UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piarzutt* 18 - Cena oglaiom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Peilal tak. ratun *t. 9-177(8 — Poitnlna plačaaa r gotovini Spedli in abbonamento postale II Gruppo
GORICA DNE 10. NOVEMBRA 1948.	Cena	L.	15
Leto IV. Štev 45.
Verskocerkvena zavest -naša velika potreba
Če pazno zasledujemo našo preteklost, bomo opazili, da se je v poslednjih tridesetih letih izoblicila med slovenskimi katoličani neka ' struja, ki je počasi in korakoma izgubljala cerkvenega duha. tako da smo mogli tik pred fo vojno čituti v »Dom in svetu« od zastopnika te struje zapisano tole krilatico: »Mi nočemo več biti Mahničev narod, ampak smo narod Ivana Cankar ia«.
Danes mi nikakor ni pri srcu poveličevanje Mahniča, ali pa zapostavljanje Cankarjeve veličine. 7m to mi ne gre. C. n o dejstvo pa je pri tem izven dvoma: Mahnič je bil ves poln cerkvenega duha. Cankarju pa je bil ravno ta duh popolnoma tuj.
In tu smo na tistem velikem križ-potju, kjer se naše poti ločijo. Za nas je predvsem potrebno, da ugotovimo, kaj se pravi biti katoličan in v čem obstoji versko-cerkvena zavest.
liočemo biti kratki. Katoličan biti se pravi:
1) odločno spoznavati tiste verske nauke, katere uči sveta Cerkev;
2) postati zgleden krščanski človek;
3) živeti v milosti božji in zajemati iz studencev svetili zakramentov svojo moč.
Ker pa je katoliška vera apostolska, postaje duh vere apostolski duh, ki se trudi, da pridejo tudi drugi k tej luči.
V	čem pa obstoji verskocerkvena zavest? Verskocerkvena zavesi obstoji v notranjem prepričanju, da noben človek ne more biti religiozen, ako istočasno ni tudi cerkven. Najzvestejši učenec Kristusov je tudi najzvestejši sin Cerkve, v kateri živi in deluje Kristus. Šele v Cerkvi doseže Kristus polno rast in poln razvoj in samo po njej ra-
Sv. oče in Palestina
Sv. oče je izdal 24. oktobra t. 1. encikliko »In nuiltiplicibus«, v kateri izraža svojo zaskrbljenost za svete kras je v Palestini radi boja med Arabci in •ludi ter poziva vernike, da bi molili za pomiritev v teh krajih; državnike pa roti, da bi uredili palestinsko vpraša* nje tako, da bi prišli sv. kraji pod med* narodno zaščito.
Dan zalivale v Aruentini.il
Argentinska vlada je določila 30. av* gust, to je god sv. Roze Limanskc, kot dan zahvale /a vso državo. Argentinski škofje so že leta 1933 sklenili praznovati ta dan kot dan zahvale.
Pogreb kardinala Avgusta Illonda
Ko je ljudstvo zvedelo, da je naj* večji zaščitnik poljskega naroda kar* dinal Mlond na smrt bolan, so desetti* soei ljudi na varšavskih ulicah na kole* nih molili za njegovo zdravje. Toda Bog je hotel drugače in ga je poklical k .sebi. Pokopali so ga v torek dne 26. ok* tobra v varšavski stolnici ob velikan* ski udeležbi poljskega ljudstva, ki je s tem izpričalo ne le veliko ljubezen do svojega velikega kardinala, ampak tudi svojo ljubezen do vere svojih očetov, katero mu skušajo komunistični ob* lastniki z vsemi sredstvi iztrgati. Pokoj* ni kardinal Mlond je hil velk prijatelj Slovencev. L. 1933 ga je poslal papež Pij XI. kot svojega delegata na evha* ristični kongres v. Ljubljano, kjer je go* voril stotisočglavi množici v slovenšči* ni. Počivaj v miru, naš slovanski kardi*
stemo tudi mi v Kristusu in po Kristusu.
Verskocerkveni duh zahteva od nas katoličanov, da ljubimo in spoštujemo, ubogamo in podpiramo cerkveno hierarhijo, to je' papeža in škofe. Čutiti 's Cerkvijo se pravi čutiti s cerkveno hierarhijo. Cerkvena hierarhija je božjega izvora in ima v papežu samem in v z njim združenem episkopatu dar nezmotljivosti p verskih in nravnih naukih. Posamezni zastopniki, te svete vladavine pa so ljudje in tako se zgodi, da tudi oni kdaj zapadejo človeškim slabostim. Take slabosti bo katoličan, ki ima cerkvenega duha, obžaloval v duhu ljubezni in pokorščine, a ne bo jih odkrival z naslado zadoščenju.
Katoličan, ki ima v sebi cerkvenega duha, bo s spoštovanjem in sinovsko vdanostjo izvrševal besede in želje papeža in škofov.
To misel moramo vreči med narod, potem bomo pomagali, da se bodo ljudje, ki hočejo biti katoličani, pa nimajo prave ljubezni do Cerkve, začeli v polnem obsegu u-deleževati življenja Cerkve, ki druži vse ljudi v organično skupnost. Le tako postane Cerkev v resnici mati vseh vernih in živo občestvo.
Katoličan, ki si je pridobil cerkvenega duha, bo začel tudi vedno bolj ljubiti javno službo božjo, ki ji pravimo liturgija. Liturgija se je porodila v božji zamisli, izoblikovala pa iz navdušenja stare Cerkve za Kristusa. Ta bo končno prcustvarila našega človeka v glasnika Kristusa Kralja in ga približala Kristusu Ženinu naših duš.
