Štev. 48. V Mariboru 1. decembra 1892. Teöaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 'J gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Nevihta na Dunaj i. Zimo imamo in zoper navado hudo zimo. Po zimi pa sicer nevihte niso v navadi in vendar imamo sedaj nevihto, hudo nevihto, pri visoki vladi na Dunaji. Grof Taaffe je pri svojem odgovoru na besede kneza Schwar-zenberga v državnem zboru une dni neki hudo razžalil »nemško levico«. Grof Taaffe sicer ni povedal nič novega, ampak je rekel, kar smo vsi znali, da pride v svojem času na mesto barona Pražaka za ministra drug mož pa za iste posle, kakor so bili Pražakovi — tedaj za češko kraljestvo. Enak minister je za nemško levico grof Kuenburg, za Poljake grof Zaleski in za »klub konservativcev« pa opravlja minister za poljedelstvo, grof Falkenhayn blizo isto službo. V tem bi tedaj ne bilo nič uzroka za nemško levico, da se vznemirja in toraj odpove vladi svojo pri-pomoč, kakor jej jo je dajala doslej. In vendar je to storila, čemu pa neki? Najbrž zato, ker je mislila, da grof Taaffe ne more brez nje biti in ker njej nikoli ni bilo za pravico, želela je, naj ima ona svojega ministra, češkemu ljudstvu pa ga ni treba in ga celo ne sme dobiti, ako ona ne dovoli v to. Nemški minister-rojak pa je tudi takoj prosil slova in nemška levica ga je zato pohvalila, češ, da grof Taaffe ne sme ničesar storiti, ako grof Kuenburg ne privoli. Se ve, da taka misel n1 bila grofu Taaffe po volji in odtod velika nevihta pri nemški levici ter hoče ona takoj stopiti v opozicijo t. j. v državnem zboru se zoperstaviti vsemu, kar hoče vlada doseči in se tudi mora doseči. Brez nemške levice pa v resnici vlada v državnem zboru nima večine za svoje namene in če te nima, kako hoče, more kaj doseči? V tem je po takem dober svet drag in težko, če ga ima kdo k redu za visoko vlado. Z nemško levico ne mara iti klub poljskih poslancev in ona ne mara kluba konservativcev, manjši klubi pa v tem ne izdajo veliko — v resnici, kakor so MK* Denešnji list ima Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. strank sedaj v drž. zboru, ne da se dobiti večina niti za liberalce, niti za konservativce in vendar mora vlada imeti za-se večino, sicer obtiči vladni voz ter ne more ne nazaj, ne naprej. Ob uri, ko to pišemo, še ni znano, kam da se grof Taaffe obrne, vendar se zatrjuje, da ne na stran nemške levice. Nam še pa to ni čisto gotovo. Bodi pa poslednje, kakor že koli, toliko smemo reči, da so naši poslanci storili modro, ko se niso dali izvabiti, naj se mladočeškim poslancem na ljubo odločijo za »jugoslovanski klub« — za ničlo v drž. zboru in sploh pri državnem vozu. --- Še enkrat o volitvah v okr. zastop Gornje-radgonski. Na Martinovo sešlo se je po naključbi nas nekoliko kmetov, pa smo se razgovarjali o raznih rečeh, ki se v sedanjem času po svetu godijo, česar vsega v prejšnjih letih ni bilo. Se vč, da je pri tej priliki bil tudi golč o tem, kar nam vedno toliko težave dela, t. j. o velikih dačah, ki nas leto za letom hujše tiščijo. Pošten sosed Andraž je pravil: Ravno včeraj so mi prišle zopet v roke stare dačne knjižnice mojega pokojnega de-deka, Rog njim daj dobro, pa sem jih primerjaval s sedanjimi svojimi, in prepričal sem se, da moram zdaj še več, ko štirikrat toliko plačevati, kakor se je poprej odrajtavalo. Kam bomo za božjo voljo prišli, če bode šlo tako naprej? Moj dragi, oglasi se Jakob, cesarsko dačo še bi kakor tako zmogli, ona še ne raste tako nagloma in njo nosimo brez mrmranja v davkarijo, samo oni nesrečni vsakovrstni »cušlogi«, teh se je bo-jati! — Ge bodete tako zaslepljeni, pristavi nekaj bolj srdito stari Mihal, pa si v okrajni zastop zopet izvolite take možakarje, kakor je Orehovski »fajerberhotman« in njemu podobne nemškutarske kričače in larmaže, bode se na okrajni račun plačeval še »fajerbercušlak«, »šulverajnscušlak«; »sudmarkcušjak« in druge take lepe reči. */« pole priloge. > Gasilna društva, prevzame zopet Jakob besedo, so sicer zares lepe in koristne naprave, dokler ostanejo svoji prvotni nameri verne, namreč bližnjemu v nesrečni uri prinesti pomoč in tolažbo. Kedar pa se lake naprave ustanovijo že z glavnim namenom, da se po njih širi nemčurjenje in nemškutarija, tedaj postanejo z večinoma malopridne igrače žejnih »guthajlarjev«. Pri nas na deželi je samo treba pogledati napise na shrambah gasilnega orodja, in že se zna, kaj je prav za prav bil glavni smoter ustanovnikov dotičnega družtva. Resnobno požarno družtvo, kateremu je glavna namera ogenj gasiti, ne pa osušenih goltov, ima na svojih shrambah navadno napis: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!« in podobo sv. Florijana. Temu nasprotno pa je v Orehov-cih z velikimi pismeni nacifrano: »Feuerlösch-Requisiten-Depöt der freiwilligen Feuerwehr Nussdorf«. Tako si ga je dal napravili na naše stroške »hopman« Wralschggo, brž ko ne največ zategadelj, ker misli, da bode s tem se v Radgoni najbolj prikupil svojemu generalu, onemu »štramtajč« nebodigatreba, ki se vsakemu gasilnemu društvu prišonja, priiepe in šiloma pripše, ter par svojih pristašev in pomagačev podučuje, kako lepa je pač nemška komanda, kako gladko in sladko je po vadbah na občinski račun ponočno guthajlanje. — Moji dragi, oglasi se zdaj vedno na šalo pripravljeni Vido, jaz sicer ne dvojim, da one tri »cušlage«, koje je Jakob omenil, dobimo po plečih, če si Wratschggo in njegovi pomagači pridobijo večino v okrajnem za-stopu ; naproti temu pa itak ne smemo pozabiti, da W. le tudi dobro gospodari, saj veste, koliko se je poprej črnila zastonj potrošilo. Dokler še je namreč bil dr. Go-rički okrajni načelnik, dobivali smo pozive k sejam vselej v slovenskem in nemškem jeziku. Njegov naslednik, naš ljubeznjivi Wratschggo, pa je modra glava, zato ne da toliko črnila zapravljati. On namreč ye, da »pecirks-fertretinge« morajo »šparati«. Zato je ukazal: »Ajnla-dinge k zic:ngam« ni treba več v dveh »špraliali« pisati, naj se samo nemški pišejo! Kateri tepec pa ne razume, kaj mu naš gospod »obman« Wratschggo nemški naznanjajo, ta naj gre »lerara« ali »popa« prašat. l'o teli besedah šaljivega Vida nastane po vsej hiši dolgotrajno, veselo krohotanje. Še dobre pol ure smejali smo se Orehovčanom in njihovemu napisu in razgovarjali še nadalje največ o volitvah, na zadnjič pa smo soglasno sklenili, naše čast. gospode duhovnike pri Sv. Juriju, pri Kapeli, Negovi, pri Sv. Petru in gospode pri okrajnej posojilnici po tem javnem potu lepo prositi, naj pozabijo na sitnobe in neprilike, ki so jih imeli prenašati s tem, da smo njih pri volitvah in tudi v okrajnem zastopu v časih morebiti preslabo podpirali, in tako nehote protivnikom in kričačem k večini