Št. 34.________________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto obli. uri predpoldiie ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jenmna ali v Oorioi na dom poSiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. G-00 pol leta........6 » «0 » » » 3-30 Četrt leta.......3 » 40 » » > 1-70 PosamiCno Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« . A:, GabrSCek ^ vnak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. uro. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raCunijo po petit-vrstah če r-^tno 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 ki-, vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora. _t — Keklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, V Gorici, v soboto dne 29. aprila 1905. Tečaj jCXHV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki-ulici št. 7 v Gorici v I. nadatr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12* dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. ~ ¦ Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStva. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60, »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici ia .Tellersitz v Nunski uliei; — v Trsta v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. govor Strossmayerjev. (Dalje.) Naj gospod Laval ne pravi : »Ni res«. Kajti ako se jeden izmed vas, spoštovani bratje, usodi misliti, da je cerkev, ki ima danes papeža za poglavarja, čvrstejša v veri, čistejša v morali nego je bila apostolska cerkev, naj izpove to odkrito pred celim svetom, ker tu je središče, odkoder se razpro-stro naše besede na vse kraje sveta. O papeževi moči nisem našel niti sledu v spisih Pavla, Janeza in Jakoba. Tudi sam Luka, zgodovinar delovanja apostolov, pri raširjevanju Jezusove vere ne omenja te velevažne točke. Ta molk teh svetih mož, katerih pisma sestavljajo del kanoničnih ali po Bogu navdahnjenih spisov, mi je nerazumljiv, pa bi bil tudi tako neoprostljiv, kakor da je Thiers, ki je pisal zgodovino Napoleona Bonaparte, izpustil cesarjev naslov. (Prekinjevanje in krik.) Tukaj vidim nekega člana, ki kaže s prstom name rekoč : Evo razkolni-škega biskupa, ki jo prišel pod zastavo laži v našo sredo. Ne, ne, spoštovani bratje, jaz nisem prišel v to Častito skupščino kot lopov skozi okno, marveč skozi vrata, kakor vi vsi. Moj bi-skupski naslov mi je dal pravico za to, kot kristjana pa me sili vest izpovedati, kaj smatram za resnico. Molk sv. Petra je verjeten dokaz. Ce bi bil ta apostol namestnik Jezusa Krista na Pa ker ga hočete imeti za papeža, je naravno, da morate trditi, da je bila njemu samemu ta okolnost čina neznana. No, vprašam vsakega, ki sploh more misliti, ali so mogoča taka um-stvovanja? Jaz trdim, da cerkev za časa apostolov ni imela papeža, da se pa iasprotno trdi — bi morali sveta pisma požgati ali jih popolnoma prezreti. Od vseh stranij fiujem: Ali ni bil Peter v Rimu? Ali ni bil razpet, z glavo navzdol obrneno ? Ali ni krajev, na katerih je učil, oltarjev, na katerih je imel sv. mašo, v tem večnem mestu? Da-je bil Peter v Rimu, to sloni, spoštovani bratje, na ustnem sporočilu, pa če je bil tudi biskup v Rimu, kako morete iz njegove biskupsko časti dokazati njegovo vrhovno stališče? Ska-liger, veleum, se ni vstrašil trditi, da so mora prišteti biskupstvo in bivanje Petra v Rimu med smešno pravljice. (Krik: Zamašite mu usta! Dol ž njim!) Spoštovani bratje! Pripravljen sem molčati, pa ali ni bolje v takem zboru vse izprašati, kakor to apostol zapoveduje, ter verovati samo »dobro«? AH imamo diktatorja, pred katerim se mora klanjati tudi sama njegova svetost Pij IX. ter molčati. In ta je zgodovina. Ona ni kakor kaka pravljica, s katero bi mogel postopati, kakor lončar s svojo glino. Zgodovina je ale:a, ki reže črke na steklo, katerih ne moreš več izbrisati. Dosedaj sem so vodno skliceval na zgodovino, pp če nisem našel za časa apostolskega niti zomlji, za kakoršnega ga mi progla- j pežlvu, to ni moja krivda, marveč ona samo, tedaj bi brez dvoma sam moral vedeti za to, no ker je pač on za to moral vedeti, zakaj ni vsaj jedenkrat deloval kakor papež ? Mogel je delovati na Duhovo, imajoč prvo propoved, ali on tega ni storil; mogel je delovati tudi na cerkvenem zboru v Jeruzalemu ali v Antijohiji, nd, tudi tega ni storil, pa tudi v onih dveh pismih, kateri je na cerkev poslal, ni storil tega. Spoštovani bratje, ali si morete predstavljati takega papeža, ako je bil Peter papež v istini? zgodovine, ali želiie-li spraviti me položaj človeka, ki je obdolžen popa-čevanja ? Storite to, ako morete. Z desne mi dohajajo besede: Ti si Peter, na tej skali sezidam svojo cerkev. (Mat. 15.) Na ta ugovor hočem, spoštovani bratje, takoj odgovoriti, no, poprej priobčim vam sad svojega preiskavanja zgodovine. Ker za apostolskega časa nisem našel niti sledu o papežtvu, sem mislil, da morda najdem sled v cerkveni zgodovini. Odkrito vam povem, da sem iskal v prvih štirih stoletjih, če se nahaja kje ime papež, pa glej, nikjer nisem našel tega. Sigurno ne dvomi nikdo izmed vas nad veliko veljavo velikega in slavnega Avguština, sv. biskupa hip-pijskega. Ta pobožni učitelj, dika in slava katoliške cerkve, je bil na cerkvenem zboru v Melivi. Med zaključki te častne skupščine moreš dobiti te velevažne besede: Kdor se želi sklicevati na one onkraj morja, tega naj nikdo v Afriki ne sprejme v cerkveno zvezo. Afričanski biskupi niso hoteli priznati rimskega biskupa, še več, vsakega so preganjali, kdor se jo je skliceval na Rim. S šestega cerkvenega zbora, ki se je vršil v Kartagi pod biskupom Avre-lijem, so pisali ti biskupi na Celestina, biskupa v Rimu, opominjajo ga, da naj ne sprejme priziva, katerega bi mu poslali afričanski biskupi in duhovniki, da nadalje ne pošilja več poslanikov in komisarjev ter da ne uvaja ljudske oholosti v corkov. Ako bi bil tudi rimski patrijarh skušal takoj z začetka osredotočiti v svoji osebi vso vlado in največjo uglednost, je vendar dognano in očitno, da takega vrhovnega staiišča nikdar ni imel, kakoršno mu nadevajo ultramontanci. Ali bi se bili drznili afričanski biskupi še pred Avguštinom zabranjovati prizive na njegovo vrhovno sodbo, če bi on stal na vrhovnem stališču? Rad priznavam, da je imel rim« skli patrijarh prvo mesto, kakor veli zakon Justijana : Storimo po zaključkih štirih cerkvenih zborov, da bodi patri j ah starega Rima prvi biskup, arci-biskup v Carigradu, ki je Novi Rim, pa drugi. Na to porečete: Klanjaj se torej papeževemu nadstališču! No, častni bratje, ne zaključujte prehitro, kajti Justijanov zakon ima tak nadpis: O redu mest patrijarhov. Tu je odločeno samo prvenstvo, ali ni dana ob-jednem tudi moč vrhovne upravo. Na primer Če bi se sešli vsi Italijanski biskupi v Florenci na zbor, pa bi imel prvenstvo biskup iz Florence. (Pride še.) Občini Dolenje in Zayraj. Dolenje in Zagraj! Slovenski imeni sta to, kakor nosijo tudi posamezni kraji teh dveh občin v gradiščanskem okraju pristno slovenska imena kot Neblo, Hruševlje, Lože, Jenkovo, Ru-tarji, Zdravščina, Petovlje itd. Dasi ta imena jasno pričajo o slovenskem po-kolenju prebivalstva imenovanih krajev, veljata danes občini Dolenje in Zagraj kot za nas popolnoma izgubljeni občini, kjer je slovenski živelj podvržen sistematičnemu in rapidno napredujočemu poitalijanče vanju. Še pred dobrimi tridesetimi leti je laški poslanec dr. Doliac v našem deželnem zboru izjavil, da je dolenjska občina, ki je takrat obsegala tudi da« našnjo kožbansko županijo, čisto slovenska občina, v kateri Lahi nimajo ničesar iskati. Ko pa se je 1. 1394. brez vsakega najmanjšega odpora od strani slovenskih poslancev enoglasno sklenilo razdeliti to občino na današnjo kožbansko in dolenjsko Županijo, je prišla poslednja v »laške« roke, in od takrat naprej se skuša dati dolenjski občini čisto laški značaj. Dočim je ljudsko štetje 1. 1890. v današnji dolenjski občini izkazovalo še 618 Slovencev in 746 Lahov, izkazuje ljudsko štetje iz leta 1900. v tej občini le okoli 450 Slovencev proti skoro 1000 Lahom. Slovenski živelj je po tem ljudskem štetju tako« rekoč izginil iz krajev Dolenje, Rutarji in Dol. Lože; pa tudi v prej čisto slovensko Neblo se je vrinilo sedaj celih 74 Lahov! Enako je nazadoval slovenski živelj po ljudskem Štetju v zagraj-ski občini v desetih letih od 105 na 86. Ljudsko Štetje je sicer skrajno nezanesljivo, ker ga izvršujejo laški komisarji z zlorabo raztegljivega pojma ob-čevalnega jezika; toda toliko to, kolikor vsa prizadevanja naših Lahov glasno poživljajo h korakom v obrambo proti potujčevanju slovenskega življa v Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) - Abbe Faria." -Številka '21!" prsni nadzornik. .Da, tukaj. Oprostit**, Antoine!" Mničar uboga, in nadzornik premeri z radovedni m po-;..'L»-»it»iii jpfo blaznega nbhojn. Tako so splošno imenovali toga jetnika. ^redi ječo jo ležal v krogu, narisanem z apnom, ki g» jo etlkrušril od zidu. skoro nag mož, kajti raztrgane cunje njegove obleke so se le Se slabo držale skupaj. V tem krogu je n>-.A zob natančne geometrične črte. In bil je udeti zatopljen v re-itev svojega problema prav tako, kakor je bil zatopljen Arfiimed, ko ^ je umoril Marcelov vojak. Tudi se niti ne zgane, ko .