Zatorej naj zaživi med nemi cerkvena zavest! S Kristusom, s Cerkvijo, za Kristusa, za Cerkev, ta misel naj nas prešinja, kajti naša rešitev je samo v Cerkvi, pa tudi naše narodne rešitve izven Cerkve ni!
nal, in prosi pri Bogu za vse svoje slo* vanske brate, da bodo rešeni komuni* stične kuge!
(iorje palestinskih beguncev
Ptolemcjskj škof msgr. 11 akin, ki je obiskal koncem oktobra Belgijo, da bi se zahvalil belgijskim katoličanom za velikodušno podporo, kj so jo poslali prebivalcem Nazareta fn ostale Pale* stine, je podal o stanju palestinskih bci guncev nad vse žalostno sliko. Poročal jo namreč, da se nahaja več kot 630 ti* soč palestinskih beguncev v koncentra* cijskih taboriščih, ki so slabo ppremlje* na in v katerih vlada lakota in bolezen. I'tnrljivost, ki je zelo visoka in je do* segla že tisoč žrtev na dan, se bo z bli* žajočo se zimo še povečala. Med epide* mijami je jetika najhujša, medtem ko umirajo otroci v prvi vrsti radi pomanj* kanja hrane.
Ali je kaj upanja, da postane Japonska katoliška ?
Zadnja svetovna vojna je tudi kato* liškim misijonom zadala hud udarec. Mnogi misijonarji so morali v vojno, od koder se marsikdo izmed njih ni več vrnil; drugi so bili internirani ali so morali iz kakega drugega vzroka opu* stiti svojo službo. Poleg tega je vojna sarmi uničila po nekaterih deželah ne* šteto misijonskih postaj, porušila cerkve in šole in razne druge misijonske usta*
nove, kot na primer na Kitajskem, kjer se h:je boj med vladnimi četami in komunisti še danes in kjer je že nešteto katoliških misijonarjev in vernikov iz* gubilo radi komunističnega sovraštva veje življenje. In vendar imamo kljub žalostnim posledicam, ki jih je prinesla vojna katoliškim misijonom, dovolj vzroka, da gledamo z zaupanjem v bodočnost naših misijonov. Ravno voj* na, ki navadno podira in uničuje, je ustvarila mars kje boljše razmere za razširjenje Kristusovega kraljestva s tem, da je odprla našim misijonskim delavcem nove dežele, iki so jim bile prej več ah manj zaprte, ali da je odstranila kake druge zapreke. Med deže* le, kjer so se misijonske razmere v do* brcni smislu spremenile, spada nedvom* no Japonska.
Japonska šteje po izgubi Koreje in drugih posestev še vedno kakih 70 milijonov ljudi. Japonsko ljudstvo je pridno in razumno in bo igralo v bo* dočnosti kljub zadnjemu porazu še važ* no vlogo. Je pa to (ljudstvo še skoraj popolnoma pogansko, (ilavna masa ljudstva se. drži Budove in Konfucijeve vere, medtem ko je veljal do zadnjega tza državno vero tako zvani šintoizem, ki je smatral cesarja (mikada) za po* tomea sončne boginje. Krščanstvo se kljub vsemu prizadevanju naših misijo., narjev ni moglo raizširiti, saj je znašalo število katoličanov pred zadnjo vojno le nekaj nad (Sto tisoč vernikov. Po grozovitem porazu, ki je zadel Japonce, so se razmere zelo spremenile. Božan* ska čast in oblast ki jo je užival mika* do, je odpravljena; japonski narod je ponižan, razočaran in zbegan ter išče nove življenjske orientacije. Brezvcr* stvo, ki se mu ponuja v obliki komu* r.izma, mu je ne moro dati, ker ne mo* rc zadovoljiti praktičnega duha japom* skega ljudstva in ne odpraviti duševne praznine, ki je nastopila, ko iso se nje* govi maPki zrušili v prah. Japonsko ljudstvo čuti nekako instinktivno, da ga moro le krščanstvo dvigniti iz sedanjega poraza in mu pokazati pot do nove* ga preporoda.
Da sc v teh trditvah ne motimo, do* kazuje- veliko zanimanje, ki ga kažejo Japonci za katoliško Cerkev, za njen nauk in za njeno ustanove. Tako je v glavnem mestu Tokiu, kjer je oznanjal sv. Frančišek Ksaverij pred 4 stoletji številnim boncem brez vsakega uspeha Kristusov nauk, povabilo 24 budistov* •kih duhovnikov katoliškega škofa, da bi jim govoril o katoliški veri. Pred* stojmik teh poganskih duhovnikov, ki so zastopali 19 milijonov poganov, je sprejel škofa s sledečimi besedami: »Mi bi se radi poslužilj Vašega razsvet* ljenja ter bi radi sodelovali s kat. Cer* kvijo zoper zlo, ki se je razlilo čez moderni svet. Mi Japonci se lahko na* učimo mnogo od kat. Cerkve, katero brezpogojno občudujemo, ker poznamo njeno ljubezen do vseh ljudi.«*
Ameriški general Mac Arthur, ki upravlja od zaveznikov zasedeno Ja* ponsko, se je izrazil, da bo Japonska v desetih letih krščanska, ter dostavi, da se morda vsi ne bodo spreobrnili, toda vsaj večina da se bo .naučila mi* sliti in delovati krščansko. Najbrže je gledanje ameriškega generala preveč opt;mistično, ker narodi se navadno ne spreobrnejo v desetih lotili. Zato je treba že več časa. Mi katoličani bomo povsem zadovoljni, če bo katoliška Cerkev razširila v ttan času svoje delo* vanje po vsej Japonski, tako da jo bo* do lahko vsi Japonci dobro poznali ter se je lahko tudi oklenili, če h odo hote* li. Na vsak način je zanimanje, ki ga kažejo Japonci za kat. vero, zelo dobro znamenje. Tako je v mestu Kioto, ki ie središče filozofskih študijev na Japonskem. nastavljen kot profesor to* mistične filozofije P. Vincent Paulot; profesorski zbor pa je sprejel kot učno knjigo delo sv. Tomaža Akvinskega »Contra gentiles«, ki so ga prevedli v japonščino. — Slišali smo tudi, kako misli japonska vlada iztrebiti iz raznih učnih knjig razne brezverske zmote, ki se nanašajo predvsem na biologijo in zgodovino, to je zmote glede postanka človeštva in razne laži iz zgodovine.
