ni bila kot nagelj beli, nobena ni bila kot krizantema, vse so v krvi plamenele, vse so v rokah trepetale in deklice (obrazi suhi in upali kakor živa groza) in deklice pred njimi so jokale. Daleč je tvoj bel obraz, ne more človek črn za njim z dlanjo žuljavo, z licem žalostnim. Snoči šel je Jezus mimo nas, povedal nam je težko uro: vsi bomo umrli, vsi bomo pali sredi ceste in gorja in na grobovih naših bodo stali stolpi do neba. Usmili se nas, božja, božja Deklica! Zmaga pravice Povest. — Spisal B. P. IX. Pismo, katero je pisala Krajčeva Polona tisti pozni večer, ko so klali, se je ohranilo, in zato ga podajemo bralcem v tem poglavju, da razvidijo, kako ljubi in piše nepokvarjeno srce. Ljubi prijatelj! Sedaj sedem v kot za par minut s svojim papirjem in črnilom, da je popišem s peresom . Zlato pero bi hotela imeti in je v ogenj pomakati, da bi mogla svojo žalost naznaniti. Predragi! Jaz Ti pišem iz srca. Sedaj pa zapišem par vrstic, da bi bilo vse v resnic’. Tebi voščim tristo sreč, tristo blagrov in še več: vedno zdravje in veselje. In ko pride bridka smrt, naj Ti bo svet’ raj odprt: naj Te angel vanj pripelje. Naj Ti bo sreča Tvoja taka, kakoršno Ti želi prijateljica Tvoja. Mislila sem, s čim bi Te razveselila. A nimam drugega kakor šopek lepih cvetic. In ozrem se po beli sneženi zemlji, pa nikoder jih ne najdem. A od njih se ne morem ločiti. Zakaj vem menda še za druge cvetice, ki so menda še Tvoje veselje. Nabrati Ti hočem duhovnih cvetic, ki kažejo prelepe čednosti. Pred vsem Ti podam ljubo vijolico, rožo ponižnosti in sramežljivosti, ki Te naj ustraši vsakega nespodobnega vedenja, kakor ustraši mene, Tvojo prijateljico . . . Kratko po stari navadi je bilo, kratko tudi je danes moje voščilo. Voščim jaz, dragi! poslušaj me le — iz srca prav dobro Ti vse. Podam še rožice tri: prva je pi,sana trava, da bi bila najina ljubezen čista in prava; druga je zeleni rožmarin, da bi ljubezen prihajala iz srca globočin; tretja je nagel rdeči dišeči, ker si Ti meni najbolj povšeči. Sedaj se je listek presukal in čas preobrnil. A kaj takoj danes slišim? Glas, ki se okrog glasi, meni srce žalosti. Ko odhajaš od doma, zmede se Ti cestica in v Cest-nice greš vasovat. Oj, Cene! Ne mi,sli, da bi moglo moje srce ljubiti v družbi s kako drugo. Moje srce hrepeni po pravi, čisti, nedolžni ljubezni, da bi mi zvest ostal in ne drugodi vasoval. Da se drugodi oglašaš, to se mi huje zdi, kakor da bi me sunil z nožem v srce. Torej le prava, zvesta, goreča, nedolžna ljubezen brez greha, potlej bova obadva srečna. Zjutraj, ko se prebudim, rmenemu solncu naročim, da lep pozdrav Ti sporoči, ko nad Teboj mi zažari. Sedaj naj prileti golobček, vzame to pisemce v kljunček, naj hitro ž njim poleti, Tebi ga pod zglavje položi. Ko se prebudiš, pod zglavjem je dobiš in men’ nazaj odgovoriš. A meni ča,sa primanjkuje, ker se noč le bolj skrajšuje; zato moram to pisemce skleniti, ker mora vsake reči enkrat konec biti. Zdaj Te pa lepo pozdravim, predno slovo od pisma vzamem. Iz mojega srca naj to pozdravljenje gre čez ravno polje, čez deroče vode in bistre studence in bele ceste v Tvoje srce — naj to pozdravljenje gre. Sedaj pa ostanem Tvoja prijateljica Polona. To pisemce je nosil berač Bogme iz Bičja. Ko je šel namreč v ponedeljek zjutraj s svojo torbo in palico zopet od hiše do hiše, tedaj ga zagleda Krajčeva Polona zunaj vasi. »He, Bogme! Kam tako naglo?« »Bogme! s trebuhom za kruhom«, odgovori berač jezno. »Ali pojdeš morda kaj v Kranj?« Ob tem vprašanju raztegne Bogme obraz, in dobra misel mu šine v glavo. »Aha, pojdem, pojdem; v petek če prej ne.« »Ali boš ne,sel, če ti jaz kaj dam? In prav v sredo moraš oddati.