*<> s hrusčem oilpro vrata ječe, iu v/drami se Šele, Ko pade na mesto, kier je. risal, nenavadna luč bakeij. Zdaj se okrom* m opazi z začudenjem mnogoštevilno družbo, ki je prišla v BJ^ovo ječo. Takoj skoči kvišku ter se zavije v odejo, ki je ležala na njegovi revni postelji, da bi bil pred tujci dostojnojši. ,.1'esa želite V- vpraSa nadzornik po svoji navadi. „Jaz. gospod?" pravi abbe začudeno. ..Jaz ne zahtevam ničesar.8 „Vi sw nunmete,* odvrne nadzornik: -jaz sem odposlale vlade in hnam nalogo, obiskovati ječe ter poslušati pritožile jetnikov." da ..Ali. gospod, tedaj je to druga stvar, in upam, bodeva razumela." ; ., Vidite," pravi guverner tiho, ,,ali se ne pričenja, kakor I šem vam povedal?" j „Gospod." nadaljuje jetnik, ..jaz sem abbe Faria, rojen v j l.inni; bil sem dvajset let tajnik kardinala Rospigliosija; v pri-j četku leta 1811. so me zaprli, a sam ne vem, zakaj. Od tedaj sem zastonj prosil prostosti pri francoskih in italijanskih i oblastvih." „ Zakaj pri francoskih oblastvih Vu vpraša guverner. .Ker so me zaprli v Piombinu in menim, da je postal Piombino kakor Milan in Florenca glavno mesto kakega francoskega departamenta. - Nadzornik in guverner se smehljaje spogledala. r Vraga," pravi nadzornik, „vaSe novice iz Italije niso najnovejše." „Z onega dneva so, ko so me pripeljali iz Fenestrellesa semkaj,- pravi abbe Faria; »in ker je ustanovil Njegovo Veličanstvo cesar za svojega sina, katerega mu je podelilo nebo, kraljestvo Kini, mislim pač, da je nadaljeval svoje osvojitve ter vresuičil sen. katere sta gojila Macehiavelli in Cesare Borgia, namreč, da je združil celo Italijo v jedno samo kraljestvo." „ Gospod,- pravi nadzornik, rbožja previdnost je k sreči preprečila to silno nakano, katero vi odobravate, če se ne motim." „To je jedino sredstvo, napraviti iz Italije močno, neodvisno in srečno državo," odvrne abbe. ,To je mogoče," odvrne nadzornik, „vendar nisem prišel, da bi se pogovarjal z vami o italijanski politiki, ampak, da v»s, kakor sem vam Se povedal, vprašam, če se nimate morda pritožiti zoper svojo hrano in stanovanje." „ Hrana," odvrne abbe, „je zelo slaba kak*r po vselt ječah. Kar se tiče stanovanja, vidite, da je vlažno in nezdravo, ali vendar za ječo dovolj dostojno. O vsem tem zdaj ni govora, ampak o zelo važnih in pomenljivih razkritjih, katera imam podati vladi." „Tu ga imamo," pravi guverner tiho nadzorniku. „Zato sem tako vesel, da vas vidim," nadaljuje abbe, „dasi me motite v zelo važnih računih, ki pobijejo morda, .če se mi posrečijo, Ne\vtonov planetni sistem. Ali mi morete izkazati toliko prijaznost in govoriti z menoj na samem?" „Ali čujeteV Kaj sem rekel?" pravi tiho guverner nadzorniku. „Vi poznate svoje ljudi," pravi ta smehljaje. Nato se obrne k abbeju. ,,Gospod," pravi, „to je nemogoče." „Toda, gospod," odvrne abbe, „če bi Šlo za to, da dobi vlada od mene velikansko vsoto, recimo na primer vsoto petih milijonov?'' „Pri moji duši," pravi nadzornik, obrnivši se h guvernerju, »povedali ste mi celo pravo svoto " ,,Čujte,'' pravi abbe, opazivši, da hoče nadzornik oditi, „saj ni treba, da ostaneva čisto sama. Gospod guverner je lahko prisoten." • ,.Moj ljubi gospod," pravi guverner, „k nesreči nama je znano že naprej in veva na pamet, kaj nama hočete povedati. Gre za vaše zaklade, ali ni res ?" Faria pogleda tega rogajočega se mu človeka z očmi, v katerih bi bil videl nepristranski opazovalec, da se sveti v njih sij razuma in resnice. „Gotovo," pravi; „o čem naj pa govorim, če ne o tem?" »Gospod nadzornik," nadaljuje guverner, „to stvar vam povem jaz prav tako lahko kakor abbe sam, kajti tekom štirih teh krajih; kajti bati se je, da isto za- j vzame Čina Širše dimenzije, ter da prične segati tudi po današnji čistoslovenski lasti preko mej navedenih dveh občin. Danes ima, kakor znano, »Lega« svojo šolo v čisto slovenski vasi Neblo, za katero obstoja danes slovenska šola v Hruševlju. »Lega« je to svojo šolo ustanovila z edinom namenom, da z raznimi darovi privabi slovenske otroke iz Nebla v to šolo in na ta način po-italijanči ta danes edini zanesljivo slovenski kraj v dolenjski občini. Ta »Le-gina« šola je ravno zaraditega posebne nevarnosti, ker se nahaja ravno v sredi nebelske vasi, dočim imajo nekateri slovenski otroci iz Nebla v slovensko šolo v Hruševlje skoro pol ure. Vrhu-tega jim »Legina« šola nudi še, kakor rečeno, mnogo ugodnosti j, kakoršnih jim ne more nuditi slovenska šola, ki je v rokah laškega okrajnega šolskega sveta. Danes nam ta »Legina« šola ni Še mnogo škodovala, čemur je vzrok to, da so se storili že marsikateri obram-beni koraki proti isti. Nabrala se je že parkrat precejšna svota za to, da se tudi v slovenski šoli v Hruševlju revni otroci obdarijo slično kakor v »Legini« šoli. Danes pošiljata samo dve družini iz Nebla svoje otroke v to šolo, in ako hoče »Legina« šola napolniti svoje klopi danes, morajo isto pohajati furlanski otroci iz tri četrt ure oddaljenih Rutarjev. Vsled vrlega nastopanja g, župnika v Št. Lovrencu pri Neblem je tudi Še danes »Legina« šola brez predpisanega krščanskega navita, kar bi pri normalnih razmerah moralo imeti za posledico zatvoritev te šole. Veliko vprašanje pa je, ali se bodo dale tudi za bodočnost vzdržati dosedanje razmere, in ali bode imel odpor proti »Legini« šoli, ki se nahaja prav v sredi Nebla, tudi v bodočnosti dosedanje uspehe. Zaraditega to dejstvo vsekakor kliče po od-pomoči. Žalostno je sicer, da smo danes navezani v nekdaj čisto slovenski dolenjski občini edino še na to, da obvarujemo poitalijančevanja kraja Neblo in Hruševlje, v kojih se kljub 74 Lahom, naštetih po ljudskem Štetju, nahajata le dve laški družini; obrnimo pa sedaj vsaj tema dvema krajema vso svojo pozornost. Kar se tiče zagrajske občine, je tam slovenski živelj mnogo šibkejši, nego je v dolenjski, nahajata pa se tam slovenski vasi Petovlje in Boškini. Za prvo sicer zadnje ljudsko štetje izkazuje enako število Lahov in Slovencev, kar pa je za vsakogar, ki pozna to vas, popolnoma izključeno; kajti še danes v Petovljah se ni onih 8 Lahov, katere so našteli 1. 1890., pomnožilo niti za enega. Vrimtega se je lansko leto, ka- kor znano, vršil v Gradišču shod »Lege«, na kojem se je razpravljalo o obrambi laškega življa proti poslove-njevanju v Št. Martinu. Kako si je neki to razlagati v očigled dejstvu, da ljudsko štetje v Št. Martinu ne izkazuje ni enega Slovenca? Ta vas je čisto ob slovenski jezikovni meji, in ne bi se bilo Čuditi, ako j« prebivalstvo te vasi mešano. Ravno tako, kakor tukaj, pa je v zagrajski občini gotovo tudi v Zdravščini več Slovencev nego 14 (v letu 1890. jih je bilo 45). Cas je, da se slovenska javnost prične brigati tudi za oni slovenski živel}, ki biva v onih občinah ^radiščan-skega okraja, ki so v čisto laških rokah. Asademično ferij. društ. »Adrija« si je postavilo za nalogo, da prouči razmere Slovencev v gradiščanskem okraju in tudi v onih občinah goriškega okraja, kamor stezajo Lahi svoje roke. Dela to raditega, da opozori slovensko javnost na važnost teh naših pozicij, in da se prične z delom tudi v tem oziru. Kaj je storiti na to strani Nekoliko mislij povemo v prihodnjem članku. DOPISI. Iz Milanske županlje. — (Posledice Zamarjevega pohoda na Brdice.) Dodatno k dopisu iz biljanske županije poročamo še, da je bilo odganih v korminski zapor dne 21. t. m. devet fojanskih fantov, ki so se udeležili Zamarjevega agitacijskega pohoda na Brdice, kakor v dopisa poročano. Vzrok te aretacije je ta, da so metali kozarce v droge pivce ter razbili mnogo steklenic in porezali namizne prte, zunaj krčme so še razsajali ter metali kamenje proti krčmi. Krčmar ima škode Čez 20 K. Med aretiranimi fanti se morda nahajajo tudi nedolžni. Gotovo pa je, da so bili fantje vinjeni, radi česar so zgubili ves čut dostojnosti, pijačo pa je plačeval le Zamar. Stariši aretiranih mladeničev so po pravici ogorčeni nad Zamarjem, kateri je fante zapeljal ter provzročil take neprijetnosti; mesto obhajati doma Veliko noč, morajo v ječi sedeti, naj bi Zamarja in tiste, ki so