Odmevi občinskih volitev v Gorici
Občinska svetovalca SDZ
Naša občinska svetovalca sta gg. Leopold Kemperle in Rudi Bratuž. Za* stopnikoma prosvitljenih, svobodnih in krščanskih slovenskih volivcev čestita* mo in jima želimo, da bi mogla pri ob* činskj upravi res dostojno zastopati naj* boljše jedro Slovencev v Gorici.
Kaj je in kaj hoče „Fronta“
C:c bi glasove le šteli, bi morali rečiv da je bfla »lipova vejica« pri občinskih volitvah v Gorici od »fronte« poražena. Če pa vemo, da je treba glasove tudi tehtati, je odnesla »lipova vejica« veli* ko zmago, kajti volivci fronte še danes ne vedo, kaj je fronta in kaj hoče. Ce* lo nekateri frontaški izobraženci so še danes talko naivni, da sveto zagotav* ljajo: Mi nismo in nočemo b’ti komu* n isti, ampak smo le za enotnost med Slovenci; smo Slovenci in nič drugega.
Vsem tem zmedenim Slovencem naj enkrat prav nazorno pokažemo, kaj je DFS, da bodo vsaj po volitvah v c cipi i, kaj je ta nesrečna »fronta«, in da bodo temu primerno ocenili svoj volivni na* stop.
DFS je velikanska kočija z nekateri* mi kočijaži in velikim številom potni* kov. Kočijaži so sami dobro plačani, prebrisani in zviti komunisti. V kočiji *pa je polno lahkoživih gospodov in dam. Dame so večinoma vse blažene, ker so jih komunisti poškropili z narodnim parfumom. Enako srečni so po večini tudi gospodje, ki pijejo iz velikih ste* klenic rdeče narodno vino. Vmes je pa tudi precej potuhnjenih, preplašenih in zaskrbljenih ljudi, ki se le prisiljeno smejejo.
Kočijaži veselo pokajo z biči in ko* čija drvi mimo ubogega ljudstvu, ki zavida veselo družbo. Od. narodnega navdušenja pijana ženska in moška družba kliče mimoidoči množici: »Za nami! Peljemo se v raj.« In množica, ki že stoletja čaka na svobodo in raj, se vname. Lačna, žejna, bosa drvi po bla* tu in prahu, čez drn in strn za kočijo proti raju.
Kočija se ustavi. Kočijaži razklenejo konje in vprežejo v kočijo gospode in dame in vso »raja« željno rajo. Bič pa potka, da sc glasno odmeva po vsem svetu. In frontaši so našli namesto raja pekel — in z njimi vsa zaslepljena drhal.
To je fronta in to njen namen.
Vsak volivec za lipovo vejico velja gotovo za deset frontašev, kajti pamet* nih ljudi je malo, dočim je hedalkov ne> skončno število.
Votivna propaganda
Po volitvah smo dobili o propagandi, ki so jo vršile razne stranke med naši* mi ljudmi, razne podatke. Med njimi so tudi taki, ki ne delajo nobene časti do*
Pa tudi japonsko ljudstvo se oklepa vedno bolj in bolj kat. misijonarjev ter prihaja trumoma k njim. Tudi 6c smemo zabiti, da so zasedli katoličani zelo važne politične, upravne in druge službe.
Vse to vzbuja v srcih misijonarjev, pa 'ludi v naših srcih najlepše upe v uspeh katoliških misijonov na Japon* sketu. Ali sc bodo ti upi popolnoma izpolnili, ne vemo; prepričanj pa smo, da je tudi za Japonce napočil čas, ko se morajo odločiti ali za krščanstvo, čigar pristnost in popolnost je ohranila edino katoliška Cerkev, ali pa za hrc>z* verstvo v komunistični ali kaki drugi obliki. Dolžnost vseh katoličanov ;pa je, da molimo in da tudi delamo na to, da bi sc odločil japonski narod za pot, ki je edino prava, da bi sc namreč oklenil Kristusove Cerkve ter da bi svoje izredne duševne zmožnosti in sile postavil v službo krščanstva, ki mu ho pripomoglo do novega razcvita in do vse večje slave, kot jo je kdaj užival.