« »Le sem Polona! Kolikor hočeš, tebi, če si tudi oni dan režala na-me!« »Samo tiho moraš biti« ... »Meni to praviš! Ali ne poznaš Bogmeta?« In Polona potegne iz nedrij pisemce ter ga izroči beraču, ki ga spravi za srajco na prsih. »Kaj ne, Črevesnikovemu Cenetu, Polona?« Bogme, ti tudi vse izvohaš ... Samo prosim te, Bogme, da odslej ne govoriš več o Cenetu pri drugih ljudeh; saj veš, kakšni so. Kadar se povrneš, pridi mi povedat, kako si opravil.« Berač pokima z glavo ter odhiti urnih korakov iz vasi. Tam na samoti sede na mejnik, potegne izza srajce pismo ter ga ogleduje in tehta od vseh strani. Silna radovednost se ga poloti. A kaj, ker ne ume brati ? Ako pa bi razodel še komu drugemu svojo skrivnost, tedaj pride pri Poloni ob zaupanje. Zatorej rajši nič! In Bogme potisne zopet pismo za srajco ter koraka naprej. Čudno se mu tudi začne dozdevati, zakaj hoče Polona, da odnese pismo precej v sredo. »Nalašč ne! Ali bom dvakrat delal pot po nepotrebnem? V petek se dele v Kranju krajcarčki. Takrat tudi oddam pismo. Bogme, da bo tako!« In berač krene malo v stran, kjer zavije ob cesti kolovozna pot v bližnje hribe. Ko pa je v petek solnce vzhajalo, je še trkal Bogme s svojo gorjačo po mestnem tlaku. Obral je vse hiše po mestu, potem pa se oglasil tudi zunaj mesta v znani nam gostilnici. »Kje so gospod ?« povpraša mogočno kuhinjsko dekle. »Še leže«, je bil odgovor. »Reci, da bi jaz rad ž njimi govoril. « »O, se ve! Poglej ga dedca, kako je moški! Kdo pa si ti?« »Reci gospodu: Bogme iz Bič ja.« Dekle se je smejalo čudnemu prišlecu. Vendar odide po stopnicah navzgor. Kmalu se vrne in veli beraču, naj gre v spalnico gospodarjevo. Bogme je imenoval Ceneta gospoda, ker je vedel, da se mu dobro zdi, ako ga kdo tako nagovarja. Zato ga takoj nagovori, vstopivši v sobo: »Gospod, to-le pismo sem vam prinesel.« Cene zapne pisani menčikov in pogleda molče naslov. Če-gava je neki ta pisava? Hitro odtrga pečat in razgrne branje. Strastno bere, in ves čas se mu poigrava na ustnicah piker in ob enem sladek nasmeh. Ko pa prebere pismo, začne iz nova. Nato položi pismo varno na mizo in izpregovori: »Bogme, danes sem te pa že vesel. Polona mi piše za god.« Takrat se beraču razsvetli v glavi, zakaj je hotela Polona, da izroči pismo ravno v sredo: zato, ker je bil v sredo sv. Vincenc, patron Cenetov. A Bogme je zvita glava. Takoj začne: »Veste, gospod! Meni je izročila Polona pismo že v ponedeljek in naročila, da vam ga izročim kakor v sredo. Jaz pa sem si mislil: na tak dan »gospod« ne bodo utegnili sprejeti takega sitneža, kakor sem jaz, ker bodo tako imeli toliko opraviti z drugimi, imenitnejšimi, kakor sem jaz, berač Bogme. Zato sem šel rajši tisto sredo v cerkev in molil za vašo srečo in vaše zdravje.« Cene se je smejal beračevim lažem in pristavil: »Le pojdi v kuhinjo, in kuharica naj ti da kakšen prigrizek. To imaš pa za grlo! In Cene stisne beraču dvajsetico v roko. Bil pa je Bogme ves dan pri Črevesnikovih: sedaj v proda-jalnici, sedaj v gostilni in se mastil in zalival, da je bilo veselje. S starim Črevesnikom sta skupaj dokončala tisti petek eden na klopi, drugi pod klopjo. Šele drugo jutro se je Bogmetu oglasila slaba vest, ki ga je povpraševala, zakaj je v petek jedel meso? Odgovoril si je tako-le: »Kaj morem jaz zato, da uživam, kar drugi polože pred me ? Berač je berač, če je tudi Bogme! Na odgovornost naj gleda oštir! Eh, pa saj ima on tudi široko vest kakor moja malha.