pripomogli. V stalni slogi bomo s pomočjo božjo golega sebičnjaka in vso njegovo zalego konečno pahnoli, kamor si je po svojem obnašanji in rovanji že davno zaslužil. Več kmetovalcev iz Šentjurske okolice. ---1-- Cerkvene zadeve. Sv. misijon v Skoinrah na Pohorji. Dne 12. lislopada t. 1. zavihrala je veselo ob enih popoldno prvokrat belormena zastava iznad zvonika farne cerkve Sv. Lamberta v Skomrah na visokem Pohorji. Grmeči topiči naznanjali so nam faranom že dolgo zaželeni prihod prečastitih gospodov misijonarjev prišli so od Sv. Jožefa pri Celju gg.: superijor Franc Javšo-vec, Ant. Kovalik in Franc Kitak — v obhajanje prvega sv. misijona pri nas. Vernikov natlačena cerkev vspre-jela je preč. goreče oznanjevalce vere Kristusove, vsa znotrajno prenovljena ter z novimi venci in šopki ozal-šana, kakor vsprejema tako rekoč vrla nevesta o poroki blagega ženina svojega. Ze vlani prenovil je po prizadelju našega, za dobro in lepo vnetega župnika, č. g. Jožefa Muha, pozlatar Ant. Pavlic iz Buč veliki altar in izmalal gornji del cerkve in letos dokončal je svoje delo ob godu sv. Lamberta, našega patrona, ko je vso cerkev okusno izmalal in stranska altarja in prižnico prenovil. Tudi je ta po-dobar kaj čedno napravil nam misijonski križ, prelepo podobo Lurške sv. Marije s tronom za procesijo in podobo sv. Jožefa, kateri podobi ste bili na praznik sv. Reš. Telesa slovesno blagoslovljeni, ter so ji belo oblečena dekleta med petjem lurških pesmij v procesiji nosila. Veseli nas, da zamoremo opozoriti na to, da je podobar Ant. Pavlic, učenec rajnega mojstra Fantonija, po ličnosti in nizki ceni svojega dela zares priporoče-vanja vreden. Očitno hvalo izrekamo pa tudi o tej priložnosti kmečki hčeri Marjetici Zbičajnikovi in njenemu bratu Antonu, ki sta blagodušno te podobi na svoje lastne stroške oskrbela! Sv. lurška Marija in sv. Jožef bodita njima plačnika! V nedeljo, dne 13. listopada pa so po molitvi k sv. Duhu vstopivši na prižnico preč. g. superijor Franc Javšovec razveselili v srce nas farmane že s svojim milim pozdravom: »Pax vobis; nolite ti-mere; benedicite Deum!« to je po slovenski: »Mir vam bodi ne bojte se, hvalite Boga!« (Tob. 12), in do 20. novembra do nedelje popoldne odpirali so v sv. gorečnosti in nedopovedljivim trudom po svojih živih, jedernatih pridigah in v spovednicah, nam zbranim farmanom vsem, pa tudi mnogim plujim iz bližnjih župnij, iz Zreč, Sv. Kunigunde, iz Vitanja in drugih, nebeške zaklade, ter delili po sv. zakramentih ¡zveličavne blagre. Udeležitev farmanov nas in drugih bila je nepričakovano obila in vsestranska tako, da ako bi bili še trije ali štirje spovedniki na pomoč, bi menda bili imeli zadnje dela dovolj. Ljubi Bog, daj le vsemu temu svoj nebeški blagoslov in nam vsem farmanom nepretrgljivo stanovitnost v našjih storjenih dobrih sklepih! Prečastitim gg. misijonarjem pa bodi od nas vseh vselej tisočera zahvala in od vsmiljenega Jezusa obilno plačilo v svetili nebesih! Res, bili smo že v strahu skorej, da bi nam ne vteg-nila ovirati sv. misijona nevarnost tu pa tam moreče kolere, pa upanje dajala nam je okoliščina, da je v Skomrah letos izvanredno zdrav svet; kajti v naši fari, ki šteje, se ve, da le okoli 600 duš, imeli smo celo leto do zdaj le samo enega mrliča, namreč dne 21. septembra, ko smo v žalosti pokopali jako pridno učenko, Mi-ciko Sevšekovo; od 10. listopada lanskega leta pa do tistega dneva ni bilo mrlica'prijnas; kaj ne, da je to nekaj izvanrednega? — Zdaj po končanem sv. misijonu pa željno pričakujemo še druge dušne paše, namreč dobrega branja, ki ga bomo menda skoraj dobili v Mohorskih bukvah, kojih dobimo letos skoraj v vsako hišo, posestnikov nas je le 42; udov Mohorske družbe pa je narastlo letos število na 41, vlani nas je bilo 33, prejšnja leta le po pet do osem. Tudi mi tukaj na najvišem Pohorji radi prebiramo koristne bukve, da ne zaostajamo predaleč za drugimi, ter se pri mičnem branju radi spominjamo nam tukaj nepozabljenega »pevca Pohorskega«, Jurija Vodovnika, ki je, vlani pred sto leti, tukaj rojen, pozneje tako mične pesmice zlagal: noter do svoje smrti, 19. grudna 1858, je rad katero pobožno, pa tudi kakšno šaljivo vmes zapisal in zapel in s tem nas svoje rojake menda nehote k branju spodbujal. Končno izrekamo po svoji dožnosli ludi najprisrčnejšo zahvalo našemu časti-lemu gospodu župniku za ves njihov trud in mnoge stroške, ki so jih prevzeli iz ljubezni do nas, ko so nam preskrbeli prenovljenje naše cerkve in tako dobrodejni sv. misijon. V imenu hvaležnih farmanov Cerkvena ključarja. Ropert Šnta. dekan na Zavrčah. Uboge Haloze, v teku nekaj tednov so tukaj tri župnije izpraznjene! Č. g. Franc .lug, župnik pri Sv. Barbari, so se preselili kot dekan v Šmarije, č. g. Andrej Vodušek, župnik v Leskovcih, so vzeli slovo v preteklem tednu in so se podali za župnika v Vojnik. Dne 14. novembra pa je nemila smrt nam vzela velč. gosp. Roperta Šuta, dekana tukaj na Zavrčah. Dovolite, gosp. urednik, da o našem pokojnem g. dekanu dostavim nekaj črtic v hvaležni spomin. Pokojni gospod dekan so bili rojeni pri Sv. Ro-pertu v Slov. goricah leta 1843, tedaj še niso dopolnili 50 let in že so morali zapustiti vinograd Gospodov, katerega so z vso gorečnostjo obdelovali. Bili so tukaj 10 let za kaplana in potem so leta 1886 prevzeli to župnijo kot župnik in pozneje tudi dekan, ter so ves čas se neumorno trudili, kako bi povišali čast božjo med nami, ter svoje ovčice vodili po poti zveličanja. Lepo so skrbeli za krščanski red v svoji hiši in po vsej župniji; s posebno gorečnostjo so oznanjevali božjo besedo, priporočevali svete bratovščine in pobožna društva; skrbeli so za lepoto hiše božje, katero so dali vso prenoviti in krasno naslikati; bili so vnet častivec Marijin in oskrbeli so za stranski altar lepo podobo Matere božje Lurške. Podpirali so radi revne in posebej uboge dijake, ter so radi jih o počitnicah sprejemali, jim gostoljubno postregli, ter jim dajali tudi dobre nauke in lepe opomine. Kako so bili spoštovani in ljubljeni zavoljo svoje ponižnosti in odkritosrčnosti, to je pokazal njihov pogreb. Kljubu nepovoljnim okoliščinam se je zbralo 33 duhovnikov, da svojega dragega »Boperta«, kakor so ga navadno imenovali, spremijo k zadnjemu počitku. V zgovorni besedi so nam veleč. g. J. Trstenjak, duh. svet. in župnik pri Sv. Marjeti, naslikali uzorno gorečnost in delovanje blagega pokojnika, ter njih vsem priporočili v hvaležni spomin. Med drugim so omenili njihovo živo vero, katero so kazali povsod in jo na vso moč branili, na dalje so omenili njihovo udanost in ljubezen do sv. matere katoliške cerkve, kar so tudi pokazali v svoji oporoki, ker so za glavnega dediča postavili