r	\
Nekateri Italijani pravijo in pišejo, da so jin slovenski komi-nisti ntanj nevarni kot „slavl bianchi" ali slovenske žrtve komunizma. Ta trditev je izraz ali nerazumljive slepote in nerazumevanja dogajanja po vsem svetu, ali pa izraz zelo slabe vesti. Noben pošten človek se ne boji poštenih ljudi 1! v________________________________________z
tičnim vsiljivim strankam, ki so z ne: resnico kradle glasove slovenski demo* kratični in krščanski stranki. — Naj* bolj grdo so nastopili tisti, ki so stran* ko lipove vejice proglasili za protikr* ščansko, hinavsko in Petrovo stranko, ki da je za Italijo še holj nevarna kot komunistična. J ako propagando je mo* glo narekovati samo slepo sovraštvo proti Slovencem kot takim. Ponosni smo, da smo se mi izkazali za mnogo bolj krščanske in lojalne. Prevarani vo* livci spoznavajo, kako so jih taki pro* pagandisti preslepili, in si bodo to do* bro zapomnili za prihodnje volitve. — Našim volivcem priporočamo, naj se odslej zelo potrudijo, da bodo vsi Slo* venci redno brali naše liste, ki zastopa* jo edino pravilna demokratična in kr* ščanska pačela, katera morajo biti za vse narode enaka. Kdor bo zvesto bral zlasti katoliški list, se ne bo mogel mo* titi v nobenem važnem verskem, narod*
■ nem, socialnem in političnem vprašanju in bo zato dobro zavarovan proti vsa* kemu varanju od katere koli strani.
Le nevedne je mogoče tako preslepi* ti, kakor so se dal preslepiti- številni naši ljudje ob zadnjih volitvah.
Slovenci in Slovenke, na delo z« /e* meljito izobrazbo naših ljudi s pomočjo naših listov!!
Italijanskim narodnim nestrpnežem v pomirjenje
Njkar si ne dajte kratiti mirnega spa* nja! Mala čreda »belih« Slovencev nima take megalomanije kot vi. Ona dobro ve, da ne bo nikdar odločala, kakor tudi vi ne, o bodoči usodi sveta, Evrope in Gorice. 'Pa čreda rada prihaja med vas v občinski svet samo zato, da vam bo pomagala spregledati, da koristi občine ne obstaja v razobešanju zastav in huj* skauju Italijanov proti Slovencem, am* pak v delu za resnične koristi Italija* nov in Slovencev, kj imajo v Gorici e* nako domovinsko pravico.
Tudi Peter naj vas ne bega, kajti ob priliki občinskih volitev, ko se je ta kralj kot strašilo prikazoval v sanjah vam, se mi niti spomnili nismo na to, da še živi nekje na svetu. Vaš strah pred Petrom bi bil upravičen samo tedaj, a* ko bi bil Peter kdaj vdrl v Gorico in bi tu lepil vsepovsod napise: Tu se govori samo sPn enski. Tega pa ni delal niti itd** lijanski manjšini v Jugoslaviji, kjer je ta uživala vse pravice, za katere smo se mi v Italiji zastonj borili.
Torej bodite mirni in ne smešite se s strahom prod prikaznimi, ki so se poro* dile v vaši bolni domišljiji.
Zapomnite si pa enkrat za. vedno: Mi hočemo poštenega sodelovanja z vse* mi poštenimi Italijani — zadeve mej pa prepuščamo božji Previdnosti. Ko bodo vsi ljudje in narodi pravični in pošteni, bo zadeva mej sploh zelo postranskega pomena. Za svoje poštenje in čast skr* hite — zaradi nas pa mirno spite, ker ne gojimo nohenih krivičnih čustev do vas!
Fantje in dekleta, pozor!
Vpišite se takoj v večerno šolo za odrasle, ki sc začne 1. decembra in btr trajala pet mesece v. Pouka bo od 10 do 15 ur na teden.
NAŠ LIST
V	VSAKO HIŠO !
V
Jz Življenja
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev 45"
OKNO V SVET
Svet v krizi
Povojni svet	sc zvija	v krčih	in	v
krizi. Nihče ne	ve, kako	sc.ho ta	kriza
končala. Ko napetost popusti na eni to* čki, se pojavi drugod. V Grčiji je držav* ljanska vojna še vedno zelo krvava in vladafnikakor ne more trditi, da hi že zmagala. Na Kitajskem komunisti kar naprej zmagujejo. Na Koreji so morali v južni polovici te države, kjer so ame* riške čete, zadušiti upor komunistične policije. Tudi	Združeni	narodi,	ki	še
vedno zasedajo	v Parizu,	ne morejo	ni*
kamor naprej. V Varnostnem svetu i* majo Sovjeti pravico veta ali prepovedi in s tem lahko preprečijo vsak sklep, ki jim ni všeč. Napetost med obema ta* boroma torej ne pojema, temveč lahko rečemo, da narašča. Nihče ,ne vidi pa* metnega izhoda in pametno rešitve. V čem pa bi bila pametna rešitev? Edino v tem, da bi se Sovjetska zveza umaknila na stare meje. ki jih je imela pred drugo svetovno vojno iri da bi prenehala « komunistično hujskarijo in z razbijaš njem zdravih gospodarskih osnov v Ev* ropi in drugod po svetu, kjer s komuni« stičTiimi političnimi stavkami strašno škoduje gospodarstvu nekomunističnih držav. Ker pa Sovjeti tega nočejo stori* .'ti, no preostane zahodnemu svetu nič drugega, kakor da se organizira, si med« scbojno pomaga, zdravi svoje gospodar* ske rane in sc po sili razmer —• na ža* lost — pripravlja tudi na vojaško o* hrambo.
