107
 SLIKOVNO-DIAGNOSTIČNE PREISKAVE 
OB KONCU ŽIVLJENJA
Nina Boc
1
, Marko Boc
2
1 
Oddelek za radiologijo, Onkološki inštitut Ljubljana
2 
Sektor internistične onkologije, Onkološki inštitut Ljubljana
nboc@onko-i.si
Ob ugotovitvi malignih obolenj in med aktivnim zdravljenjem so slikovno-diagnostič-
ne preiskave temelj za postavitev diagnoze in oceno uspešnosti zdravljenja. Bolj ko se 
zdravljenje prevesi iz aktivnega zdravljenja v izključno paliativno zdravljenje in pred-
vsem v oskrbo ob koncu življenja je potrebno slikovno-diagnostične preiskave izbirati 
premišljeno.
Iz bolnišničnega informacijskega sistema smo analizirali podatke 1413 bolnikov, ki so 
se zdravili in vodili na Onkološkem inštitutu Ljubljana in umrli v času od 3.1.2016 do 
25.9.2019. Osredotočili smo se na zadnje tri tedne življenja. 
Pri pregledanih 1413 bolnikih v zadnjih treh tednih življenja smo na Onkološkem inšti-
tutu opravili skupaj 4106 preiskav. Od tega je bilo CT preiskav 1021, MR preiskav 119, 
FDG-PET CT preiskav 22, scintigrafija okostja 20, rentgenskih preiskav 2341, rentgen-
skih kontrastnih preiskav 16 in UZ preiskav 285.
Med CT preiskavami prevladujejo CT trebuha 314, med MR preiskavami prevladuje 
MR glave 69, med rentgenskimi preiskavami prevladuje rtg pc 1824 (nepokretni 1585) 
in med UZ preiskavami prevladuje UZ abdomna 230. Ni pa zanemarljivo, da smo pri 
bolnikih v zadnjih 3 tednih življenja opravili tudi 11 DIB (od tega 3 DIB dojke), 41 ABTI 
in MR v anesteziji pri 2 bolnikih.
V zadnjih dneh življenja že samo prestavljanje bolnikov na preiskovalno mizo pomeni 
za bolnika izreden napor in nemalokrat hudo bolečino, položaj pri preiskavah je veli-
kokrat za bolnike izrazito boleč. Slikovno-diagnostične preiskave v zadnjih dneh življe-
nja so vse prej kot prijetne in zato je potrebno skrbno izbrati vrsto preiskave, pred-
vsem pa je potrebno skrbno pretehtati ali je izbrana preiskav potrebna, kaj lahko od 
preiskave pričakujemo, kakšen je njen namen in ali bo kakorkoli vplivala na nadaljnje 
ukrepanje.