sv. katoliške misijone in potem so omenili še njihovo usmiljenje do ubogih, posebno do dijakov, katere so vedno radi podpirali. Bilo je po pravici veliko žalovanje pri vseh pričujočih, ko se je začela po dokončani sv. maši, ki so jo služili preč. g. L. Herg, kan. stolne cerkve v Mariboru, ter so tudi sprevod vodili, množica pomikati proti pokopališču. Tukaj so položeni umrljivi ostanki poleg njihovega poprejšnjega kaplana g. Fr.Roškerja, ki so bili pred štirimi leti tukaj umrli. Milo je gledati na pokopališču tri grobe v enem redu, kjer počivajo trije tukajšnji duhovni pastirji, ki so v leku šest let umrli. Bog jim daj večni mir in pokoj, nam pa ostanejo naj vsi v preblagem spominu! Gospodarske stvari. Kaj je krma vredna. Krme letos ni premalo, po nekaterih krajih je bilo sicer sena manj, kakor po navadi, zato pa je bilo potem več otave in na drugih krajih pa more biti na robe. Nismo slišali, da bi bilo krme premalo, da-si je bilo včasih spravilo težko, ker je vreme, posebno pri senu, jako motilo, če človek ni ravno v pravem času poslal kosit. Vendar pa ni vsaka krma enake vrednosti ter ne vrže vsako seno enake koristi: v tem je lahko velik razloček in mi hočemo dnes opozoriti naše bralce na to : nekaj dobijo iz branja naslednjih vrstic koristi že to zimo, nekaj pa pozneje, ob novi košnji. Seno, njegova vrednost je prav različna, pri njem pride največ na to, koliko da ima v sebi redilnih sno-vij, potem pa tudi na to, kako ga živina prebavlja. Kar se tiče prebavljivosti, je pri senu lahko razloček od 6 do 20 odstotkov, in kar se tiče prvine t. j. redilne snovi, pa je razloček še višji, od 39 do 70 odstotkov. Praviloma je seno, če se vkosi, predno trava docvete, najbolje ter ga živina najlaglje prebavlja pa tudi redi se bolj od njega, kakor pa, če se seno vkosi še le pozneje, ko so trave, iz katerih se seno sestavlja, že docvele ter že napravile seme. Tako seno, če ga človek vidi pozneje, ne že na travniku, se izpozna na dolžjih bilkah in na njih ni več veliko mehkih listkov, ampak seno je bolj leseno, slamneno in ima bilke, v katerih se nahaja seme, ako se ni že razsulo iz njih. Otava je senu v tem enaka, če se dobro spravi, ona je še celo bolja, kakor seno, kar se tiče prebavljivosti in na to sodi lahko človek, saj žre živina otavo rajši, kakor seno. Sploh je ona bolja, kakor pa seno, saj je v njej mlajših, nežniših travic ter ima več dušika, redilne snovi v sebi, manj pa lesenih bilek. Cena senu se toraj ravna po tem, kaj da ima v sebi in kako da se je spravilo. Ako toraj krma ni dolga, ako ima vonjavih travic, posebno detelje in njej podobnih travic; ako je rastlo na osojnih in torej ne močvirnih travnikih: tako seno je najbolje, ni samo zdrava krma, ampak živini tekne tako dobro, da se lepo razvija in meso jej skorej vidno raste. Z nekaterih travnikov je seno jako vonjavo in to vselej, ako raste na njih veliko medenike, detelje, vonjike in kumine. Iz početka še ima seno, če je sicer že tudi suho, še precej vode v sebi, ali ta voda se s časom poizgubi; če je seno na kupu, izgodi se to v kacih štirih do os-merih tednov, ali tudi vonj, duh, premine v tem času za veliko in seno, ki ne diši več veliko, je staro in je manj vredno, kakor pa mlado. Iz tega se razvidi lahko, katero seno je bolje in torej tudi, kar se tiče cene, več vredno. Več je v senu detelje in njej podobnih trav in večji, ko je v tem vonj sena, več je vredno. Trave, ki dajo kislo seno, nimajo v sebi veliko redilnih snovij in torej kislo seno ni veliko vredno, one pa rastejo na travnikih, na katerih stoji rada voda, pa je nihče ne odpravlja z njih. Tako seno šumoče, se rado preščene in vreže te v prst. če jo potegneš skozi prste. Ako ga naloži človek na voz, ne spravi ga veliko na-nj, pri enaki meri je sladkega sena za celo tretjino več, kakor pa kislega. Tudi barva ni pri senu brez vsega, vendar samo barva, še tako lepa in vonj, še tako prijeten, nista zanesljivo znamenje za to, da je seno dobro, redilno in tako v resnici dobra in koristna krma. Zoper zajčji zob. Vsako zimo napravi zajčja mrcina več ali manj škode na sadnem drevji in torej ne kaže druga, kakor da si človek, kar najbolje more, zavaruje drevje zoper zajčji zob. Kdor tega ne stori, kriv si je sam, če mu ga zajec ogloje. Najzanesljivši pripomoček je in ostane zoper zajčji zob, če si človek obveže drevje, bodi s trnjem, bodi s turševino, toda delo se mora storiti zvesto in turševina mora celo deblo pokriti tako, da zajec ne more do njega. Naj se torej turševina pritrdi ali s trto po dve- trikrat, ali pa z rženim vreslom. Tudi maža, ki se napravi iz ilovice, kravjeka in vdovske krvi, velja ali ona se včasih odlušči in se mora torej v pravem času obnoviti. V tem ne kaže odlašati, niti ene noči ne, sicer zapade drevo že lahko v tej noči — zajčjemu zobu. Sejmo vi. Dne 3. decembra v Konjicah in na Planini. Dne 5. decembra v Mariboru, na Polji, Zelenem travniku in v Šmarijah. Dne 6. decembra na Dobrni, v Lučanah, v Cmureku, v Radgoni, v Sevnici in v Vo-zenici. --♦-- Dopisi. Od Sv. Margarete niže Pttija. (Častni pogreb — kratek zakon.) Dne 21. t. m. smo pokopali spoštovanega starčeka Vido Janžekoviča. Šest gg. duhovnikov in veliko število ljudi ga je spremljalo na zadnji poti. Sprevod vodil je rajnega sin č. g. Vid Jan-žekovič. Bil je pokojnik 61 let cerkveni ključar, katero službo je opravljal vestno in radostno. Kot krščanski oče je svoje tri sinove skrbno odgojil. Eden je duhovnik, dva pa poštena krščanska moža, katera v svojih mladeniških letih nista imela onih napak, ki se, žalibog, vedno bolj kažejo med mladenči: pijančevanje, zanemarjanje božje službe. Bila sta očetu Janžekoviču na radost in čast. Rajni je bil pa tudi razumen narodnjak, zvest naročnik »Slov. Gospodarja« in ud »Mohorjeve družbe«. Pri volitvah je bil vsikdar med narodnjaki, pri njem ni zdala izapeljiva beseda ali vabljiva pijača, V miru počivaj slovenski poštenjak! Tvoj spomin ostane časten! Istega dne, ko smo shranili 83-letnega očeta Janžekoviča, pa je umrla mlada žena — še le osem dnij poročena — Marija Horvat, roj. Lah iz Mezgove. Prišla je s svojim možem iz Cvetkovec, Sv. Lenarske župnije v nedeljo domu, da obhaja osmino svoje poroke, pa zboli in v ponedeljek v jutro umrje. Namenjena osmina veselja postane žalostna sedmina! Kako očividno je smrt tu sDet pokazala, da ne pozna usmiljenja! Od Braslovč. (Narodna zaspanost.) Pred nekimi leti ustanovilo se je v našem trgu bralno društvo, katero je lepo napredovalo; imelo je lepo število časnikov naročenih pa tudi drugi so ga ž njimi zalagali. Toda zadnji čas začelo je hirati in če pojde tako naprej, razpadlo bo v krakim času, nam v žalost in sramoto, nasprotnikom našim v zasmeh