tega v prvi vrsti krivi, zaprli. Zamar je eden najglavnejih klerikalnih stebrov v naši občini, on je nekak zaupnik „Prim. lista" in ,,Gorice", kojima je le čestitati, da imata take može na svoji strani in za zaupnike •, kakor je Zamar zgubil ves ugled v občini, sta ga zgubila tudi omenjena lista. — Slf. Kfi! Vfpavskf. — M nam do tega, da bi odgovarjali na dopis v farovškem „fertohu" št. 29. znanemu lažnjivemu Kljukcu s pomočjo svetokrižkega nedavkoplačevalca, ali da bi javnost ne mislila, da je na tem kaj resnice, nas ljudstvo sili, da vendar odgovorimo tem brbljačem. Klerikalstvo, liberalstvo, to ni igralo v občini nobene uloge, to je dobro rečeno, ali dopisniku nepritično; boljše bi bilo, da bi rekel ta katoliški junak: pri nas je vse v neredu. Občinsko cesto okoli postaje smo napravili kot konjsko podkev, tako da nas ljudstvo vedno preklinja in nas bo še pozni rod. Razsvetljava po mestu nas tudi obilo stane, v kratkem napravimo tudi tramvaj; živinski trg stane nas ogromnih kron, ali ravno tisti je, kot pred 200 leti: napravili smo tudi „links front, links šavt, kut-ap, rek cum gebet, general di šarše, fertik, fajer, bum" itd. Občinske poti, izvzemši, ki pelje v mesto, so grdi klanci, tako da kmalu ne bo mogoče voziti kljub takim podporam, kakor pravite; to bi bilo za dopisnika „Gorice" bolj prav. Glede tajnih shodov, ki se vrše v znanem „hoteln", dopisnik „Soče" lahko dokaže, da se pogosto vrše, tudi v tednu. Ljudska govorica se širi, da ako ne bo drugače, da naprosite k troškom, ako bo potreba, verski zalog, ter da naprosite tudi goriškega izdajico. Protest proti sv. birmi, to je res nekaj čudnega in tudi nenavadnega. Sam vzvišeni nadškof se je jako smijal, ko je izvedel to novico. Kar zadeva zavarovalnico goveje ži-žine, dopisnik „Soče" ni nasproten. Kolikor-toliko društvo dobro deluje po moči. Hotel je pa reči, da bi bilo morda boljše, ako bi se napravila deželna zavarovalnica. Blaž Grča se je repenčil o tem, potem pa je menda vse skup pustil ter se spravil na vrabce in šoje. Ta deževni poslanec je zagotovil pri zadnjem shodu v Sv, Križu obilo vode v slučaju velikega dežja, ali ravno tista hiša je pred kratkim pogorela za pomanjkanjem vode. Otročje smešno je to, da nasprotna stranka je naši že izvolila župana, ko še sta-rašina ni bil Saj vam nismo povedali, koga imamo izvoliti m župana, mi smo imeli namen izvoliti moža v pravem pomenu besede, ki bi bil v prid občini. Tistega, ki ga vi tako slikate, smo volili le za starašino iz nevednosti, v kakšnem položaju je ; saj jih imate tudi vi v družbi, ki niso vredni piškavega oreha. Nismo hoteli govoriti o našem županu, ali ker ga lažnjlvl dopisnik „Gorlce" hoče spraviti v deveta nebesa, rečemo, da je stransko maščevalen ter da je podoben žegnu svetega Blaža, ki ne koristi in ne škodi; se ve, gospoda mora ubogati, če ne ga hudič vzame, Tistega napredka, kakor se ga slika, ne vidimo. — Šraentani liberalci, da tako pišejo o nedelavnosti naših starašin! AH ni lepa tudi ta ; lansko l^to so deli v prevdarek nekaj kronic, da bodo za slučaj slane spomladi. Ljudstvo si misli, da bodo res tekali po vino* gradih In poljih z gorečo glavno kot vedomci, ali ne ganejo se, ampak tužno gledajo z nami vred, ko nam slana požiga, Bog ve kara se porabi tiste krone. H koncu omenjamo, da ako boste res tako pridni, tam gospodarite, mi se ne bomo dosti borili; ali prememba pač vendar mora biti. Na svidenje, ako vam jubo! |Z OobfklVelj na Vipavskem. — Dne 21. maja priredi „ Bralno in pevsko društvo v Dobravi ah" ples in javno tombolo. Ples prične ob 3. uri, tombola ob 5. uri popoldne. Naše „Bralno in pevsko društvo" si je vzelo letos nalogo, da si mora nabaviti tamburaško orodje; godba blaži človeku srce in tudi ga pripravi, da je dovzeten m omiko. Ker pa naše društvo ni v stani si nabaviti tambura-škega orodja brez veselic, si je zmislilo, da letos priredi javno tombolo s splesom. — Tombola bode imela dva dobitka: činkvina 80 K, tombola 200 K. Vsak zaveden Vipavec naj segue z upanjem, da dobi činkvino ali tombolo, po kartelah, katere se že sedaj prodaja po 40 vinarjev ena po vseh bližnjih vaseh. Da bode imel vsak lepo priliko priti in oditi, je skrbelo društvo še za poseben vlak. Urnik vlakov je sledeči: Iz Gorice ob 210 pop., iz Dobravelj ob 3-30 uri popoludne, iz Ajdovščine ob 4-40 uri, Dobravlje ob 5. uri. Iz Gorice ob 7'10, Dobravlje ob 8f>0 uri zvečer. Zadnji vlak pojde iz Ajdovščine ob 9-30 Dobravlje ob 9*45, v Gorico ob 11. uri ponoči. Slavna društva in vse zavedne Vipavce se naprosi, da prihitite na 21. maja v Dobravlje in tam dado obulus na oltar prosvete. Posebno se apelira na meščanska društva in posameznike v mestu. Domače in razne nouice. Jutri V »TrgOVSkI Dom"! — Društvo »Narodna prosveta", ki je začelo tako lepo izvrševati svoje stavljene si naloge, stopi jutri pred naše občinstvo z dramatično predstavo, kateri bodo sledile še druge, da pridemo počasi do nekakega rednega gledališča v Gorici. Da so to zgodi, predpostavljamo, da bo naše občinstvo znalo ceniti prizadevanja „Narodne prosvete" ter bo obračalo dramatiki ono pozornost, katero zasluži. Društvo se je trudilo za jutrišnjo predstavo, zastavilo svoje moči, da kolikor mogoče žo s prvim nastopom pridobi občinstvo zaso ter pokaže, kako resno se loteva težavnega delovanja na dramatičnem polju. Ni lahka naloga današnji dan dajati slovenske predstave v Gorici, ko nimamo igralcev po poklicu na razpolago, da, ko nimamo osobja, ki b! imelo Čas na razpolago ter se posvetilo kolikortoliko dramatičnemu predstavljanju. Pri nas jo bilo doslej vse le žrtvovanje, blagohotno delovanje v dober namen; tako je tudi še dandanašnji: „N:n-rodna prosveta" pa hoče kolikor le mogoče ven iz teh razmer — hoče, čeprav ne moremo govoriti o igralcih po poklicu, pa vendar vstvariti naraščaj, iz katerega potečejo dobre igralne moči, tako, da bodo mogoče sčasoma brez dosedanjih velikih težav redne, raznovrstne predstave. Važen korak v tak namen napravlja „Narodna prosveta" i jutrišnjo predstavo. Radi tega polagamo p. n. občinstvu te okolnosti na srce ter pričakujemo, da se isto odzove va- (Oalje d prilogi.) ali petih let sem jo slišal tolikokrat, da me že bolijo ušesa," „To kaže, gospod guverner," pravi abbe, „da ste kakor oni ljudje, o katerih pravi sveto pismo: „Oči imajo, a ne vidijo, ušesa imajo, a ne slišijo." „Moj ljubi gospod," pravi nadzornik, „ vlada je bogata in — hvala Bogu — ne potrebuje vaših zakladov: ohranite si jih torej za tedaj, ko zapustite ječo." Abbejeve oči potemne; zgrabivši nadzornikovo roko, pravi: „Toda če nikdar ne pridem iz ječe, če me kljub vsi pravici puste v ječi, če umrem v nji, ne da bi poveril komu svojo skrivnost, ali naj bode potem ta zaklad izgubljen ? Ali ni boljše, da ima od tega dobiček vlada in jaz? Na šest milijonov povišam svoto, gospod, da, šest milijonov žrtvujem in sam se zadovoljim, če se mi vrne prostost, z ostankom." „Pii moji duši," pravi nadzornik polglasno, „če bi človek ne vedel, da je ta mož blazen... Govori tako prepričevalno, da bi človek menil, da je to resnica," „Jaz nisem blazen, gospod, in samo preveč govorim resnico/ odvrne Faria, katerega uho, poostreno v ječi, ni preslišale nadzornikovih besed. „Ta zaklad, o katerem vam pripovedujem, eksistira resnično, in predlagam vam, da skleneva pogodbo, po kateri me spremite vi na dotično mesto: v najini prisotnosti razkopljejo zemljo, in če lažcm, če ničesar ne naj-devo, tedaj sem blazen, kakor ste rekli. No. potem me popeljete nazaj v to ječo in potem umrem, ne da bi še kaj zahteval ali želel bodisi od vas, bodisi od koga drugega." »Guverner se prične smejati, „In je li vaš zaklad daleč od tod?" vpraša. ^Kakih sto milj od tukaj," pravi Faria. „ Stvar ni izmišljena slabo," pravi guverner; rfče bi si dovolili vsi jetniki to šalo ter hoteli vesti svoje stražnike sto milj daleč na izprehod, in če bi stražniki v to privolili, bi bilo to krasua priložnost, ubežati pri prvi ugodni priliki, ki bi se ponudila, in na tako dolgem potu bi se ponudila prilika čisto gotovo." ;,To je znano sredstvo," pravi nadzornik, „m gospodu ne pripada niti zasluga, da bi je bil iznašel." Nato se obrne k abbeju. „ Vprašal sem vas/' pravi, „če ste zadovoljni s svojo hrano." ,,Gospod," odvrne Faria, „prisezite mi pri Kristusu, da mi vrnete prostost, če sem govoril resnico, in hočem povedati za kraj, kjer je zakopan zaklad." „Ali ste zadovoljni s svojo hrano?" ponovi nadzornik. „Gospod, vi s tem ne riskirate ničesar in pač vidite, da ne nameravam ubežati, ker ostanem v ječi, dokler se ne prepričate o resničnosti mojih besed." „Vi ne odgovarjate na moje