Komunizem v Evropi nazaduje
Zadnje čase so imele nekatere nem* ške in skandinavske državo volitve. Povsod je število komunističnih glasov zelo nazadovalo. Iz tega vidimo, da je ljudstvo sito komunizma. Prav gotovo je, da komunizem danes ne hi zmagal v nobeni državi na svetu, niti v Sovjetski zvezi ne, če bi lahko ljudstvo povsod svobodno volilo. Lep primer imame* tudi s francosko stavko. Francosko de-* lavstvo spoznava vodno bolj, da jo fran* eoska komun, stranka, ki ga sili k stavki, le golo orodje Moskve, ki ga sili k stavki proti njegovim koristim. Zato se francoski rudarji v vodno večjem številu vračajo na delo. Komunistični priganjači iz onemogle jeze te rudarje napadajo, jim zažigajo hiše, nastavljajo mine itd., toda vse to nič ne pomaga. S tem so sc še bolj razgalili pred po* štenimi ljudmi.
Čudne stvari v sovjetskem1 pasu Nemčije
Na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji se dogajajo čudno stvari. Iz nemške armado gen. von Paulusa, ki je bila zajeta pri Stalingradu, so Sov* jeti vzgojni več sto tisoč komunistov. Te vojake so zdaj oborožili in jih po« slali v Vzhodno Nemčijo kot »policijo«. Pravijo, da jih je prišlo že nad 400.000. To v resnici n j nikaka policija, ampak nemška komunistična armada, ki naj bi prevzela v Nemčiji oblast in izvajala komunistično/- diktaturo, ko bi Sovjeti umaknili svoje vojaštvo iz Nemčije. Pa tudi ti komunisti niso kaj zanesljivi, saj je pobegnil v zahodno Nemčijo celo pomočnik vrhovnega poveljnika te voj* ske in prinesel s seboj tudi vse sovjet* *skc načrte s to vojsko. Izročil jih je zahodnim zaveznikom, ki zdaj točno vedo, kaj sc pripravlja v vzhodni Nem* čiji.
Višinski in atomska bomba
Združene države so še bolj izpopol* nile svojo atomsko orožje. Ameriški zastopnik pri Združen h narodih je tu* di povedal, naj Sovjetska zveza in njej podložne državo nikakor ne pričaku* jejo, da bi jim Združeno države nudile kako gospodarsko pomoč ali z njimi v večjem obsegu trgovale, dokler se bodo Sovjeti s svojimi zavezniki pripravljali na vojno proti Zahodu. Sovjeti bi na vsak način radi prišli do atomskega orožja. Ko so pred dnevi Združeiji na* rodi razpravljali o nadzorstvu nad atomsko silo in so zahodne države pri* šle ria dan s predlogom, kako bi vpra* šanje za ves svet zadovoljivo rešili, se je sovjetski zastopnik Višinski temu predlogu odločno uprl, pač pa je pre* cej ponižno dodal, da je treba razpo* L žljivo, to je ameriško atomsko silo enakomerno porazdeliti med vse drža* ve. S tem-je seveda jasno pokazal, kam pes taco moli. Atomska bomba mu diši!
Peru
, V tej državi je izbruhnil 28. 10. vo* jaški upor, ki jo vrgel dosedanjo vlado brez prelivanja krvi. Oblast je prevzel general Odria, voditelj upornikov, ki želijo svetu dati zgled, kako se morejo narodi otresti komunističnih razgraja* cev in prevratnikov. Najprej se je treba rešiti motilcev poštenega graditeljskega dela, nato pa s pozitivnim delom in pa* metnimi socialnimi reformami zadovo* Ijiti upravičene želje delavstva in tako vzeti komunistom propagandno orožje iz rok.
Harry Truman ponovno izvoljen za predsednika
Dne 2. novembra je ameriško ljudstvo izvolilo H. Trumana za nadaljnja štiri leta za svojega predsednika. Truman je dobil sikoro 2 milijona glasov več kakor kandidat republikanske stranke Dfcwcv, kateremu so vsi napovedovali zmago. Demokratska stranka je tako popolno* ma zmagala: dobila je predsednika, ve* čino v spodnji zbornici in v senatu, ka* kor tudi veliko večino guvernerjev, ki so jih tudi volili. Za guvernerja države Ohio je bil na demokratski listi izvoljen slovenski rojak Frank Lausho (Lauše). Skoro vsi politični preroki so napove* dovali zmago republikanskega kandida* ta Devvcva, in vendar je zmagal demo* kratskj kandidat Truman. Zakaj? Zato, ker sc v Ameriki lahko ljudstvo popol* nema svobodno odloča in glasuje za ti* stega, kateremu bolj zaupa svojo uso* do. Za Trumana je volilo največ de* lavcev, ker sc je Truman v kongresu in med volivno ihorho potegoval za nji* hove pravice. Volivci tudi niso hoteli, da bi se v teh razburkanih časih spre* menil ves državni aparat, kar hi se po ameriškem običaju sicer zgodilo, če bi prišla na vlado druga stranka, ki bi na vsa važna mesta postavila svoje ljudi. Nad ‘Trumanovo zmago so precej razo* čarani komunisti, ki so mislili, da h;» zanje veliko bolje, če bi zmagal Dcvvev, za katerim so stali vsi ameriški kapita* listi. Dcvvev tako ne bi mogel voditi de* lavecm pr jazne politike in to bi komu* n isti radi, ker bi tako laže pridobili de* lavstvo za komunizem. NVailace, ki je igral na komunistične karte, je temelji* to pogocol; in z njim so pogoreli seveda tudi komunisti. Niti milijona glasov ni dobil. Kakšno politiko bo vodil pred* sodnik Truman? Takoj po izvolitvi je
/javil, da bo delal za svetovni mir in
za blaginjo ameriškega ljudstva. V no* tranji politiki sc bo verjetno zavzemal za zdravo gospodarstvo in za boljšo delavsko zakonodajo, v zunanji politiki pa verjetno ne bo večjih sprememb, kar pomeni, da bo Amerika šc vnaprej pod* pirala zahodno Evropo in nadaljevala z Marshallovim načrtom.