in veselje. Kdo je temu kriv? Nihče drugi ne, ko rodoljubi sami, ki se za društvo premalo brigajo, ter so v narodnem oziru dremati začeli. Ne, ljubi rojaki, to ni prav. Skrajni je čas, da se zdramimo. Marsikateri pa poreče, kaj bom pri društvu, ko ima tako malo časnikov naročenih! Ali je društvo tega krivo, če nima podpiralcev? Na noge tedaj vi, ki ste udje društva in vi vsi, ki to berete; vsaki naj si prizadeva vsaj enega novega uda pridobiti, če ne več, da se njih število pomnoži. Pobrinite se, ljubi rojaki, žrtvujte mali denar v veliko narodovo korist. To, kar za društvo eno leto vplačate, je malo. Društvu pa lahko koristite tudi vi, ki ste v bližini in ste premožni, da imate lepo število časnikov naročenih; mnogokrat prebrane vržete na stran brez vse koristi, darujte jih društvu in vsak ud vam bo iz srca hvaležen za to; pa tudi kot udje lahko pristopite, ker ste premožni. Pa tudi društveni odbor ima svoje dolžnosti in če te zanemarja, je on kriv, če udom veselje do društva mine. V prvi vrsti bi mogel skrbeti, da bi večkrat med letom sklical zbor, kjer bi se udje z besedo navduševali za narodno stvar in več drugega. Občni zbor pa naj bi sklical vsako leto o božiču, ker je tedaj čas za naroče-vanje časnikov; naj bi predložil društveni račun itd. V drugi vrsti pa naj bi skrbel, da bi se časopisi konec leta, vsaj taki, kakor je na primor »Dom in Svet«, pa tudi drugi lepo skupaj zbrali in se dali vezati; če bi pa temu denarne moči primanjkovalo, naj bi se vsaj lepo skupaj sešili, ker pozneje vstopivši udje bi to radi prebirali, pa tudi društvu samemu bi bilo to v korist, ker bi si tako lahko nabralo čedalje več knjig. Ko bi kdo imel veliko knjig in bi jih lahko nekaj oddal, naj jih daruje društvu, srčna mu hvala za to! Zdaj tedaj o novem letu naj skliče odbor občni zbor; zberimo se v obilnem številu; vsak stari ud naj nekaj novih seboj pripelje in upati smemo boljše prihodnjosti. V zboru naj bi se določilo število časopisov in kateri se bojo naročili, naj bi se udje in drugi zbrani z živo besedo za društvo navduševali. Končno želim, da bi moje besede ne ostale »glas upijočiga v puščavi«. Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. (Ur ado vanje, pečati, društvo.) Res, v krasnih »slovenskih« goricah je ponižno skrit Sv. Lovrenc. Krasnejši bi pa še bil ta del slovenskih goric, ako bi njegovi slovenski župani ne bili preponižni. Skoraj ni verjetno, da še naši župani niso prišli do prepričanja, da stojijo na čelu slovenskih občin, trdo slovenskega ljudstva. A vendar se ne morejo lotiti samo slovenskega uradovanja. Vi sami sebi ne verujete, kako se smešite pri oni gospodi po mestih, ako dobijo od Vas kako uradno pismo v grozno spakedranej nemščini! Koliko se mučijo naši narodni voditelji, da bi nam Slovencem vresničili pravice zloglasnega § 19! A vi o tem nočete ničesar vedeti, z lastnimi nogami teptate omenjeni paragraf, kje pa so slovenski pečati? Pač v neki svoji knjižici sem dobil enkrat slovenski pečat pritisnjen; kakor pa se mi dozdeva, je tudi tisti kakor kafra izginil. Pokažite tedaj očitno pred svetom, da ste »slovenski« sinovi res »slovenskih« goric! Še nekaj bi imel na srcu. Ozrimo se tje na rodovitno Mursko polje. Glejte, kako trdno, prebujeno tamošnji Slovenci stojijo! Od Cvena do Kapele ima vsaka fara svoje slovensko bralno društvo, svoj pevski zbor in v novejšem času večidel tudi požarno brambo. Kako pa je pri nas? Vse zaspano! Daleč, daleč vidim neko v gosto meglo zavito, dremajoče gospodarsko društvo. Ali res ni ostalo nič Krempelj-novega duha med nami? Ali res ni toliko zavednih mož, mladenieev in deklet v naši fari, da bi zamogli osnovati vsaj bralno društvo? Prevdarite in pokažite dobro voljo! Na delo tedaj, časi so resni! Nemčurska vsegapožrešnost pritiska od vseh stranij na nas.*) Brez zamere! —ski. Iz Ormoškega okraja. (Blagoslovlj enje šolskega poslopja.) Šesti dan meseca novembra tega leta, bode za faro in občino Sv. Miklavž nepozab-ljiv. Novo in krasno šolsko poslopje, katero je postavljeno za 15.000 gld., bilo je ta dan blagoslovljeno in prvič odprto. Ker je bilo to v nedeljo in še prav ugodno vreme, se je udeležilo mnogo gostov te svečanosti. Prišli so tudi gg. c. kr. okrajni glavar, c. kr. šolski nadzornik Janez Banner, dr. Ivan Gršak, c. kr. notar, dr. Ivan Omulec, odvetnik v Ormožu in mnogo učiteljev. Božja služba začela se je ob pol desetih. Velečastiti g. dekan A. Schwinger so imeli pridigo in sv. mašo. Po tem šla je gospoda in otroci s procesijo v novo šolsko poslopje. Po božjem blagoslovu imel je g. okrajni glavar govor, kateri je posebno zadeval stariše in učitelje, kako da imajo otroke izgojevati in tudi podučevati. Dasiravno je bil ta govor v nemškem jeziku, vendar je zdramilo vsakemu srce, kateri je količkaj razumel nemški jezik. G. šolski nadzornik J. Banner je vspodbujal nato stariše in učitelje, kako da naj ravnajo z otroci, da bodo pridni in pošteni ljudje. Tudi sedanji g. nadučitelj, g. Davorin Šalamun je govoril. Nazadnje je še obetal nek učenec tretjega razreda v imenu vseh otrok, da hočejo pridni biti in se pridno učiti. Ko so govorniki končali, klicalo se je trikrat »živio«. Svetinski godci povzdigovali so svečanosti. Obed je imela gospoda pri č. g. dekanu, ostali pa v šolskem poslopji, kjer je krajni šolski svet napravil primerno veselico. Na novo šolsko poslopje naše smo lahko ponosni, da bi se v njem le tudi naša mladina učila krščansko, lepo živeti! Iz Savinjske doline. (Hmeljarstvo.) Kakor je prijaznim čitateljem »Slov. Gospodarja« več ali manje znano, pridelujemo po Savinjski dolini že kakih petnajst let precej lepega hmelja, kojega pivovarji kaj ladi kupujejo. Akoravno se število hmeljišč od leta do leta množi, vendar bi se lahko še štirikrat toliko hmelja pridelovalo, ako bi se nekateri naši posestniki poprijeti hmeljarstva, kakor so se ga Žalčani, Braslovčani, Šent-Pavličani, Polzelani itd. Akoravno so posestniki Gornje-Savinjske doline bili nekedaj in znabiti so še sedaj bogatejši, kakor posestniki Spodnje-Savinjske doline, vendar je škoda marsikaterega tisočaka, kateri bi se lahko za hmelj dobil. Le poglejmo, koliko zemlje še le imamo Savinjčani s hmeljem posajene, ker na leto komaj okoli 6000 centov robe pridelamo, vendar pa pride povprečno v deželo vsako leto okoli pol milijona goldinarjev za hmelj. Gotovo lep denar! /raven pa še moramo opomniti, da ima južno-štajarski hmeljar mnogo dobička pri svojem pridelku. Kakor smo že od mnogih slišali, stane tukaj pridelek enega kilograma 20 do 30 kr., proda se pa navadno najmanje po 1 gld. klgr. Se ve, da pride leto, ko se komaj po 40—50 kr. klg. proda, zato pa pridejo leta, ko se za sto klgr. po dve do štiri sto gld. dobi. Da si je naš kmet že mnogo opomogel pri hmelju, vidi se že na tem, da se posestva ne prodajajo več na boben, tudi ne vidimo več, da bi za davke rubili, kar se je prej prav pogosto godilo. Vsak človek mora priznati, da je hmeljarstvo velika dobrota za naše kmetovalce. Da se je pa hmeljereja pri nas že toliko razvila, gre v prvej vrsti hvala gospodu Janezu Hausenbichlerju, ki je z djanjem, besedo in pisavo svoje rojake za to imenitno rastlino zanimal in po večletnem neutrudnem delovanji svoj blagi namen dosegel. Vzdramite se se še toraj tudi Vi, Gornje-Savinjčani, vzamite lopate v roke, sadite hmelj, obdelujte ga dobro in videli bodete, da Vam bo več vrgel, kakor vsi drugi pridelki. Ciril. Iz Ponikve. (Letina — smrt — III. red sv. Frančiška.) Kakor se po drugod toži o slabi letini, tako moramo tudi mi o svoji letini povedati. Poleg tega, da je rja se skoraj vsakega pridelka lotila, smo še imeli dvakrat točo: dne 10. julija in 4. septembra. Vsled tega je letos pri nas vsake reči manje od prejšnjih let. Sadja ni celo nič. V vinogradih se je bilo grozdje prav bujno zastavilo, pa neusmiljena toča in smod sta mu bila huda sovražnika. Kjer so škropili, tam so vsaj še nekaj grozdja dobili. Pa to je bilo izvrstno sladko. Mošt je imel visoko ceno, namreč do 60 gld. polovnjak — Dne 23. oktobra je v Slomu, na rojstnem domu knezo-škofa Antona Martina, umrl hišni gospodar Anton Slomšek. Pokojni šk >f bili so mu lastni stric. V svoji mladosti je bil pri njih za strežaja v Št. Andreju. Bil je tih in blag značaj. Bog ga je s posvetnim blagom obilno obdaroval, pa to mu ni glave zmešalo, temveč je ostal krotek in ponižen. Bil je velik prijatelj molitve. To je pokazal tudi na smrtni postelji — do zadnjega mogočega trenotka je molil z okolistoječimi sv. rožni venec. Star je bil 66 let in nekaj mesecev. Naj v miru počiva! — Dne 30. oktobra so prišli iz Celja vlč. pater gvar-dijan (iregor navduševat Ponikovljane za obilni pristop k bratovščini III. reda sv. Frančiška. Pri tej priliki so tudi blagoslovili' mično kronico za podobo Marije Device. Po blagoslovu so Mariji sami kronico na glavo pritisnili. Imenovana kronica je dar pobožne device. Niso se zastonj trudili vlč. pater na teci povdarjajoč Veliko korist III. reda. Po večernicah namreč je pristopilo k tej izvrstni bratovščini okoli 170 oseb. Pa še več bi jih bilo pristopilo — pa obredi vzamejo precej časa in zato jih je nekaj že prej odšlo. A zdaj je še le zanimanje za to bratovščino živahno postalo. Veliko jih je že izrazilo željo, da bi radi pristopili. Le naj pristopijo! Prilika jim je dana vsaki dan. A. A. Iz Slov. Bistrice. (Slovesnost.) V ponedeljek, dne 28. listopada vršila se je v našem prijaznem mesteci lepa slovesnost. Prejšnji naš nadučitelj, g. Franz Vindiš bil je odlikovan za svoje 501etno zaslužno delovanje kot učitelj od Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. z zlatim zaslužnim križcem, in ta dan mu je bil velikodušni dar slovesno na prsa pripet. Zlati križec je gospodu nadučitelju izročil in pripel blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar Mariborski v pričujočnosti gospoda okrajnega nadzornika, slavnega mestnega zastopa, okrajnega in krajnega šolskega sveta, častite mestne duhovščine, zastopnikov vseh uradov, okrajnega šolskega društva, dosti druge mestne gospode in vseh šolarjev. Slovesnost vršila se je jako dostojno. Pa ne bom je popisoval, ker se je govorilo in pelo vse le nemško, menda vže za to, da ogromni večini Slovencev naše fare ni treba za to vedeti. Zakaj so bili šolski otroci pričujoči, katerih je kakih 90 odstotkov slovenskih, pač ne vem, in otroci tudi ne, ker jim tega nihče ni v edino razumljivem njih maternem jeziku razložil. Ali to bi bilo znamenje duha, kateri je do zdaj na naši šoli vladal? Bog, da odslej ne bo več in da se bo zmirom bolj pravično poučevalo v materinem slovenskem jeziku! Gosp. nadučitelj Vindiš sije v 30 letih, v katerih je tukaj deloval, vendar veliko zaslug pridobil za našo mladino. Zato se mu tudi vsi Slovenci bistriške okolice srčno zahvaljujemo in mu želimo, da bo še dolgo v sreči in Božjem blagoslovu užival zasluženega počitka. --+-- Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Vsled zmešnjav, ki so nastale pri vladi, ker se ji je skujal nemški minister - rojak, grof Kuenburg, zavlekla se je v drž. zboru razprava o drž. proračunu za več dnij, v torek je bila sicer seja, toda govorila sta v njej samo protisemita Schlesinger in dr. Lueger, sklenilo pa se ni v njej ničesar, ker se ostali poslanci niso nič zmenili za to, kaj da je bilo v razpravi. — Kakor javlja »nemška levica«, bode ona glasovala zoper ministerstvo v vseh rečeh, ki imajo podobo zaupanja do vlade. No, juha se ne sreblje vselej vže vroča, taka, kakor pride z ognjišča, tudi levici se ohladi jeza prej ali slej, samo škoda, da brž gotovo tudi sedaj na kvar koristim države in slovanskih narodov. Štajarsko. Naša dežela je bogata na železnih rudah, najbolj v gorenjih delih, vendar pa železo ne hodi nič kaj v denar. Zakaj ne? Ker so tovarne vže po večjem delu v rokah judov ali ljudij, judom kakor las lasu podobnih in ti prodajajo slabo robo za drage denarje. To je najbolj pri kosah in vsled tega si jih ljudje naročujejo rajši drugod, štajarske pa ostanejo doma, nerazprodane. — »Nemški šulverein« čuti, da se mu krčijo prihodki, stroški pa mu rastejo vže čez glavo. Zato pa skuša sedaj pridobiti si denarja pri raznih za-stopih, deželnih, okrajnih in tudi občinskih. Bodi mu to, če le kateri teh zastopov na naših slov. tleh ne liopne njemu v koš!__________ Koroško. Nasledki shoda »nemške stranke« v Celovci se vže čutijo po deželi ter vže mrgoli po vaseh »nemških apostolov« kričečih: nemštvo je v nevarnosti! Žal, da to ni resnica, ampak nemškutarije je še vse polno in ni upanja, da je kmalu zmanjka! Slov. rodoljubi so sicer na straži, toda kaj pomaga, ko je naše ljudstvo v tej reči premehko ter se rado vkloni »gospodi v škrijcih« in jej verjame, da mu je nemščine treba, kakor zrenice v očesu! — Deželni predsednik, baron Schmid-Zabierow obiskuje sedaj razne občine, pa mu občinski predstojnik ne ugodi, ako ga nagovori slovensko. Bode brž že resnica. Kranjsko. Železnica, ki pelje iz Ljubljane do Kamnika, je še mlada in pravi se, da jo hoče vlada vsprejeti na svojo skrb. To bi bilo dobro, kajti tako imamo več upanja, da se ona nategne v našo Savinjsko dolino ter zveže s progo Celje-Velenje. — Kočevje je nemška naselbina sredi slov. prebivalcev, in sedaj se stavijo ti Nemci po robu zoper svoje sosede huje, kakor doslej, pa menimo, da bolj na povelje, ki prihaja do njih iz Gradca ali morebiti celo iz »rajha«, kakor pa iz lastne volje. Primorsko. Malo manjka, pa še dobijo v Gorico nov slov. list, dosedanji si — vže po svojem rojstvu — ne more pridobiti zaupanja in tako ne more postati glasilo vseh tamošnjih Slovencev, a bilo bi ga tudi njim treba — glasila, ki zastopa vselej in v pravem pomenu staro geslo Slovencev: vse za vero, dom, cesarja! Tržaško. Slov. stariši v Trstu so vložili drugo prošnjo, naj postavi mesto slov. ljudsko šolo za slov. otroke. Mestni zastop pa se je tudi sedaj, brani in če ga visoka vlada ne pritisne trje, kakor o prvi prošnji, se je ubrani mesto, da-si je za-njo v resnici velika potreba. — Pri Sv. Križi, slov. vasi pri Trstu, postavlja laška »Lega« za slov. otroke laško šolo, saj laških ni ondi, če jih išče človek tudi z lučjo o »belem dnevu.« Hrvaško. Sabor ali deželni zbor se snide v Zagrebu dne 10. decembra. Pomena ta sabor nima, ker je popolnem v rokah ogerske vlade. — Mesto Zagreb ima 72.000 gld. primanjkljaja in treba bode torej višjih obč. priklad. Ogersko. Nekaterim poslancem se dozdeva, da ima »papež kalvincev«, Koloman Tisza preveč moči do vlade in zato se posvetujejo te dni, kako mu jo izviti iz rok. Zato je vže silna potreba, kajti sicer jo zavozi ogerska vlada do boja s katoliško cerkvo. Daleč vže itak ni do njega, saj se neki vže pripravlja postava za »civilni zakon« t. j. da poroke ne bode več v cerkvi, ampak v lopi pri županu. — Madjarski listi sipljejo polne vreče žolča na grofa Taaffeja, ker se noče udati nemški levici. To je drzno ščuvanje. Vunanje države. Rim. Kardinal Parochi je izdal pismo do vseh katoliških škofov, v katerem govori o bližnjem jubileji sv. očeta Leona XIII. Kakor se razvidi iz pisma, pričakuje se v Rimu romarjev o tem jubileji iz celega sveta. Italijansko. Admiral Saint-Bron, minister za mornarstvo je umrl in je prevzel njegove posle Urin, predsednik miuisterstva. Veliko jili menda ni ali ka-li. — Vlada je hotela razprodajo petrolja vzeti za vso državo v svoje roke, toda s tem je razdražila trgovce in zato je sedaj pustila to misel, sicer pa bi ne imela veliko dobička od te razprodaje. Nesla bi državi "le štiri miljone lir. Krancosko. Minister za uk in bogočastje je imenoval več novih škofov, toda zoper njih voljo, kajli ¡mm ___' _••> •!! ircnrpipll ml minist^rslvn — Preiskave o »Panamskem društvu« še niso pri kraji, jud Reinach, ki je delil ministrom in poslancem »darila«, da so glasovali za to društvo, je izginil m reklo se je, da je na naglem umrl. To bi bilo za tiste ministre in poslance res sreča, kajti če njega ni več, ne more jim nihče dokazati, da so prejeli kako »darilo« od njega. IJelgijsko. Beseda se suče še vselej o prena-redbi ustave in o splošnji volilni pravici, toda liberalci niso ni za eno ni za drugo in menimo, da tudi vlada ne. Vsled tega bode pač vse zaspalo, ako jih delalci ne presilijo do take postave. Nemško. Največja stranka v nemškem državnem zboru je »katoliško osredje« in v njej so sklenili predložiti drž. zboru, naj se prekliče postava, vsled katere se oo. jezuvitje ne smejo naseliti v nemški državi. Le-ta postava gotovo ni dobra, ali ne vemo, če se dobi vže sedaj večina v drž. zboru zs to, da se prekliče: Lu-trovce še je preveč strah jezuitov. — V Berolinu so več anarhistov, delalcev prekueuhov zaprli, nekoliko drugih pa so izgnali iz mesta. Najbrž so jim prišli na sled o kaki zaroti. Rusko. Ta država je sila velika, ali godi se ji, kakor drugim, da ima več stroškov na leto, kakor pa dohodkov. Za prihodnje leto vtegne priti za 66 milijonov premalo v drž. kase. Pri toliki temi v drž. kasah pač ne more car misliti na vojsko! Bolgarsko. Knez Ferdinand si pridobiva vidoma ljudstvo in to najbolj s tem, da skrbi za pravico in ne išče bogatstva za-se, ampak deli z darežljivo roko denar med potrebno ljudstvo ter podpira posebno trgovino. Desna roka mu je v tem minister Stambulov, ali ljudje temu ne zaupajo preveč. Srhsko. Trgovinska pogodba z našo avstrijsko državo še ne bode tako hitro dognana, kajti srbska vlada se brani nekaterih rečij, ki stojijo doslej v pogodbi, vsprejeti v novo, naša pa ne more privolili v to, sicer bi naši trgovini bilo na škodo. Turško. Sultan išče denarja na posodo ter ga porabi, ako ga dobi, za vtrjenje trdnjavic po Bosporu. Buska vlada pa misli neki storiti vse zoper to posojilo. Močna Turčija jej je pač nevarna! Grško. Nekaj časa se je branila grška vlada privoliti, da se smejo »obrazci«, blago na ogled, pripo-šiljati v deželo. V novem času pa si je stvar premislila in je dopustila tako pošiljanje. Afrika. Kardinal Lavigerie, v Algiersu, je v soboto umrl v 67. letu svoje dobe. Pokojnik si je veliko prizadel, da bi se zatrlo sužnjištvo v Afriki, ali sedaj je umrl, predno se je to zgodilo. • Amerika. Amerikanski Slovenci si snujejo kalol. društva in je želeti, da se tacih osnuje prav veliko, kajti po njih se ohrani marsikateri Slovenec katol. veri, ki bi sicer vtonil v morji amerikanske nevere. — V združene države poslej ne sme priti, kdor ne prinese seboj vsaj 100 dolarjev. Preveč jim hodi tujcev. Za poduk in kratek čas. Spomini iz jntrovih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) XIX. Ljudsko življenje me je tudi jako zanimalo in ne morem si kaj, da bi tu ne podal nekoliko podrobnostij. Ljudstvo je dvoje: 1. felahi, pravi kmetje, ki imajo in obdelujejo svoja zemljišča; 2. bed u in i, pastirji, ki s svojimi šotori in čredami ovac. »oved in kamel iščeio oašnikov križem puste puščave. Reduin, je sin brezmejne svobode, ropar, ki uboga le svojega šejka (poglavarja), turški cesar je le navidezno njegov gospod. Felah je pa revež, da ga večjega ni na svetu. Kar ima, mu vzame turški pobiralec štibre. Na lastne oči videl sem tam gori nekje v Samariji, kako so trije turški konjeniki dirjali gori in doli po zrelem rodovitem ječmenovem polju. Na moje začudeno vprašanje: »Zakaj to?« dejal je liho moj spremljevalec: »Tam gori nekje pri borni kolibi držijo in mučijo pobiralci štibre ubogega kmeta — felaha, ki noče povedati, kje je v zemljo zakopal zadnje svoje srebrnike. Morebiti se mu bo pomandrano polje smililo ter vendar le povedal, tako misli neusmiljena pijavka cesarska«. Felah in beduin sta si po jeziku sorodna, arabskega plemena. Njih običaji so večinoma starodavni, kakor so vladali vže tudi za časov Abrahamovih. Kruh se pripravlja vsaki dan sproti. Ker je drv malo in so zelo draga, pobira ljudstvo kamelske in druge živinske odpadke, ki posušeni dajajo močen ogenj. S temi zakuri se »peč«, dva kamena z jamico po sredi, med tem se na priprostih »žrmljah« napravi moka, iz te testo in tanke pogačice, ki se polagajo na razbeljeni kamen v pepel. V eni uri je kruh gotov. Tako je pekel vže Abraham svoje »podpepelnjake« (»panis subcinericius« sv. pisma) ter jih ponujal svojim gostom. Na take kruhe (pogačice) misli tudi evangelist, ko govori o »peterih kruhih«. Če ima ta kruh še okusneji biti, pomaže se med pečenjem s finim oljem oljke ali sezamovega (»repičnemu« podobnega) semena. Ljudstvo je ta kruh opoldan s surovimi ogurki, melonami, če-bulom, salato itd., večer pa imajo kuhane jedi: riž in fižolo. Meso ovčje in koštrunovo imajo le o največjih praznikih. Juhe ne poznajo kot navadne jedi, pripravlja se le za bolnike. Jedo jako, jako počasi, a vse s prsti; žlice in vilice so jim čisto odveč in nepoznane reči. Ker zdravnikov nimajo, pomaga si ljudstvo po svoje. Največ zaupa se ve, svojim domačim goljufom — coper-nikom. Ta od bolnika odtrga kos obleke, ter ga nese privezat na kako sveto drevo, kjer je pokopan vže kak stari šejh ali derviš. Tako sem opazoval drevesa, ki so bila od spodaj do vrha polna cap — znamenje, da ubogega felaha razven neštetih drugih nezgod tlačijo tudi premnoge telesne bolezni. Pogostoma posebno prikazuje se mrzlica, najstrašniša pa je — gobova bolezen. Gobovi so iz človeške družbe izvrženi in imajo določene kraje, kjer se smejo zdrževati. Kdor jih je le enkrat videl, te reveže z odgnitim nosom, odgnitimi ustnicami, ošesi, prsti, nogami, kako se potikajo na južni strani mestnega ozidja Jeruzalemskega ob cesti, ki pelja od Jaffejskih vrat na goro Sijon — ta je gledal najstrahovitišo človeških nadlog. Tako živi ubogi ielah. Pela suknja (»abai« z podolgastima dvema progama spredaj in zadej, čisto slična naši zgornji cerkveni obleki »levitov« obdaja ga, dokler z njega ne pade, leto in zimo. Reduin pa nosi tanko obleko, ki med ježo po zraku plapola in hladi. Glavo si ovija siromak s priprosto, bogatin pa svileno ruto (»kefir«), katero pripenja siremak okolo glave s kolobarom iz kameline dlake, bogatin pa z židanim zlato-tkanim trakom. Po mestnih bazarjih (ulicah), kjer se za ljudstvo kuha, opazuješ tudi mnogo domačega življenja. Na umazanih deskah razpoloženi so okusni »kruhi«, katere si ložje ogledaš, če odženeš tropo velikih mnh. Kuha se pa največ riž, ki je tu na prodaj izpostavljen v velikih kupih, okusno posipao z lukovimi praženimi zrezki. Prej ko kupiš, lahko pokusiš s prsti, potem ti ga pa umazana žena nadeva na krožnik. Če ga hočeš elegantno po ju-trovem povžiti, stoj, vzemi lesen krožnik v levo roko, glavo povzdigni, usta na kviško odpri, z desnico delaj male in velike krogle iz riža, katere potem počasi povzdigneš in doli v odprta usta spuščaš. Zanimala sta me nekje na deželi dva moža, ki sta neprestano v taktu semtertje zbijala na dolgi vrvi obešen poln kozji meh. Reklo se mi je, da delata surovo maslo (puter). Grozdje prihaja najprvo o binkoštih iz Haife pri Karinelu, potem iz Hebrona in Betlehemske okolice. Tako nam je tudi umevno, kako so morali judje govoriti zaničljivo o apostolih na binkoštni praznik, da so polni novega vina (»musto pleni«), Mohamedanom vera prepoveda piti vino, zato ga tudi ne delajo, tem več pa použijejo grozdja. Kar jim ga pa preostaja, prodajajo ga jako po ceni kristjanom, ki napravljajo vino. Domača ta kapljica je sladka, okusna in močna, čudovito finega duha pa je posebno starina, kakor sem se sam prepričal v kleti sredi vinogradov gostoljubnega župana Retlehemskega, Abu-Fehl, vrlega katoličana. V dolini Saronski ob morju pri Jaffi začeli so templerji*), najnovejša protestantovska sekta, saditi tudi izabelo, ki radi svojega malo kislega okusa, ki manjka domačim vinom, daje jako priljubljeno vinsko kapljico. __ (Dalje prih.) Smešnica. Iz šole: Učitelj: »Jurček! Ko bi bil ti že velik, tolikšen, kakor sem jaz, pa bi imel dve tisoč goldinarjev, kupil bi si pa za sedem tisoč goldinarjev zemljišča, kaj bi še potreboval?« Jurček: »Potreboval bi bogato ženo!« ----- Razne stvari. (S v i ti a cesarica.) Sinoči se je peljala svitla cesarica na južni železnici skozi Maribor, Ljubljano v Trst ter se odpelje iz Trsta na otok Krf, kjer ostane tje do božiča. Ondi ima novo palačo, ker ji tamošnje podnebje dobro služi. (Okr. odbor.) Pri okrajnem zastopu v Slov. Bistrici so v odbor voljeni ti-le gg.: Anton Hajšek, dekan v Slov. Bistrici, načelnik, dr. Vrban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, njegov namestnik, Karol Hrastnik, župan na Sp. Polskavi, Jožef Korošec, župan v Studenicah, Karol Adelstein, mestjan v Slov. Bistrici, Ljudevik Kres-nik, župan v Črešnjevcih in Albert Stiger, trgovec v Slov. Bistrici. (Imenovanje.) Naš rojak iz Črešnjevca, g. Miha Papež je postal komisar pri c. kr. policiji v Gradei, g. Jože Intras, domobranski narednik v Gelji, pa je dobil srebrni križec s krono za zasluge. (Premeščenje.) Gosp. Kazimir Rratkovič, c. kr. notar v Trebnjem, preseli se na enako mesto v Rogatec. (Društveno.) Podružnica šulvereina v Šoštanj i je umrla, isto tako strelno društvo v Slov. (¡radci. Obe ste bili nemški, toda Nemcev niste imeli, da bi plačevali udnino. (Volitev.) V okr. odboru v Šoštanj i so vsled volitve dne 28. novembra ti-le gg.: Načelnik Ivan Vošnjak, trgovec v Šoštanji; njegov namestnik Fr. Skubic, zdravnik v Vitanji; K. Skaza, Fr. Vošnjak, J. Scharner, Fr. Rojko in Martin Pirtovšek, odborniki. (Umor.) V noči 20. novembra je hlapec T. Muršek napadel na dvorišči graščine Freisteinske pri Sp. Polskavi kočarja Antona Einfalta ter ga je s »šičkom« tako obdelal, da je Einfalt v malih trenotkih umrl. — Zločinca so djali že »pod ključe«. *) Po njihovem mnenju je vsaki človek tempelj Božji in ne potrebujejo zidanih hiš Božjih. (Oznanilo.) Osnovalni občni zbor društva slovenskih zasebnih uradnikov v Gelju vršil se bode dne 8. decembra t. 1. ob 2 uri popoludne v prostorih narodne čitalnice (Hotel Slraus) v Celju z naslednjim dnevnim redom: L Odobrenje društvenih pravil. 2. Volitev osnovalnega odbora. 3. Sprejem in vpisovanje udov in 4. Razni nasveti. Na obilno udeležbo vabi vse gg. tovariše začasni osnovalni odbor. (Samomor.) lino nedeljo se je ustrelil .1. Hudolin, lovec graščine v Šmariji. V istem tednu pa je skočila neka 20 let stara deklina v Savinjo — zaradi »nesrečne ljubezni«. (Obsodba.) Pri c. kr. okrožni sodniji v Celji .je dobila M. Volavšek, 72 let stara beračica iz Gornje Hu-dinje, 4 leta ječe, ker je užgala Rakušev kozolec iz jeze, da ni dobila od občine miloščine. — Ana Horvat, ko-čarica v Dragolincih, pa je porodila otroka v Korošcevi hosti, ter ga je takoj zakopala, vendar je porotniki niso izpoznali za krivo, kajli mogoče, da je bil otrok mrtev prišel na svet. (Mašna obleka.) Cč. sestre Magdalenke v Stu-denicah so napravile za cerkev Sv. Križa v Poličanah vso mašno opravo, kar se je pri velikih sv. mašah potrebuje. Oblika je ukusna in cena jako nizka. (Veselica.) Pri g. Hausenbiehlerji v Zalci se vrši v nedeljo veselica na korist šolski mladini. Na vsporedu je petje in šaljiva igra: Eno uro doktor. Začetek je ob 7. uri zvečer, vstopnina od enega do pol goldinarja. (Izneverjenje.) Alojzij Toš, uradnik pri c. kr. okr. sodniji na Ptuji, je izneveril sodnijskega denarja ter je dobil za to štiri leta težke ječe in dobi še vsak mesec po vrhu posta. (Izseljevanje.) Neki laški agentje delajo z vso silo tudi na naše ljudstvo ter ga vabijo, naj se izselijo ljudje v Brazilijo. Več delalcev na Koroškem kolodvoru v Mariboru se je dalo zapeljati, da so zapustili gotov zaslužek ler so šli iskal si sreče v neznanem svetu, 'ležko, da jih ondi čaka. (Obsodba.) Pri c. kr. okrožni sodniji v Celji so obsodili K. \Veissa, kočarja v Podovi na Dr. polji, k smrti na vislice. Mož je 44 let star ter je svojo ženo v gošči pri Slivnici umoril, naj bi se oženil z neko vla-čugo, do katere ga je »srce« vleklo. (Dijaški kul) in j i) v Mariboru so darovali čč. gg. .lakob Ganjkar, meslni župnik v Ormoži. Vilibald Venedig, župnik v Središči in M. Meško, župnik na Kapeli, vsak po 5 gld. Č. g. Matej Strakelj, kaplan v Šent-ilji v slov. gor. in g. .1. Kurnik, hišinja v Mariboru, po 2 gld. Na ženitbi Skamlecevi v Šenlilji se je v isti namen nabralo 15 gld. 30 kr. (Žganje.) V noči od petka na soboto je v Peklu pri Poličanah zmrznil .larnej Lorger, doma v Ponikvi. Nesrečnež se je bil žganja prenapil ler je obležal za cesto. (Za društvo duhovnikov) vplačali so meseca novembra čč. gg.: Neimenovan 200 fl. Neimenovan 100 fl. Kačičnik (iasp. 22 fl. (ustn. dpi. in leln. do 1. 1895). Lekše Fr. 2 fl., Sušrvik .lanez (letn. pl. do 1. 1894), Ma-rinič .lakob in Cerjak Fr. po 11 fl. (leln. pl. do i. 1895), Vidovič Jakob po 11 fl., Šoba Al. 2 fl. (letn. pl. do 1. 1894), Štrakl Mat. 1 fl. (Duhovniške spremembe.) Č. g. Rudolf Rak-telj, doslej provizor v Dobjem, pride za kaplana v Ča-dram. T^oterijne številke. Trst 26. novembra 1892: 81, 41, 7, 21, 4 Line > » 4, 65, 44, 49, 30 Zavarovalno društvo „Unio catholica" na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Gradci Eadetzkystrasse 1. 20-26 priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem polji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni. Podučiteljske službe. V šolskem okraju Ljutomerske m so podučiteljske službe na dvorazrednili ljudskih šolali v Cezanjevcih (4. pl. vrsta) in na Cvenu (3. plač. vrsta) spraznjene. Podelenje je stalno. Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje prošnje do 1. januvarija 1893 pri dotičnih kraj-nih šolskih svetih. 2—2 Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 17. novembra 1892. V najem se daje v PoiliVlrfUii (W.-Landsberg) s 1. ja-nuvarijem 1893 priličao poslopje za trgovino z mešanim blagom. Več pove tamočnji župnik gosp. J. Cirink. 3—3 „Čvetero Božičnih pesem", za solospeve meš. zb. in spremljanjem orgelj, zložil Ig. Hladnik op. 18., prodaja „Katol. bukvama" v Ljubljani in J. K r a j c v No-vemmestu. Cena 40 kr. 2-3 i9m • oto r olj h a dražba. | Na prošnjo dedičev po gospodu Andreju Tschernitschek in gospe Helene Tschernitschek vrši ne dne 16. decembra IN«? pred-poldan 01I II. 1%. ure pri r. k r, Nodniji « Mariboru (lesu. dr. br. prostovoljna dražba zemljišč vložne štev. 226 in 234 kat. občine Sv. Magdalene. Le-ti hišni posestvi hiš.-štev. 59 in 61 v Tržaški ulici izklicujeta se za 14.463 gld. 80 kr., oziroma 7000 gld. ter se pod to vrednostjo ne oddate. Na dalje se vrši na prošnjo istih oseb dne S3. decembra IS92 predpoldau «d II.— IS. ure pri e. kr. sodniji Maribor. lev. dr. br. prostovoljna dražba zemljišča vložne štev. 777 štajarske dež. table (poprej Serschiitz-ev hram hštv. 18. Augasse 111 štv. 41 Miihlgasse) v Mariboru. Le-to hišno posestvo se izklicuje za cenil 110 vrednost 9350 gld. ter se pod to ceno ne odda. K tem prostovoljnim dražbam vabijo se kupci z opombo, da se morejo dražbeni pogoji in cenilni zapisniki pri c. kr. sodnijah Maribor lev. in desn. dravskega brega ali pri c. kr. notarju dru. Francu Radey uvideti. m i -i i m UST m 3 m hi i 1-3 m4Î Kdor hoče uživati dobrote edino prave — ne na pol sožgane in polne slaja, ki v ustih ostane Kneipp-ove sladne kave naj kupuje le blago v ruderili štirivoglatih zavitkih bratov Ol* z varnostnimi markami: podobo in panvico. Ako se jej primeša nekoliko 27-30 illz-ovc kave, katera je najboljši in naj<> posti 2 kr. več. \m Tiskan v treh barvah I m Iz te lekarne zraven rotovža g. pl. Trnkoczy-ja se vsa tukaj popisana domača zdravila, ziniraj sveža dobivajo. Zdravila se vsak dan na deželo s poštnim povzetjem in hitro razpošiljajo. Lekarn Trnk6czy-jeve firmo je pet, in sicer: Na Dunaj i Victor j»l. Trnkoczy, V., Hundsthurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Truk s z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Vsa ta našteta zdravila se prava dobivajo v lekarni Moczjja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. KATHREINER-jeva Kiieipp-ova sladna kava Nepresežen dostavek h kavi. Se povsod dobiva. Le prava s to varstveno znamko. Pred / hrt»* Ma\f Javna zahvala. Slavna „Gornje-savinjska posojilnica" v Mozirji darovala je, kakor vsako leto, tudi letos 40 gold. za nakup obleke tukajšnjim ubogim šolarjem. Za ta blagi dar izreka se ji tem potom v imenu obdarovane šolske mladine najiskrenejša zahvala. V Mozirji dne 28. listopada 1892. F r. P r a p r o t n i k, F r. K o c j a n c, nadučitelj. načelnik kraj. šol. sveta. Vse straifl za fcitjjstTo, raaretro in safljarsiro, mlatilnice. čistilnice za žito. trišrje. slamoreznice, mline ca -udje. smtalnice za ulje Id vlit, za {rezu, kako» «a« mm» U ¡ea kmeiijHtvo, vinarstvo io itd priporoča * nainovejjj a obtlkl, po e«Ai' IG. HELLER, DUNAJ, */j Praiersirnsae 78. • lllutlrovanr »plsnikl In pohvalna pitna v brvatskMi, umtkM, I* •lov«ns*«a brttpUteo I« franka - Ču u portoinj. - |V«.ck Prodajalnica modnega, platnenega, suknenega in rokotvornega blaga ALEKS. STARKEL 3 Poštne ulice. Maribor ol> I>r. Poštne ulicž 3. Velika zaloga raznega hlasta za žensko obleko. Največja zaloga tkanine za suknje in hlače, domači in inozemski pridelek. Vsakovrstno blago za talarje za čč. duliovščiiio, neruTien, tosMn, razno blago za uniforme in oMe za gospe. -Prava tirolslza ruševina, -- Velika zaloga rumbnrškega in creas-platna, platna za postelje v vsaki širokosti. Damast in plahuta za mize, vfiivano platno. rX Lastni pridelek domačega miznega platna, prtičev in obrisačev. Zaloga vsakovrstnega sifona, tkanine za pohištvo, zagrinjalo, preproge itd. 1>0 »»izki ceni. 15-16 GU t) S s C € S KAVA le s Kathreiner-jevo Kneipp-ovo sladno kavo kot pridevkom. Se povsod dobiva. Pred ponaredbami se s varuje. 8-9