vprašanje," odvrne nadzornik nestrpno. »In vi ne na mojo ponudbo," vsklikne abbe. „Bodite torej prokleti kakor drugi neumneži, ki mi niso hoteli verjeti! Vi ne marate mojega zlata, torej si je obdržim; vi mi nočete dati prostosti, a da mi jo_JBog. Pojdite, ničesar več vam nimam po vedeti!" In abbe vrže s sebe svojo odejo, vzame kos apna, sede v svoj krog ter riše svoje črte in piše svoje številke naprej. „Kaj dela tukaj ?" vpraša nadzornik pri odhodu. »Svoje zaklade sešteva," odvrne guverner. Faria odgovori na to opazko s pogledom, polnim najgio-bokejšega preziranja. Nadzornik in guverner odideta. Jefcničar zapre za njima. „Morda je imel kdaj res v svojih rokah zaklade," pravi nadzornik, ko gresta po stopnicah, „Ali pa se mu je sanjalo, da jih ima," odvrne guverner, „in drugo jutro se je zbudil blazen," „Res," pravi nadzornik z naivnostjo korupcije; „če bi bil res kdaj bogat, bi ne bil prišel v ječo." Tako je končala stvar zabbejein. Ostal, je v ječi, in mnenje, da je blazen, se je po tem dogodku še utrdilo. »Edinond Dantes Kar se tiče Pantesu, je izvršil nadzornik svojo obljubo. Ko je prišel zopet v guvernerjevo stanovanje, si je dal pokazati zapisnik jetnikov. Pri Dantesovera imenu je stala sledeča opazka i Strasten bonapartist; vdeležil se je aktivno povratka z otoka Elbe. Ostati mora v največji tajnosti in pod \ najstrožjim nadzorstvom.« Ta opazka je bila pisana z drugo pisavo in a drugim črnilom kakor ostali zapisnik, kar jo kazalo, daje b?'a pripisana pozneje, kakor so zaprli Dantesa. Obtožba je bila pregotova, da bi jo človek pobijal. Nadzornik je pripisal k temu: „Ni možno ničesar storiti.M Ta obisk je takorekoč vzbudil Dantesa v novo življenje; odkar je prišel v ječo, je pozabil šteti dneve, toda nadzornik mu je dal nove podatke, in Dantes jih ni pozabil. S koscem apna, ki se je odruščil od stropa, je napisal na steno: „30. julija 1856." In od tega dneva naprej je napravil poleg toga v. in tambnrnško društvo „Pod-g o r a" in „Sokol" iz Gorice na Vrhovljah v Brdili. Tukajšna in okoličanska društva se prosi, da se blagovolijo ozirati na ta dan in se tudi udeležiti pomembnega izleta. 1. din maJniKa V GOriCi. — Delavski praznik 1. dan majnika bodo obhajali v Gorici tudi letos na običajen način. Delavci se snidejo zjutraj na Telovadnem trgu ter korakajo potem po mestu, kakor vsako leto, z godbo na čelu. V Gorico pridejo k obhodu tudi delavci iz Ločnika, Podgore in Moše. Po obhodu bosta v hotelu „Central' dva govora : slovenski in laški. Popoludue bo veselica na živinskem trgu. Namestnik princ Hohenlohe. - Namestnik princ Hohenlohe je popolnoma okreval ter je v početku tega tedna zapustil sanatorij Low in se za kratek čas nastanil v palači kneza Fiirstenberga na Dunaju. Ko se čuti dovolj okrepfanaga, se povrne v Trst. Učiteljsko dniŠtVO Za goriški Okraj vabi na zbo- rovanje, ki bode v četrtek dne 4. maja t. 1. ob J), uri predpoldne v restavracijski dvorani ,,Trgovskega doma" v Gorici. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Mladi učitelj (poroča tovariš Ant. M ožina). 3. Koncert v korist „Učiteljskega konvikta". 4. Razni nasveti in predlogi. Mlade tovariše se opozarja na 2. točko. Za koncert vsi na krov! Odbor. , Učiteljsko društvo za sežanski okraj vabi na *-ftfi8ffi$it!fc!^^ ob 10. uri predp. v Sežani. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Uverjenje zapisnika zad. zborov. 3. „Učiteljstvo in omika", (poroč. Mervič.) 4. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 5. Volitev odbora in delegatov. Predlogi. LOVCI so došli včeraj dcp. ob napovedanem času 8*48 v Gorico. Na kolodvoru jih je čakalo več častnikov, oni na konju so šli naprej pred njimi po mestu, v sredi godba tukajšnjega pešpolka št. 47., za njo vojaki-lovci. Okoli 10. ure so odkorakali iz mesta proti Kanalu. Vojaštvo, čvrsti fantje, je napravilo na gledalce najboljši utis. Redni letni občni zbor goriške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda bode v soboto dne o, maja ob 4'/2 popoludue v prostorih (.Slovenske Čitalnice". iz Vrtojbe nam poročajo na našo notico „Čemu novo društvo V" da vzrok odporu proti Čitalnici je predsednik in neki drugi gospod, ki hočeta, da bi se jim ljudstvo slepo pokorilo. Govorijo o nekem terorizmu, katerega prej v Vrtojbi ni bilo. -— Da se .pravi glas spozna, treba čuti dva zvona -~ toda zdi se nam, da je ta glas vendar le malce pretiran. Ali ako je kje kaj krivde, naj se jo odstrani od jedne ali druge strani, kajti dejstvo je, da sedanje stanje v društvenen gibanju ni na čast Vrtojbi. Menda se vendar dado diference, ki so tudi na drugi strani ne le na oni predsednika, kakor jih hoče imeti dopisnik — z lepim potoni poravnati! — -Nas bi veselilo, če ne pride do novega društva, marveč da se Čitalnica poživi in pokrepi, da bo slavijo toliko lepše. Sprnvljivost prepovedujemo mi, s prepirom se ne pride nikamor naprej. Torej V! V Št. AndrežU tudi snujejo novo bralno in pevsko društvo. Tam so začeli snovati tako društvo s pretepom in popndnnjem za vrat. Lepo to ni seveda! Tudi v Št. Andrežu bi bil čas, da se pomirijo znani zdrnžbarji! V Št. Andrežu že obstoja dobro in napredujoče bralno in pevsko društvo. Čemu novo 't Komur je za tako društvo, naj vstopi v sedaj obstoječe — pa bo vse prav! Malenkostni prepiri se pač dajo poravnati mirnim potom. G. župan naj bi nastopil tu pomirjevalno in pametno, da se že vendar enkrat vrne mir v občino i i Brez sredstev. —• Na tukajšnji policiji se je prijavil 29 let stari Kr. Trost, doma nekje iz Nemčije, ki je brez dela in brez sredstev. izpred SOdniJe. - Fg. Kocijančič, 21 let star, in .los. Blažič, 20 let star, iz Neblega j sta dne 12. febr. t. 3. Antona Peršoljo pre- tepla ter ranila tako, de je vsled tega umrl, zapustivši ženo in devet otrok. Baje jo Per-šolja pred sodnijo v Krminn pričal proti njima pri razpravi radi tatvine, na kar sta se maščevala nad njim. Obsojena sta bila vsak na 2 leti težke ječe s postom vsake 3 mesece in plačati imata 2774 K 14 v vdovi in otrokom ter za sodnijske troške. Poklican je bil pred sodnike J26 letni Andrej Čufer, bivši čuvaj v kaznilnici v Gradišču ob Soči. Obtožen je bil, da je zalagal kaznenca Jos. Battistella iz Ronkov s tobakom ter drugimi rečmi in da je navajal Bat-tistellovo ženo v krivo pričanje, češ, da ona niti ne pozna Čuferja ter da ni imela ž njim nikakega opravila; v resnici pa mu je bila dala 40 K in dve piščeti. Čufer je bil obsojen na 2 meseca ječe, zalogu za reveže v Gradišču pa mora odšteti prejeti denar 40 K in za piščeti K 184. V kolikor je pri tem kazniv Battistella, ga kaznijo disciplinarnim I potom v kaznilnici. | Gradba bohinjske železnice. Pišejo nam •. Na notico v „81ov. Kar." dne 2(5. t. m., kjer se je govorilo, kako delajo podjetniki z našimi delavci in koliko so zaslužili Lahi, moramo tudi mi nekaj pripomniti. Tudi na našem Primorskem se je tako godilo pod podjetjem Ceeoni. Naše Slovence so postavljali le na uajslabše prostore, ali polentarji so imeli najlepše prostore in najbolje zaslužke. Na ta način so ti polentarji iz Italije in južnega Tirola ogromne svote denarja odpošiljali iz naših krajev v blaženo Italijo in južno Tirolsko, ali naši domačini so si komaj za vsakdanji kruh prislužili, ali pa še celo dolg popustili. Tudi zdaj pri koncu dela je podjetnik Ceeoni pustil nam tukaj nekega laškega inženirja ter jednoga istrijanskega (čisto navadnega delavca) za paznika, kateri še v svojem življenji ni drugega delal nego z motiko po vinogradih kopal, ali pri podjetji Ceeoni soje tisti Istrijanee pokazal zelo vnetega pro patria, in za to ga je obdržal. Sicer pa, kar se mi spominjamo, je imel podjetnik jned drugimi nekega Slovenca, kateri mu je delal za 3 polentarje, ali tega izurjenega moža je prvega odslovil, in kakor nam je znano, mu pri odhodu za njegove zasluge ni dal drugega, nego kar mu je baš pristojale med tem ko polentarjem istinito tisočake meče na razpolago! To je pravica! Kedar bomo mi imeli med polentarji tako prednost, kakor jo imajo polentarji pri nas, potem bomo pa molčali, ali >;daj smo primorani stvar in počenjanje podjetja Ceeoni svetu naznaniti ter se obrniti na naše poslance, da naj že vendar enkrat nastopijo proti takemu počenjanju, da se pokaže polentarjem pot v blaženo Italijo, kakor pritiče. Več slovenskih delavcev. Ponesrečili SO v torek zvečer kmalu po 10. uri Anton Kaguza iz Trsta in njegova Že-a ter kočijaž Fr. Devetak. Peljali so se domu iz Krmina; od železniškega mosta v Gorici dalje so zavili po kolovozu nad bregom Soče. Tu je konj zašel na kraj, voz in konj sta zdrknila po strmini v Sočo, pri čemur so se navedeni trije poškodovali. Ženo Ragusovo so prenesli v bolnišnico, vso krvavo in nezavestno, najmanj je poškodovan Ragusa. Ozdravijo vsi. Voz je ves pokvarjen, konj pa se ni nič polomil, le oinazal in opraskal se je. U sodelovanje pri napovedani slavnosti SI. Čitalnice f-Dol. Vrtojbi dne 28. maja t. 1. se je oglasil do sedaj pevski zbor iz Št. Andrežain Bilj ter Goriški Sokol skupno s Solkanskim, kateri nastopi s telovadbo na drogu in bradlji. Priložnost bodemo tudi imeli slišati krasen sopran-solo, katerega bode proizvajala gospica Hrovatin s spremljevanjein vojaškega orkestra. Ako želi še katero drago društvo sodelovati pri tej slavnosti, naj blagovoli to naznaniti podpisanemu odboru vsaj do 14. maja. Na pozneje došla naznanila se ne bode moglo več ozirati. Odbor. Iz Mirna. - Dne 26. in 27. t. m. 8o bile pri nas občinske volitve. Vršile so se mirno in gladko, ako ne bi uvaževali malega nasprotstva v tretjem razredu, bi lahko trdili, da oo bili izvoljeni skoraj soglasno vsi obč. zastopniki, V tretjem razredu so izvoljeni z velikansko večino gg. Pavletič Gotard, Pavle-tič Josip, Sandrin Franc, Ferfolja Peter, Jakil Andrej in Scalettari Ivan. V drugem razredu soglasno gg.: Marmolja Josip, Lokar Ivan, Mozetič Anton, Marušič Peter, Faganeli Ivan in Ožbot Ivan. V prvem razredu pa zopet soglasno gg.: Mozetič Franc, Henrik Vuk, Pavlin Ivan, Šinigoj Anton, UrSlfc Peter in Vižintin Andrej. Ta imena nam dokazujejo, da hoda to novo občinsko starešinstvo znalo braniti mir in red v tukajšnem županstvu in da mu bode prva skrb blagor našega ljudstva in vse naše obrtne občine. Soške podružnice slov. plan. društva občni zbor se je vršil, kakor že naznanjeno, v Čitalnici v Tolminu ob izredno velikem številu članov. Bilo je videti vsem, da so prišli ugotavdM zahtevo, da so podružnična uprava teineljitc prcosuuje in podružnica oživi. Vsa debata se je vršila tudi v tem zmislu. Bilo je videti, da je mnogo članov, ki bi hoteli dajati, in to je najvažnejši temelj podružnične bodočnosti. Število članov narašča izredno in tudi blagajnica obeta, da stopimo letos krepko naprej. Sprejeli so se razni predlogi glede uprave, odobrili so se računi ter volil nov odbor, ki je sedaj nastopni: načelnik: dr. Itudolf Gruntar, ^tnik v Tolminu;" načelnikov namestnik: .ftko Primožič, c. kr. sodui svetnik v Tolminu ; tajnik: Julijan Pavliček, pravnik v Tolminu ; blagajnik: Karel Benič, pravnik v Tolminu ; odborniki pa so: za Tolminski okraj: Paidolf Fazan, c. kr. vi?H zemljenierec v Tolminu ; za Bolški okraj: Josip Čenugoj, c. kr, gozdar v Boku; za Kobariški okraj: Anton Stres, učitelj v Sedlu; za Kanalski okraj: Mihael Zega, posestnik v Kanalu; za Goriški okraj: dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici. Zadnji izkaz novih članov kaže, da je pristopilo na novo k podružnici okoli 140 članov. Zanimanje za podružnico je torej ve- tolažilnega poročila ni dobil. Jetničar, katerega je popraševal,| je bil nem kakor vedno. Dantes je pričel obupavati, misliti, tla je bilo to, česar se je spominjal in kar ga je tako silno razburilo, le halucinacija njegovih možgan, da je prišel iolažilni augelj, ki se je prikazal v njegovi ječi, k njemu le na krilih snu. Po preteku jednega leta je prišel nov guverner. Dosedanji je dobil vrhovno poveljstvo forta Hama. Vzel je s seboj več svojih podložnikov, med njimi tudi Dantesovega jetničarja. Novemu guvernerju se je zdelo prenerodno, da bi si zapomnil imena vseh jetnikov. Dal si je torej povedati njihove številke. Ves ta strašni grad je obsegal petdeset sob; njihovi prebivalci so se imenovali po številki sobe, v kateri so prebivali, in nesrečnega mladega moža niso imenovali niti po njegovem rojstnem imenu Edmond, niti po rodbinskem Dantes, ampak štev. 34. XV. Štev. 34 in štev. 27. Dantes je trpel vso nesrečo, katero je trpeti pozabljenim jetnikom. Pričel je s ponosom, ki ga dajeta upanje in čista vest; potem je dvomil sam na'! svojo nedolžnostjo, kar je provzročilo guvernerju misel, da je bolan na duhu, in je zaradi tega postal miren; končno se je uklonil \jegov ponos popolnoma, in prosil jo, ne sicer Boga, ampak Jaui Bog je poslednje pribežališče grešnikovo, ki bi, moral pred vsem drugim upati na Gospoda. panter je prosil druge ječe, in če bi bila tudi še globo-kejša in temnejša. Izprememba bi bila vendar izprememba, dasi k slabšemu, in za nekaj dnlj bi se bil razstresel. Prosil je dovoljenja, da bi se smel iti izprehajat na sveži zrak, prosil Mig in orodij. Vse so mu odbili, a vendar ni nehal prositi. Dasi je bil njegov novi jetničar Še bolj nem kakor prvi, ga je Dantes vendar nagovarjal; bilo mil je v zabavo, govoriti s člo- vekom, in če je bil ta tudi nem. Govoril je, da je slišal svoj glas: poslušal je govoriti, če je bil sam, a tedaj se je svojega glasu prestrašil. Ko je bil Dantes še prost, si je vstvatil v duhu strašno sliko družb, sestajajoeih iz jetnikov, ki so prišli v ječo zaradi ropanja, umorov, potepanja po deželi: predstavljal si je, da vzbuja njihova nečista veselost ostudne orgije in strašna prijateljstva. Zdaj si je celo želel, priti v jedno onih sob, da bi videl vsaj še kak drugi obraz kakor oni svojega neizprosnega, vedno nemega jetničarja. Hrepenel je po galeji z njeno sramotno obleko, z njeno verigo na nogi in znakom na rami: jetniki na galejah so bili vsaj v družbi sebi jednakih, dihali prosti zrak ter gledali nebo: in tako so se mu zdeli zelo srečni. Nekoč je prosil jetničarja, naj posreduje, da dobi kakega tovariša, in če bi bil to tudi blazni abbe, o katerem je čul go-oriti. In naj je videti zunanjost jetničarjeva Še tako trda in neusmiljena, nekaj človeškega čustvovanja mu ostane vedno. In dasi novi Dantesov jetničar ni izdal tega nikdar, je vendar po-miloval v dnu svojega srca nesrečnega mladega moža, katerega1 jetništvo je bilo tako ostro. Sporočil je torej guvernerju prošnjo štev. 34, a ta, previden mož, je menil, da hoče Dantes huj skati jetnike, spletati zarote ali pa si dobiti prijatelja, s katerim bi skušal ubežati; in odbil je prošnjo. Dantes je poskusil pri ljudeh vse, kar mu je bilo mogoče, in zdaj se je obrnil k Bogu: rekli smo že, da je moralo priti tako. Vse pobožne misli, ki so razširjene po svetu in tolažijo potrte nesrečnike, so osveževale njegovo dušo. Spomnil se je molitev, katerih ga je učila njegova mati, ter našel v njih slast, ki mu je bila do tedaj neznana, kajti srečnemu človeku se zdi molitev monotono govoričenju, dokler ne pokažejo nesrečnika bolesti tega vzvišenega jezika, potom katerega je mogoče govoriti z Bogom. Molil je torej, ne vneto, ampak strastno. Moleč čisto glasno, se ni več bal svojega glasu; potem je začel prihajati v ekstazo, videl Boga v njegovem sijaju pri vsaki besedi, katero je izrekel, daroval njegovi volji vsa dejanja in vse misli svojega ponižanega, izgubljenega življenja, dajal si je v njegovo čast naloge, katere si je prizadeval izpolniti, ter končaval svoje molitve: „In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Kljub svojim iskrenim molitvam je ostal Dantes jetnik. Toda njegov duh je pričel temneti, gosta megla mu je legla na oči; bil je Človek priprostega rodu, brez odgoje; preteklost mu je bila zavita v gost pajčolan, katerega more odstraniti šele znanost V svoji samotni ječi in svojih puščobnih mislih si ni mogel naslikati preteklih časov, ni mogel obuditi v življenje izumrlih narodov ali sezidati starih mest, katera domišljija poveča in olepša, da stojijo pred očmi gigantska in divnokrasna. Ničesar ni imel kakor svojo kratko preteklost, svojo temno sedanjost, svojo bolestij polno bodočnost: devetnajst jasnih let, o katerih mu je bilo razmišljati morda tekom večne noči. Ni mu bilo torej nobenega razvedrila; njegov močni duh, katerega silno hrepenenje^ in moč bi bila obrnila njegov polet lahko na vse strani, je bil brez moči, potrt in vjet kakor orel v kletki. Oprijel se je jedne same misli, misli na svojo srečo, porušeno brez jasnega vzroka od krute roke usodine. Ta misel mu je bila grenka, delala ga je besnega, in ga takore-koč požirala kakor peklo. Enkrat je imel mimogrede v rokah moč; ali izgubil jo je, kakor jo izgubijo drugi, še predno jo dosežejo, in nikakega dobička ni imel od tega. Pobožnosti sledi besnost. Edmond je preklinjal, da so. je jetničar zgražal, zaletaval se je v zidove svoje ječe ter besnel proti vsemu", kar gaje obdajalo, a zlasti proti samemu sebi; pesek, slamica ali lahka sapa, vse to gaje že razburjalo. Spominjal se je obtožnice, katero mu je pokazal Villelbrt, in vse njene črke se žarele na steni kakor,Mane, Tekel, Fares' pred Belzacarjem. Bokal si jo, da ga je pahnilo v to brezdno pač, liko, upanje, da bo podružnica res kos svoji nelahki nalogi v bodočnosti! Mnogo članov je tudi iz Gorice. Klerikalna podtikanja glede družbe sv. Gir. in Met. ter glede ŠOl. doma. — Kadarkoli se spustijo klerikalci v kako' polemiko, se borijo le s puhlim orožjem lažij. Istina je, da so naši klerikalci bojkotirali koncert „Pevsk. in glasb, društva" — »Slovenec", ta lažnjivi list, kije pa glasilo ljubljanskega škofa, pa trdi sedaj, da smo mi bojkotirali dramatično predstavo v prid družbe sv. C. in Met. ter Šol. doma, kar je grda laž, Mi smo povedali le svoje mnenje jasno in odkrito, kakor delamo vedno, potem, ko so izvedli klerikalci bojkotL proti koncertu „Pevsk. in glasben, društva". Bojkotirali so koncert tega društva, ki ni nič drugega nego pevsko in glasbeno društvo, delali so ob jednem reklamo za lasku gledališče, dasi so videli, da smo mi poprej objavili vabila na njihov dramatičen večer, in še tisti dan, ko so bojkotirali na prefrigan način koncert omenjenega društva, odvračajo pozornost od koncerta celo na laško gledališče, je bila v ,,Soči" notica o njihovem dramatičnem večeru. Obzirnejše pač nismo mogli postopati. Nam je bilo do tega, da se napravi nekak modus vi-vendi v društvenem življenju, da bodo pohajali javne slovenske prireditve pristaši jedne in druge stranke — ali tisti, ki tega niso hoteli, s o bili klerikalci. Na varnem sicer radi pridigajo o slogi, ali v praksi je ne poznajo. Da pa potem nismo več priobčili notic o dramatičnem večeru, ko je bil na grd, protinaroden način od klerikalne strani izveden bojkot proti koncertu pevsk. in glasb, društva, to je menda pač umevno! Ali bili smo še toliko obzirni, da smo le povedali svoje odkrito mnenje; o bojkotu ni govora! Mi hočemo družbi sv. C. in M. kakor tudi „Š. d." le dobro. Stremimo le za tem, da se odstrani, kar je slabega in nedopustnega. (Kar smo pisali, seveda vzdržujemo; morda spregovorimo kedaj še očitneje.) Kajti tisto slabo je uzrok, da družba ne uspeva. Nastopili pa smo energično, in to storimo še, proti uzurpatorjem ,,š. d,", ki nimajo drugega namena nego z našo nežno deco kovati politični kapital ter nesramno izkoriščati najbolj vzvišeno narodno čutstvo v naprednih srcih, to je skrb za naš narodni naraščaj v mestu. Klerikalci to izkoriščajo, z izkoriščanjem pa neizmerno Škodujejo dobri narodni stvari! To je jasno. „SIovenec", primi jih! Ukazi jim: Proč roko !------- „Slovenec" preobrača torej vso reč ter ' dela nas krive, dasi dobro ve, da tiči vsa krivda le na klerikalni strani. To je stara manira posvečenih gospodov. N aj v ečj i čudež sveta bi bil ta, če bi politika-joči nune govoril resnico! Razsodno občinstvo je pač spoznalo, kako grdo in škodljivo se je postopalo od klerikalne strani v obravnavanem slučaju ter kako obzirni smo bili nasproti njim. Roko smo jim dajali, ali so jo odbili in izvedli bojkot. — Navzlic temu pa se je od napredne strani po- kazala z nova dobra volja, katero bi pač morali klerikalci vpoštevati pošteno. Znana klika je ne bo — menda pa se vendar še dobijo drugi, ki se ne bodo dali strahovati in si pustili ukazovati od par steklih nestrpnežev!» — Kaj praviš k temu, »Slovenec*?! Govori! Umrla le na Dunaju Marija grofica Pace, rojena baronica Wiukler, hči gosp. barona Winklerja, vpok. deželnega predsednika. Naše sožalje! Umrl je v Trstu g. Fran Rakuša, kontrolor tržaške hranilnice in posojilnice. Pokojnik je bil pred leti učitelj na Štajerskem> kjer je bil pa preganjan. Prišel je slednjič v Trst na, Ciril-Metodovošolo ter vstopil potem h hranilnici in posojilnici. Bil je delaven narodni mož, zborovodja, delaven tudi na literarnem polju. Kaznovani prodajalci rte. — Prodajalci rib' katerim je bilo zaplenjenih 120 kil pokvarjenih rib, so bili kaznovani pred tuk. okr. sod-nrjo v zapor 3 do 7 dnij. Razdelitev državne podpore. z'a gradiščan- ski okraj je bilo določene te podpore 50.100 K. Razdelila s* je med občine po 2000, 1500, 1000 K itd. Flumičel iu K o ž b a n a sta dobila po 4000 K, Biljana 2000 K. Ure Je prodajal 52 letni G. Košir, strežnik v tuk. bolnišnici usmiljenih bratov, po goriških kavarnah. Ure je jemal bolnikom. Koširja so zaprli. Razglednice s Strossmajerjevo stiko. — Trgovec s papirjem g. J. Bahovec v Ljubljani je založil razglednice s Strossmajrerjevo sliko. Lične razglednice stanejo po 10 v komad. Ob jednem je izdal v obliki troperesne detelje razglednico, ki nam kaže Ljubljano s kamniškimi planinami. Mestni trg v Ljubljani ter podobe Prešerna, Vodnika in Gregorčiča. Komad stane 10 v. Ponočna služba v lekarnah. — v času od 30. t. m. do 7. maja bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprta v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. Fantje V Batiljah priredijo javen ples v nedeljo dne 14. maja t. 1. v gostilni Alojzija Slamiča. Pričakujejo obilne udeležbe. Bralno-pevsko društvo »Kras" v Opatjemseiu priredi dne 2. julija t. 1. veselico s petjem in igro. Opozarjajo se bratska društva, da vpo-števajo ta dan prireditvi svojih veselic. Vspo-red pravočasno. Javni ples priredijo fantje v Ivanjemgradu dne 14. maja t. 1. K obilni udeležbi vabi plesni odsek. Ustnica. — G. dop. z dežele: Prihodnjič. Lepe in cene preproge in zavese. — Tovarna preprog Grendi na Dunaju I. razpošilja zastonj in franko svoj najnovejši v naravnih barvah izdelan krasen katalog. Prve medicinske avtoritete uporabljajo Rogaški 9,Sfyria-vreteceres je pasiral na križarju Descartes rusko bro-dovje ter se vrnil v Saigon. Transportna par-nika, ki so ju nedavno Rusi uplenili, sta imela razvito nemško zastavo. Četrto rusko brodovje. Iz Petrograda se poroča: Oklopniea „ Slava", ki tvori jedro četrtega brodovja, je 20. t. m. odplnla v Alnksandrovsko ladjedelnico. Posebna komisija, na katere čelu stoji podadmiral Parenago, je dobila nalogo, da preizkusi vsa izvršena dela na tej oklopnici. Admiralu Pnrenngu se je naročilo, da noj natanko pregleda in preizkusi: na oklopnici „Slava" dimnike, dinamične stroje in elevatorje; na oklopnicah „Imperator Aleksander II." in nImperator Pavel I." in križarkah „ Admiral Koruilov" in „Pamjat Azova" vse nove in popravljene kotle. Govori se, tla odpluje četrto rusko brodovje že te dni k Libave, najkasneje pa odide na Daljin Vztok prve dni meseca maja. Jubilej vrhovnega ruskega admirala. Vrhovni poveljnik vseh ruskih pomorskih sil na Daljnem Vztoku, admiral Zinovij Petrovič Roždestvenski, slavi ,-50. t. m. svoj .'50 letni jubilej, odkar je vstopil v pomorsko službo. Domneva se, da namerava uprav tega dne napasti japonsko brodovje. O bitki pri Mukdenu so znane sedaj nekatere podrobnosti. Ritka jo trajala H) dnij v obsegu 150 km. Rusov 'jo padlo .'50.000, 100.000 jo bilo ranjenih, 40 50 tisoč ujetih. Japonci so izgubili 50.000 mož. Ruskih vojakov jo. bilo nn bojišču '5(51.500, Japoncev pa 400.000. Skupno se je torej bojevalo 7(51.500 mož! Zmago je pripisati ne Ojami ne Jamagati, marveč generallajtnantu Kodami. Razgled po suetu. Minister za zunanje posle Gotuchowsky je odpotoval sinoči v Benetke, da se tam snide z laškim ministrom za zunanje stvari. Viljem II. obišče Benetke. — Kakor javljajo iz Ronetek, pride nemška cesarska rodbina iz Harija po morju v Renetke. da si razgleda tu-mošujo razstavo, iz Renotok se pa po železnici odpelje v Reroliu. Verojetnc je, da se cesar Viljem sestane v Benetkah/, ministroma Tittonijem in UoluchovvskimV sovraštvo ljudij in ne jeza božja. Svojim nepoznanim sovražnikom je želel vse muke, ki jih je iznašla njegova domišljija, in ki so mu bile vse, tudi najstrašnejše, prekratke za one, ki so zakrivile njegovo trpljenje; kajti tem mukam je imela slediti smrt, in v smrti je mir ali vsaj neobčutljivost jednaka miru. Pri mnenju, da je v smrti mir, se mu je vzbudila misel na samomor. Dantešova duša je bila zdaj kakor mrtvo morje, katerega modri valovi so bili videti kot jasno vodno zrcalo; plavač, ki se zaupa tem valovom, zagazi kmalu v mlakužasto blato in se pogrezne vanj. Če ne pošlje pomoči Bog, je v tem slučaju izgubljeno vse, in vsak poskus, da bi se rešil, je vzrok, da se pogrezne še globokeje. Vendar ta doba moralne agonije ni tako strašna kaakor bolesti pred njo in kazen, ki ji morebiti sledi. Je to neke vrste tolažba, ki nam kaže brezdno, a na dnu tega brezdna tudi ničevost vsega. V tej misli je našel Dantes nekoliko tolažbe ; zdelo se mu je, da zapuščajo ječo, v kateri mu ima podeliti smrt večni mir, vse muke, vse bolečine in vse pošastne prikazni, ki so jih spremljale. Dantes je gledal z mirno dušo na svojo preteklost, s gtrahom v svojo bodočnosti ter izvolil to srednjo pot kot tolažimo pribežališče. ^Kolikokrat", si je rekal, ,,sem videl, ko sem bil še mož in prost in močan in sem dajal dragim ljudem povelja, katera so ti izvrševali, — da, kolikokrat sem videl, kako se je po-i oblačilo nebo, kako se je pričelo tresti in besneti morje, kako i se je zbirala pod nebom nevihta in bila kakor veiikansk orel { s svojimi krili horicont. Tedaj sem čutil, da je moja ladija le nezanesljivo pribežališče, kajti trepetala in stokala je sama ka- i kor lahko pero v roki velikanovi. Kmalu so se pričeli dvigati ob silnem šumenju nad mojo glavo velikanski valovi, njihov strašni šum in pogled na grozeče pečine sta naznanjala smrt. Smrt me je strašila, in vse svoje moči sem napenjal, da bi ji ufiel, združeval sem ves človeški razum z izurjenostjo pomor-SčakoTO, da sem se bojeval z Bogom 1... Tedaj sem bil srečen, nisem se hotel ločiti od življenja, ki mi je nudilo vse svoje] slasti, nikdar nisem klical in volil smrti, ki mi je grozila, mor-j ska trava in školjke so se mi zdele pretrde, da bi legel na nje k poslednjemu počitku; gnusilo se mi je, da bi služil kot božja podoba za hrano morskim galebom in jastrebom. Toda zdaj je drugače; izgubil sem vse, kar mi je bilo v življenju dragega, danes se mi smehlja smrt kakor mati otroku, katerega hoče vspavati; zdaj umrjem rad in zaspini utrujen iu onemogel, kakor sem zaspal vselej, kadar sem prestal boj z elementi." Odkar so se pričele porajati v duši mladega moža te misli, je postajal nežnejši, trda njegova postelj se mu je zdela mehkejša, njegov črni kruh mu je dišal boljše, jedel in spni je' manj, in to življenje, katero je lahko končal, če je hotel, se i mu je zdelo skoro znosno. Na dva načina je mogel umreti. Jeden je bil priprost: privezati je imel samo svoj robec na omrežje v oknu in se obesiti. Drugi je bil: jesti samo navidezno in umreti gladu. Prvi se mu je gnusil. Njegova odgoja mu je pristudihi morske roparje, ki so jih obešali, če so jih vjeli, poleg jader. Obešanje je bilo torej zanj poniževalna kazen, katere si ni hotel naložiti. Odločil se je za dragi način ter ga pričel izvrševati še isti dan. V razmerah, katere smo opisali, so potekla skoro .štiri leta. Koncem drugega je Dantes prenehal šteti dneve iu zopet j ni vedel, koliko časa je že v ječi.v Odločil se je, da umrje. „ Kadar mi prinesejo hrano,' si je rekel, „jo hočem vreči skozi okno in se delati, kakor da sem jo povžil." Svoj sklep je izvršil. Dvakrat na dan je vrgel svoje jedi skozi majhno zmreženo odprtino, skozi katero je videl nebo. V pricetku je delal to z veseljem, potem pomišljnje, končno ne-1 rad; spomnili se je moral slovesne prisege, katero je prisegel samemu sebi, da je mogel izvrševati svoj strašni sklep. V takih hipih se mu ječa ni zdela tako temna, življenje ne tako nesrečno. Ril je še mlad, star petindvajset »Jo šestindvajset let ; živeti :nu je bilo morda še petdeset let. to je Se enkrat toliko, kakor jo že živel. Kaki dogodljaji morejo odpreti tekom tetin neizmernega časa vrata njegove ječe. porušiti zidove gradu ter mu vrniti prostost. Nato je približal, prostovoljen Tantal, jedi k svojim zobem ter takoj nevoljno obrnil usta v .stran. Pri misli na s\ojo priseg«/ je ostal nato zvest svojemu sklepu, kajti ta plemenita, močna narava ni mogla otiečastiti same sebe. Strog in neizprosen proti samemu sebi je torej hotel umreti iti nekega večera ni imel niti toliko moči več, da bi vstal s svojega ležišča ter vrgel prineseno mu jed skozi okno. Prihodnji «lan ni videl več iu slišni le mal«; jetničar je slutil, da je ne varno bolan; Edmond je upal. da kiv-ah? umrje. Tako je minul dan. Vedno bolj se ga je pnhiščala nezavest, in s tem je bilo združeno neko sladko čustvo. Nervozno skrčevanje njegovega želodca j<» prenehalo, silna žeja je posta jala manjša. (V je zarni/al, je videl množico plamen«" ko v. jed nakih lučicam, ki se dvigajo ponoči nad močvirji: bi'.a je to jutranja zarju neznane dežele, ki jo imenujemo snu t, Zvečer ob devetih pa se je naenkrat /budil: nekdo je trkal na steno, polog katere je stala njegova postelja. V Edmondovi ječi je bilo toliko ostudnih iivalij, da >»¦ jih je končno privadil in ga njihov sum v *p«mju ai ve;- muli] : toda to pot je bilo drugače. Ali je poo>iriIa slabost njegove čute: Mi je bil šum res moi-nejši in druge w.st*> kakor sicer? Ali je pred smrtjo vse por,tetdjin'jše'.- Edmond je pe-:.-?" nemiren ter dvignit glavo, da bi posipal, ".llnjejednakomeif.o praskanje, katero- .so vzbujali močni kremplji, velik zi'»i« ati p.i jednakomerno dotikanje kumnu s kakim tršim predmetom, (Dalje pride.s Nova podzemska Jama pri Postojni. — v nedeljo je šel mladi tržaSki raziskovalec podzemeljskih jam And. Perko v družbi porotnikov Mtihlhoferja in Spillerja v Postojno, Raziskovali so Magdalenino jamo, ki je v zvezi s postojsko jamo in s podzemeljsko vodo Pivko. Baziskovalci so v teku 9 ur razkrili nov vodni tek in dva podzemeljska hodnika. Zadnje razkritje je' velike važnosti, ker oba hodnika peljeta k onemu delu Pivke, ki ga doslej ni bilo moči preiskati. • zaradi-veliko,,vode-je.* bilo mogoče le kakih (50 metrov v smeri proti Podgradu prodreti. Glavni hodnik je poln krasnih kapnikov. 13 leten deček, ki potuje sam v Ameriko. — Te dni je prišel v.,Trst z vlakom nejdj^ letni deček, ki je zvedavo gledal okoli sebe. Na vprašanje, kdo je in kam je namenjen, je povedal, da gre v Ameriko, imel je s seboj listine, vse v redu. Deček ima v Ameriki že nekaj let svoje starine: ti so mu poslali sedaj denar, da pride tudi on za njimi. Popelje ga tje uslužbenec avstro-amerikanske paroplovne družbe. Strašna tOfia je padala v minoiem tednu po enem delu občine Motovun v Istri. Tako debele toče ne pamtijo ni starti. Polja, vinogradi, travniki itd. so bili pobeljeni kakor v sredi zime od snega. Toča je provzročila mnogo škode, ker so trte že pričele zeleneti. Samomor Častnika- — Listi poročajo, da si je v graski garnizijski bolnišnici nadporočuik 97. pešpolka Alojzij Schlesinger prerezal vrat z britvijo ter bil takoj mrtev. Kazenska razprava proti zakonski dvojici Klein na Dunaju, —• 26. t. m. je pričela kazenska razprava proti Henriku Klein in njega soprogi Frančiški. Udeležba občinstva na kazenski razpravi zakonsko dvojice Klein je ogromna. Največ je navzočih dam. Obtoženka Frančiška Klein zvrafa vso krivdo na svojega moža. I/javila je, da je umorjeni Svkora prenočil pri Kleinovib. Ko je ona prišla i/, kuhinjo v sobo, je zagledala mrtvega Svkoro. Očitala je možu umor, a mož jej je rekel, da ni možno več popraviti, kar je storjeno. Mož jej jo na to dal ključe od Svknrovoga stanovanja ter jej rekel, naj gre po denar. Ker jo v preiskavi vso krivdo vzela na se, se je opravičevala, da je to storila, ker jo je mož prisilil, da mu je to s prilogo obljubila. Mož jej je rekel, da nje kakor žene ne obesijo, njega bi pa gotovo. Obtožnica dolži tudi Frančiško Klein razun umora, da je razsekala Svkorovo truplo in gu spravila v vrečo, nakar je z možem oropala stanovaaje umorjenega ter na to z možem pobegnila v Pariz. Ko jo bil zaslišan soprog Ivan Henrik Kit in, je isti izjavil, dani kriv v smislu obtožnice ter rekel, da je umor samostojno izvršila njegova soproga. O11 dajo je le, ko mi! jo ona izpovedala svoj zločin, iz ljubezni in iz zmešnjave na begu spremljal. Zobne ščetke za kaznjence. Justinio minisierstvo je odredilo s 21. marcem, da treba izročiti vsem kaznjencem za čiščenje telesa potrebno milo in onim kaznjencem, ki prosijo, »reba dati tudi brezplačno čistila /a zobe t. j, zobne ščotko. Ščetke je naročiti izkjučno pri m t/Mi kaznilnici v Steism in pustiti kaznjencem tudi po iztopu iz zavoda. O tem koraku treba ku/ajer.ce obvestiti primernim potom. Kolino časa se isnajo uporabljati ščetke. se mora še dognati. Boj med leopardi fn slonom na Krovu. Na krmn neruskega panuka »\Veidi>:it'els:, ki je vo/il v Nevijork, so usmrtili trije leopardi "le-na. Stena, ki je ločila slona od leopardov. se je pri neki nevihti raztrgala. >hv. in mladič sta baš jodla, kar jo posegel eden leopardov vir.es ter hotel vzeti kos. Slon jo prijel !,j morali pa ubiti, da jo pustil slona. Pa tu \\ >hm je poginil na poškodbah /a par '•'•.i; ;»Mn. Pf$ Jlfiki. S*dij pOiO>>.jo, da je iz- U--.M-1 «ir. rugar \ Kapošvaru .- rum proti jo- l&L R-8jf je t»-kivm let S >\Oj'i!!l s:»ruilU>m do- Mgel velik" uspehe, SM MRadjankih iireMf aa Ogrskem. - N*';.;i;i>.r>ko j,im»dni»ti. in sicer Sni. Malo-^'•¦'•. Uv.r.k.;-!. Slovaki in Nemd nameravajo fnr'"-!'.r: <, Kajkr.iJM ni času skupni shod, na h-'.l»-:o::j .*;»¦• <'.e::i'..» svoje stališče napram uo-%i'::'-'' l i't.->..aju. ki je nastal \A<."'>yx. ."erinjograiki S.iksi so shoda no udo-'•*'*>¦ >r>.-ki iMtrsjarh i/. Karlovi.ev in minuti-"*« L:.'