« In s temi besedami je začel svoje delo v soboto, katero sta zopet skupaj končala s starim Črevesnikom; razloček je bil le ta, da je Črevesnik obležal za mizo kakor prejšnji dan, Bog-meta pa so postavili na cesto, kjer se ga je usmilil hlevski hlapec in ga položil v hlevu na slamo. Drugi dan je bila nedelja. Cene je zapregel Šarca na vse zgodaj, ko je Bogme še počival na mehki ovseni slami. Odšel je po svojih kupčijah. X. Tako mirno je po Bič ju! Ljudje so odšli k deseti maši. Le tu pa tam se pokaže izza vogala kak zapoznelec, ki se zavija v ozki rokavnik ter se hitro porniče proti župnijski cerkvi. Sneg še pokriva zemljo na rahlo in južen veter piše okrog hiš ter taja snežene kepe. Kar se začuje žvenketanje kraguljčkov. Po cesti pridrče lahne sanke in se ustavijo pred Rokovo krčmo. Bliskoma skoči prišlec s sani, odene konja s plahto in natakne vajeti na kljuko vežnih vrat. Prijazni krčmar ga odvede v izbo, povprašujoč ga s potoma, ali hoče konja izpreči. Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju. »Ne«, odgovori gost in si naroči polič vina. Ko mu Rok prinese naročeno mero, povpraša, ali je pri Krajčevih kdo doma. »O, menda ni brez varuha. Polona gre navadno k jutranji in je ob desetih doma.« Prišlec izpije polovico poliča, potem pa vstane in reče: »Na konja pazite! Pridem kmalu.« In odhiti naravnost h Krajcu-------------- Čez dobre pol ure se prikaže zopet na pragu. S Polonico sta si stisnila roke za odhod. Malo pozneje pa zopet drče sanke iz vasi. Cene se je prišel opravičevat in zahvaljevat za voščilo. Kmalu je živahneje v vasi. Ljudje prihajajo iz cerkve. Varuhi in varuhinje pa pripovedujejo malone v vsaki hiši opoldne pri južini, da je bil oni Cene v vasi. Le pri Krajčevih je varuhinja molčala o njem. Ko pa se je Agata preoblekla in prišla v kuhinjo, kjer je Polona ječmenček devala v skledo, pravi z modrim obrazom: »Kaj pa si mislila? Poglej meso! Preveč je kuhano. In ječmenček je prismojen.« »Saj si tudi ti prismojena«, odgovori nevoljno Polona. »Morda ti je kdo pomagal kuhati?« jo zbode zopet dekla. A dekle molči. Dekla nadaljuje: »Polona, ali veš kaj novega ...? Popoldne bodi le doma! Stari Čadnik pride v vas.« »Naj pride. Saj jaz nimam nič ž njim opraviti.« »Boš že videla, ali bo kaj, ali ne.« »Jaz grem k nauku.« »I, le ostani doma, le, Polona! Bom pa jaz zate molila«, reče Agata in nekak zasmeh se ji nabere na višnjevih ustnicah. »Ne bom ne! Saj vem, kaj hočejo. Tistega Čadnikovega pusteža bodo semkaj privlekli, da bi mi ga obesili na vrat.« »Saj govoriš prav, Polonica! Samski ßtan je najlepši stan.« Polonica molči. »Ali ni res, Polona? Kako lepo so pridigovali oni dan gospod kaplan o deviškem stanu«, nadaljuje zgovorna dekla. »Agata, ti lahko tako govoriš, ker nimaš nobenega, da bi hodil za teboj.« In Polona si zakrije obraz s predpasnikom . »Kaj?« se razkorači stara dekla. »Pa še koliko sem jih imela!« Polona je takoj zopet dobre volje in pravi: »O, Agata! Onikrat si mi pa dejala, da nisi še nikdar imela nobenega.« »Tresek, kaj požiraš besede? Drugi so me seveda imeli, a jaz nisem hotela nobenega. Uh, da mora človek še kleti zavoljo jezikov!« »Jaz tudi ne maram za Čadnikovega, ki se drži kakor les.« »Prav govoriš, Polona! Človek lože Bogu služi, ako je sam, kakor pa ...« »Zakaj vendar oče tako hočejo?« ji pretrga stavek Polona. »Ne bodo te silili, ako spoznajo, da nisi za zakonski stan. Poglej mene, kako sem srečna, če tudi sem le dekla in uboga!« »Oh, Agata, jaz bi bila najrajši ubožna. Potlej bi nihče ne maral zame.« »Nikar se ne pregreši, Polona! Ti si še mlada: rožice ti cveto še na licih, meni pa so se že osule . .. Zato jaz lahko trezno sodim . ..« »Kar napravila se bom po južini in pojdeva. Dolgo bova molili v cerkvi in tako bom odšla tem sitnežem.« Ko pa so pojužinali, reče oče Poloni: »Danes ne hodi k nauku! Prišli bodo Čadnikovi, da nam boš kaj postregla.« »Oče, nauka ne izpustim rada. Saj pridem kmalu iz cerkve. Meso je že tako kuhano in stoji v omari. Vino pa znate sami natakati bolje kakor jaz.