Ameriške predsedniške, volitve so predmet obširnih komentarjev po sve* tu. Vatikanski krogi zlasti poudarjajo politično zrelost ameriškega ljudstva, ki je bilo med volivno borbo zelo strp* no in viteško in jc kazalo spoštovanje tudi za politične nasprotnike. Cerkev se v ameriško volivno borbo sploh ni vmešavala, ker sc nikdar noče vmešava* ti v politiko, kadar so ji zagotovljene liste svoboščine, ki so potrebne za izi polnjevanje njenega poslanstva. Truma* nova zmaga pa je vatikanskim krogom znak, da ameriško ljudstvo podpira plodno sodelovanje z Evropo, ki jc nuj* no potrebno za gospodarsko obnovo in za dosego svetovnega miru.
Za ameriško politiko je zelo značilno, da je premagani Dewey takoj pozval ameriško ljudstvo, naj se strne okoli predsednika Trumana in podpira vse njegove napore, da bi bil ameriški na* rod močan in svoboden, kakor tudi nje* govo prizadevanje za svetovni mir.
Iz Amerike torej veje resnična demo* kraeija, ne pa takšna, kot je zlagana ko* munistična »ljudska demokracija«, ki vso nasprotnike komunizma enostavno pobije, ki dela za komunistično partijo in njene voditelje, ne pa za ljudski bla* gor.
i- Domače novice
Sv. misijon
za slovenske vernike bo v Gorici na Travniku od 4. do 12. decembra. Govori bodo zjutraj ob šestih in zvečer ob osmih. Molite vsak dan za uspeh tega duhovnega podjetja! Sirite zanimanje zanj. Skrbite, da ne bo med nami nikogar, ki bi se ga ne udeležil. Zbor katoliških učiteljev na Tržaškem
Na dan sv. Justa, patrona tržaškega me* sta, so se zbrali katoliški učitelji na Tr* žafikom in so razmišljali o svojih nalo* gah in o svojem poslanstvu, ki ga imajo kot slovenski in katoliški vzgojitelji mladine. Kot katoliški učtelji imajo vzgojitelji tukajšnjih slovenskih otrok gotovo posebno naloge. Zato so razmiš* ljali o svojem bodočem delu. IzvoHj so poseben odbor, ki bo pripravil 'več štu* dijskih sestankov in izdelal delovni na* črt. Sestanka, ki je bil za začetek dobro obiskan, se je udeležil tudi zastopnik Akademskega starešinstva in Slov. kr* ščansko socialno zveze. Oba sta zb or o* valeč pozdravila.
Veselimo sc pohoda katoliškega uči* teljstva. Dolgo jc vladala črnogledost in pri mnogih tudi nezanimanje. Na tr* žaški praznik pa sta zmagala pogum in samozavest med katoliškimi vzgojitelji. V temeljitem razgovoru se je pokazala vsa živa potreba po načrtnem in resnem delu. Na prvi redni sestanek bodo pra* vočasno povabljeni še vsi ostali katoli* ški učitelji, ki morda pomotoma še ni* so prejeli vabila. Organizacija bo delo* vala v okrilju Cerkve.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna - Gorica
Nova sleparija
Zadnje čase slišimo in beremo v ča* opisih o precej vročili sporih ter celo o pretepih med komunisti, ki so so raz* cep-li v titovce in kominformistc. Na Tržaškem so dobili večino, kominformi* sti, ki so si izmislil; novo sleparijo za varanje ljudstva. Ti ljudje dobro vi* tlijo, da je v Jugoslaviji pod komuni* stičnim režimom danes silno težko živ* ljcnje, toda za te razmere dolžijo ti* tovce, češ da so oni tega krivi, ker so zapustili pravi komunizem. Titovci pa očitajo kominformistom, da so postali privesek Togliatti jeve komunistične stranke in da zagovarjajo vrnitev Trsta pod Italijo. Kaj pa je resnica? Resnica je, da so titovci in kominformisti čisto* krvni komunisti in da glede komuniz* ma med njimi sploh ni nikake razlike. Vsa borKh med njimi je le borba za oblast. Kominformisti so popolnoma pokorni Moskvi, ki hoče, da bi si s ko* munizmom zavojevala 'oblast nad vsem svetom in mu zavladala v imenu komu* nizma. Tito se je Kominformu uprl nc zaradi komunizma, ampak zato, ker bi vsaj v Jugoslaviji rad -on vladal prav tako v imenu komunizma. Titovci in kominformisti so torej oboji komuni* sti, brezbožneži in materialisti. Njihov spor je le notranji spor za oblast, zato vsi pošteni demokratični in verni Slo* vcnci oboje enako odklanjamo. Komin* formističrta krilatica, da je v Jugoslaviji zato tako hudo, ker tam vlada Tito, je le nova sleparija za varanje ljudstva, kajti prav tako hudo je tudi v drugih državah, kjer vladajo kominformisti. Vsi so si do pičice podobni in vsi so enako zanič.
Izza zavese
Srpenica
Vest,da so pred enim mesecem od* vedli g. župnika Franceta Zagoršeka, ker jc napravil neki begunki potrebne listine za cerkveno poroko, so nam te dni potrdili. Živela svoboda!
IZ SLOVENIJE
Prehranjevalni položaj * v Sloveniji je obupen. Že več mesecev niso dobili ni* ti 25 % tistih maščob, ki pripadajo na karte. Moka je še vedno koruzna, le zadnja dva meseca je bilo tudi nekaj dkg enotne. Krompirja dva meseca sploh ni bilo. Sedaj so ga pričeli počasi deliti. Toda vrsto, ki čakajo na ta ra* cionirani krompir, so nepregledne. So gotove stvari, za katero se postavijo ljudje v vrste že ob treh zjutraj, kot se jo to primerilo meseca avgusta t. 1., ko so delili najslabše črne telovadne gumi* jasto copate po dva para na družinske karte. Za sladkor so objavili v časo* pisju, da bo v prosti prodaji, dobili so ga pa v tej »prosti prodaji« samo pol kg na osebo. Prav tako je bilo z zelc* njavo in sadjem. Tega jo hilo včasih malo več po »nevezanih« cenah, kot pravijo tam legalni črni borzi, toda te cene so bile tako visoke, da jih je zmo* glo le nekaj ljudi. V časopisih je na vse te obupno razrrtere vedno kak članek, ki graja slabo postopanje zadrug itd. Tu.pa napadajo »reakcionarne clemen* te«, ki da so sc vrinili v njihov-aparat in načrtno zavirajo boljšo preskrbo. Toda ti »reakcionarni elementi« so njih režim sam. Česar ni, pač ni mogoče da* ti. Celo za cigarete stojijo od šestih zjutraj do osmih zjutraj cele vrste lju* di pred trafikami. Ob osmih cigaret zmanjka. Vino delijo le redke gostilne od 7h do 7.30 zvečer, in sicer po dve de* setinki 1'tra na osebo. Toda lc redko* kdo pride na vrsto. Če pa so kdo izka*
žo s potrdilom, da je delal dotioni dan •i ur udarniško, dobi še pol litra. Ker je položaj tak. grofijo, da bodo privat* na gospodinjstva ukinili in vpeljali skupne menze, ker da. jo na ta način lažja preskrba s prehrano. Žene so itak pris ljene, prej ali slej oditi v službo, ker moževa plača ne zadošča za preživ* ljanjc družine. Služkinj skereda sploh ni mogoče dobiti, ker vodijo proti te* mu izredno propagando, češ da naj gredo žensko raje v tovarne, kjer je večja plača. Služkinjam so zelo dvignili plače. Najmanjša plača za služkinje je 1.500 Din, več hrana in stanovanje. Či* sta plača povprečnega uradnika pa zna* ša 3.000 Din. S takimi sredstvi prisili* jo Hudi v službe in menze. Poleg tega je izšel sedaj tudi zakon o Zenski mohili* zaciji od 16 * 27 let sitarosti, če nimajo otrok. Izvajanje tega fzakona še ni sto* pilo v veljavo. Baje se bo izvedel ob času rekrutacije novih letnikov. —- To* rej družinsko življenje hočejo uničiti!
Burka z zadružnimi domovi
Zadružnih domov bi moralo biti zgra* jenih letos okolj 600. Toda ostalo je pri propagandi. Narejeni so le tisti za* družni domovi, kj so bili preurejeni iz bivših sokolskih in prosvetnih domov v zadružne. Novih je morda v celi Slove* n ji 20 do 30. Za te zadružne domove se namreč ne sme uporabljati noben kon* tigentiran material; niti opeka, kaj šc* le cement. Opeko si morajo »zadružni* ki« delati sami. Poleg tega je tudi odziv prostovoljnega dela malenkosten, v ko* 1‘lkor ni ta primoran.
Obnova
OBNOl "A :	Obnovitveni gradbeni
program je bil skrčen za 70°/o. In še teh 30°/o ne Jbo pod streho, ker primanjku* je denarja in še bolj materiala.
Uporaba cementa je prepovedana, o* staneta samo še opeka in apno. Tako čakajo po vsej Sloveniji nedovršene stavbe odrešenja. Sanitarnih naprav, ce* vi, Štedilnikov, stekla, kovanja sploh ni. S temi rečmi tudi v bodoče ni možno računati. Tega materiala ni niti za bol* 1'icc, ki so postavljene v prvo prioritet* no vrsto. Pač pa ga morajo dobiti za 1’itovo stavbe in palače, katerih ni ma* lo, in za ostalo partijsko gospodo. Sa* mo Titov dvorec na Bledu, ki ga pa ni* ti ne uporablja, računajo, da je stal o* koli 300 milijonov dinarjev in Se več. In tu niso všteta umetniška dela, pre* proge, zaveso itd.
Veliko sredstev jo tudi za propfl* gandne stvari. Dekoracije Ljubljane oh pril 'ki 27. marca in 1. maja so stale 3 milijone dinarjev. »Novoletna jelka« st imenuje sovjetski način obdarova* rja etri k. Oh tej priliki jo stala samo dekoracija Tabora in Kongresnega tr* ga preko 2 milijona dinarjev. Delovno silo za take prilike jemljejo iz najnuj* nejših objektov. Delajo pa noč in dan. Takih primerov jc ogromno. Ravno ta* ko razmetavajo milijone in dragoceni material, uvožen iz inozemstva, za vse vile in urade ministrov in ostale vodil* no in vladajoče gospode.
Ubogi ljudje čakajo po cele ure na par kg. krompirja, kozarec vina ali par cigaret, komunistična gospoda pa se va* lja v večjem razkošju kot angleški lor* di. Taka je komunistična enakoprav* nost in svoboda. Za tako narodno s v o* bodo in rešitev socialnega vprašanja sc borijo po vsem svetu komunistični de* lavci in njih pomočniki frontaši.
DAROVI
ZA »SLOVENSKO SIROTIščK«;
Maturantje slov. gmnazije in učitelji* šča v Gorici 1000 L; Jožef Kobal 100 L.
Srčna hvala in Bog povrni!
CLAES
OGRIN:
POKOJNI ŽUPNIK KflMPENS
XVII. ŽUPNIKOVA SMRT
Nadaljevanje iz tržaškega „T E D N A”
Žef je še trenutek posedel pri poste* lji, držeč na belem pregrinjalu roko go* spoda župnika v svoji okorni in močni pesti. In ta trenutek je bil morda /a Žef l.eirsa lia jžalostnejši v njegovem živi je* n ju.
Ko jc Žef nato spodaj pod stopnica* ini zopet natikal cofclje na noge, ga je Rozala vprašala:
»Kaj pa je rekel?«
Žef ni mogel takoj odgo^riti, ker ga je preveč tiščalo v grlu in bi raje nekoliko jokal, kot govoril. Ko pa je Rozala šc enkrat nekoliko manj prijazno vpra* šala, je kra.tko odgovoril:
»Rekel jc, da sem zapisan v njegovi
Nadaljevanje iz tržaškega \ „T E D N A”
i
oporoki in da je tista steklenica v orna* ri moja, a ti da moraš potem priti k me* ni na hrano...«
Škoda, da gospod Katnpens tega ni mogel več slišati, hi se vsaj zadnj:krat še od srca nasmejal.
Prišel jo večer in prišla je noč, okoli desetih pa je prišel še Fidecl čut. Toda ko jc okrog polnoči prišla Rozala pogle* dat, je trdo spal poleg postelje. Oh, Fidecl tudi ni bil več mlad! Spravila ga je v pritličje spat na župnikovo zofo, in ostala sama v sobi.
Tako je torej sedela Rozala to zad* njo žalostno noč, štela ure in minute ter prebirala jagode rožnega venca. Od ča*
sa do časa je res nekoliko zakinkala, zaspala pa le ni. Vsak vzd’h in vsak gib gospoda župnika jc slišala, mu podala požirček vode, zrahljala vzglavje, pa zopet sedla! in molila zdravamarije. Za* kaj je prav za prgv molila, sama ni ve* dela. Da bi gospod župnik še ozdravel?.,. Da hi prišel v nebesa?... Gospod župnik je bil pri koncu, .to jc dobro vedela: in v nebesa bo gotovo prišel, kdo bi po* tem sploh prišel, če on ne? Vendar jc kar molila, ker je to edino, kar človek more storiti v takih trenutkih.
In kar med molitvijo jc mislila, do* bra stara dušica, na vsa leta, ki j h je preživela v župnišču pri gospodu župni* ku. Misl la je še na .tiste čase, ko je bi* v sirotišnici, ko je služila pri nunah in potem, ko je prišla sem. Nc, ne sme se pritoževati, hila je srečna, zahvaliti mora ljubega Gospoda za vso Njegovo dobrotljivost. Mislila je na leta, ko je bil gospod župnik še v polnem cvetu, tako lep in pravi duhovnik, kakršnih je
malo najti; in kako jo je včasih mučil zaradi onega modrega krila, ki je bilo nekoliko preširoko in prekratko in zaradi tistega pokrivala, ki se ji še sedaj zdi najlepše. Toda to je bilo vse le iz prijateljstva, saj je dobro vedela. In če sedaj gospod župnik umre, bo spet osta* la čisto sama na svetu, zopet sirota. Njen brat že nekaj let sem leži na po* kopališču, drugega sorodstva pa nima. Da bi drugo službo iskala? Nc, to je nc veseli več in tudi prestara jc že postala, ne bi se mogla več navaditi novih raz* mer. Sla bo kam v kako tako ustanovo in za hrano pomagala pri delu... sveta Marija, mati božja, prosi za nas greš* nikc...
I ra je odbila štiri na cerkvenem stolpu, potem pa še spodaj na hodniku. Ro* zala se je prestrašila, ker so udarci tako nekam čudno zveneli. Skozi zavese pri oknu je videla prve obrise zgodnje* ga jutra. Ugasnila jc svetilko.
Tedaj je v sivotemni tišini sobe po*
stalo nenadoma tako grozno tuje. da je Rozali postajalo tesno pri srcu in se je začela ozirati okrog sebe. Prav tako je bilo, kot bi se nekje za njenim hrbtom nekaj čisto narahlo priplazilo v sobo.
»Rozala!«
Župnikov glas je bil tako tih in nizek« da sc je morala skloniti čez posteljo, da bi ga bolje slišala. Oči je imel zaprte.
»Rozala, nekaj slišim.«
»Res, gospod župnik?... Kaj pa sliši* te?«
»Ptičke, Rozala... same ptičke.«
»Grem pogledat, gospod župnik.«
Sla je k oknu, privzdignila konček za* vese in pogledala ven.
»Gospod župnik, res jc... tam čez na strehi sedita dva vrabca.«
»Ampak jaz ne slišim vrabcev, Ro* zala...«
»Kaj pa slišite, gospod župnik?«
»Slavčke, Rozala... čisto same slav* čke...«
fNadaljevanje)