•;r<>pe!it sU obljubila, da prideta za-r-'-''ji*"> t;a shtril l^tiia i Tratuiaii. s«jsk.t \!iiilia uari'dt>:i. dovolila se jo Tran-»'-'•ii!i 11»!^ a 1 IjuUkiai »Msf/tp-tvom. Avtomobil za poštni promet se je uvedel med Priedorom in Ključem. Polagoma se baje uvedejo avtomobili po vseh daljših poštnih progah po Bosni. Klerikalno ovaduštvo, — Zagrebško državno pravdništvo je konfiskovalo najnovejšo knjigo Stjepana Bodica zazadi protidinastične pisave. Konfiskacija se je izvršila na ovadbo klerikalnega lista „Krvatstvo". Zanimiva kazenska razprava se je vršila dne "28. -tr* m:'«iiH«dv4jiibljanskA-deželiia«apdnijo. Obtožen je bil Jožef Žust, kovač iz Dolenje Dobrave, radi hudodelstva poneverjenja, katero je po navedbah obtožnice izvršil v , Kmetijskem društvu" v Dolenji Dobravi,, V tej razpravi se. je razgrnila zopet enkrat natančna slika katoliških konsumarskih razmer! Kreta se hoče na vsak način združiti z Grško. Proklamirala se je že taka združitev, ali velovlasti take spojitve ne pripustijo. Za otrpnjenjem tilnika je obolelo v okrožju Itanthemu na Pruskem od 13. do 19. t, m, 275 oseb. Od teh jih je umrlo 115. Tudi iz Inomosta javljajo, da je tamkaj umrla za isto boleznijo neka 17 letna deklica. »Tuje telo", — Zdravnik jo preiskoval nekega ubogega reveža: „Kakor se mi zdi, je prišlo v Vaš želodec neko tuje telo«, - Ko-vež; >Da, da... se že spominjam... prejšnji teden som jedel meso!* Narodno gospodarstvo. Posojilnica na Slapu pri Vipavi so jo v preteklem letu 1904. prav krepko razvijala tor izkazuje s koncem letu 1904. v vseh oddelkih pomnoženo poslovanje v nepričakovani meri, kar dokazuje, da si jo pridobila splošno zaupanje pri ljudstvu in.kar nam 'svedoči naslednjo poročilo: Prometa jo bilo K 1,.'i.') 1.270-77. Pristopilo je v lotu 1904. novih zadružnikov 77, izstopilo pa 2S, in vsled tega narastlo število istih pa 740. 125 zadružnikov jo imelo v glavnih deležih po 10 kron K (!0.'io. (i24 zadružnikov je imelo v opravilnih deležih po 2 kroni K 12«»2, skupaj K 729:>- . Hranilnih vlog je bilo koncem lota 1908. K 52(5.17:Vi:V v letu 190-1. se jo vložilo K 272.0:51 ••%, skupaj K 79S.201M;'., dvignilo pa K 190.024M(5, ostalo je torej naloženega K ilOM.l.Sl'97, k temu prištejemo kapitalizovane obresti za K 2:5.ti:J7-79 in dobimo stanje hranilnih vlog koncem lota 1904. K «!.,Jl.H19,7n. Stanje hranilnih vlog zvišalo se je 1. 1904. za K 105.f>44(>:5. Vsa zadružnikom dana posojil znašala so v 1. 1903. K 5.'V.(.s2:;-70. tekciii leta 1904. se je posodilo zadružnikom K 192.0408:), skupaj kron 7:5I.^r>4'<);}, med letom so zadružniki vrnili K 114.491-(h. dolgujejo torej zadružniki vsega K til7.:-572"Si}. Stanje posojil se je zvišalo v 1. VM\. za K 77.549iii. Čistega dobička jo bilo K 7.3»»5-i:i. Književnost. \ Slovenci v šomocski županiji na Ogrskem, — ; Zgodovinska, narodopisma in književna črtica. i Napisal Anton Trstenjak. Ponatis iz „Slov. i Naroda-' 1905. Cena 1 K. Založil pisatelj. ! Pridjau jo tudi zemljevid krajev s Slovenci v I omenjeni županiji. V Znamenju Življenja. Pod tem naslovom jo izšla v SlaUierjevi tiskarni \ Kanniku knjiga, v kateri je obseženih več črtic iz peresa mladega pisatelja Verda L. Turne. Razglas. Konsorcij uradniškega konsnmnega društva V Gorici i$če osebo, zmožno voditi trgovino z jestvimuni. katera mora biti sposobna tudi prodajo na drobno. Prednost imajo le oni ponudniki, kateri so zmožni slovenščine, hiščiuo in nemščine ter imajo najboljša spričevala. Ponudbe jo pošiljati na konsorcijskega tajniku Vlrgilija lussin v norici. Išče se tudi primerne prostore za tako trgovino in zalogo in sicer v smeri od (ile-dališko do Semeniško ulice. Ponudbo s točnim popisom prostorov in za kako ceno so oddajo y. ..njem jo pošiljati čim prej na goriimenovani naslov. Ponudnikom se zagotavlja stroga, tajnost. got)felmu razumljivi, ra/.nili \i-lik..sti. 'Cena /.a oelo obleko IS K, sum. telnviiik in jopu 10 K. Hfl. Poueraj • v Gorici, na Travniku. • Vojaška in uradniška krojačuica. Trgovina ¦/. !i>:iniifakturniin blagom in gotovih ul'l"k. Nizki- ':i'iil' Invz konkuronco. Vse pri- • z.i vojaštvo, lastniško in umilniške Ov Samoigralni ~mm m a n dolinski orkestrion najnovejše, najdovrsenejše konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito ceno. Odlična lepota glasov, moderna izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na najmanjše obroke brez poviška cene. — Prospekti gratis in franko. S Zangl na Dunaju, IV., Favoritenpfatz 2. Edini zastopnik in ivorniška zaloga firme Kuhi & Klatt v Berollnu. ZAHVALA. Podpisani pogorele! v Rakitni zahvaljujemo slavno zastopstvo zavarovalnico v Ljubljani, in g. ravnatelja, kateri so prišli dne 1. aprila 1904 na ogled ter brez obotavljanja nas pošteno izplafinli, da se moremo tiin potom naj-iskroneje zahvaliti. Toplo priporočamo hifinim posestnikom, da se zavarujejo pri zavarovalnici „l "% in električno luč. ^ Oprave za kopelji, sesalke vseli sistemov. — ^ Popravljalnica aulomobilov, motociklov in dvo-2 koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklauje 2 — Purnjie, železne in kovinske cevi. Zaloga < mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih > ^ britev, škarij itd. k Lekarnarja A. THIERRY-jev RAI 7AM pristen le z ™**^*****™ varstveno znamko zelena nuna. Najstarejo ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, ribanju, želodčnem" 'uču, slabemu teku, kiselici, zjtagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako poŠto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. prifnt Centiffolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentrož.) Najmočnejše čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s spivm- nieo in poštnino vred: 2 lončka K 3'60. Pri tno jclino iz lekarne pri angeljo varuhu A. THIERRT-ja v Pregradi ?ri Rogatca-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila, la ta zdravila gotovo učinkujejo ter se ncnadomest-.ia, pričuje brošurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošljo posebej na zahtevo. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsisi cotnp. Nadomestek za P s i n - E x p a 11 o r je splošno priznano kot izvrstno bol blažnjoSe mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Elchterjevo lekarne, potem se je gotovo prejelo • originalni izdelek. =-- RICHTBRJEVA LEKARNA r^^ ('SL\ k „zlatem levo." v Pragi Y4^i i|i'| Elisabethgasse §t. 5 nova. [L uNVTJ Dnevno razpošiljanje. t^ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. NaL«fstvo in nadzorstvo je oklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 4V,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo in sa menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 51/1%.. Stanja 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z delažiK = 118.382. — Hranilne vloge 1,554.98913.—Posojila 1,570.81039 — Vrednost hiš 110.675'—(v resnici bo vredne več). •—Res er v ni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon It. 79. Kertai&ui JLM>, : v Gorici Stolni trg št. 9 < Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. Ekspert 09*1 Mizarska zadruga v Gorici Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojeviiint obratom nu parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou _____m--------- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.______™ Podružnica v Trstu Via di Piazza vecrjila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. j\nton 3vanov pečenko - Gorica TEKAL1ŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in ernih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja pc železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. rfuerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva »prazdroj* z sloveče eeske »Meščanske pivovarne". Zaloga leda, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cena zmerna. Postraiba poitana In točna. L$: .. - - Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-Siijejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Leeijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici m madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : ITIesIna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 S, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznnlnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., k? so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili, Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjouan BorSič, župnik; Ilija Mamic, opankar ; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. ustanovljena i, 1360. mestna lekarna, Zagreb, fflarkou trg šteo. 96, poleg cerkue su. ITlarka. ¦"¦« Zdravje je največje bogastvo! ¦»¦ 1^3*© ^^5o4ei^e ^^^w»<^^6tjfflM«a^