« Krajec ni rekel ničesar na te besede. Vedel je, da dekle rado moli; da bi mu pa kdo očital, ker otrokom brani v cerkev, tega ni maral. Janez pa se je na tihem muzal, obrnjen proti peči in prižigajoč smodko. Vsi so odšli v cerkev, le oče je ostal doma. Dobro uro pozneje so sedeli pri Krajcu trije možje okrog mize, pogrnjene z belim prtom. Na sredi mize je stal velik lesen krožnik, na katerem je bilo razrezano okusno suho meso. Poleg je stal bokal rdečega vina in hleb belega kruha. Da ni bilo treba pogrešati kozarca, ampak da je krožil naokrog, nam skoro ni treba praviti. Krajca že poznamo. Na vogalu sedi in pridno opominja, naj gostje denejo kaj v usta in naj pijejo dobro vino. Druga oseba je mlad človek pri dvajsetih letih. Pozna se mu, da je šla malokdaj britev po njegovih licih. Za mizo sedi in s prstom drgne po prtu, kakor bi res ne znal drugega početi. Kadar ostala dva pogovor tako zasučeta, da je primoran tudi on katero ziniti, tedaj odpre usta in vedno pritrjuje, tudi če je vprašan: »Aha!« Še eden sedi pri mizi. Mož je prileten, pa tudi zgovoren. Pridno sega po mesenih kosih, in kadar pride nanj vrsta za pijačo, obdrži precej dolgo kozarec na ustnicah. Pogovori te trojice so bili preveč vsakdanji, da bi jih zapisali. Sukali so se ob vremenu, letini, živini in zdravju. Le Krajec se je včasih malo pobahal za izpremembo. Tudi pohištvo so si ogledali, kar ga je imel Krajec pokazati. Ta je ob enem obljubil, da hoče priti enkrat s Polono pogledat, kar imata gosta doma pokazati. Vendar do pravega pogovora je moralo tudi priti. Čakali so težko vsi trije tistega bitja, katerega bodočnost ,so prereše-tavali. Nevoljen udari Krajec večkrat po mizi z noževim rogom in pogleda skozi okno, ali že gre Polona iz cerkve. Pegledat gre tudi venkaj pred pod, ali se že kaj vidi njena podoba na cesti. Toda Polone le ni. »Kako je to, " .................. .■ litvezafante Velik prijatelj mladine, škof dr. Gregorij Rožman je napisal slovenskim fantom molitvenik. Iz svoje duše je zajel in od srca do srca povedal fantom fantovsko besedo za njihovo življenje. Pred molitvenim delom je zbral tehtne misli in jih podal v teh-le poglavjih: 3. Ko ustanavljaš last. druž. VII. Nosite Boga v svoj. telesu 1. Skrb za dušo 2. Skrb za telo 3. O kako lep j« flist rod VIII. Sam do sebe IX. Med ljudmi: 1. Ljubezen do bližnjega 2. Prijateljstvo I. Bog in Jaz II. Moja mlada leta III. Jez. Kr. naš kralj in prijatelj IV. Mar. najčist. vzor moškemu srcu V. Sin cerkve VI. V družini: 1. Starši 2. Bratje in sestre med seboj Fantje, berite, kar je za vas zapisano, in molite, kakor vam narekuje vaše fantovsko srce! Kdor molitvenik že ima, naj ga pokaže znancu in prijatelju, kdor ga pa še nima, naj ga takoj naroči v Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom, v Jugoslovanski knjigarni ali pri Ničnranu v Ljubljani Cena xa vexan izvod z rdečo obreco je Bin 22; z zlato obrezo Din 30. •MIHI ......... LJUDSKA POSOJILNICA reg. zadruga z neomcj. zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojinici kot zadrugi zneomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašajo nad 180 milijon. Din lllllllltllllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIII MJIMIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIP. 1DINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE V lastni novi palači na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste poleg kolodvora VZAJEMNA ZAVAROVALNICA LJUBLJANA S p F • J • m a t iiTiromji: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe ined časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonov« in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah.