Štev. 43. Y Mariboru 23. oktobra 1890. Tečaj XXIV. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek tu velja 8 poštnino vred in v Mariborn s pošilja- Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri g. Novak-n na velikanu njeni na dom » celo leto S gld,, it pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt trga po 6 kr. leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprarništra v tiskarni sv. Cirila, Bokoplsi se ne vračajo, neplačani Usti se ne sprejemajo, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., brez posebne naročnine. j dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Slov. poslanci in njih delovanje. III. Ker smo o četrti točki programa, o politični upravi že poročali skupno pri drugej, s katero se je spojila, namreč pri razpravi o pravosodji, preostane nam še samo poročati o zadnji točki, o slovenskem časopisji. Želelo se je pač govoriti obširneje tudi o tej važni točki, a razprave o prvih točkah vzele so toliko časa, da se je le na kratko mogla obravnavati ta točka. Poročevalec je bil poslanec g. Ivan Hribar. Razgovarjalo se je o razmerah, v katerih ima pač težavno stališče naše novinarstvo, katero mnogokrat zapade v plen objektivnemu postopanju, t. j. da list zapleni c. kr. gospoda, ako se ji vidi, da v njem ni kaj prav. Sklenila se je naslednja resolucija: „Zbrani slovenski in istersko hrvatski poslanci spoznavajo za potrebno, da se preustroji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah in obda z garancijami, da njegova uporaba ne bode, kakor je bila doslej, pogubna svobodnemu tisku, v obče ter slovenskemu in hrvatskemu posebej". Kako imajo trpeti posebno v Ljubljani in še more biti več kje drugje, pod težo objektivnega postopanja, to dobro vedó čitatelji naši in čitatelji drugih slovenskih časopisov. V prvi vrsti želeli bi tedaj pač mi, da se poslancem našim posreči v tej zadevi kaj doseči. Mnogo bi lahko in prav radi spregovorili ó tem kočljivem vprašanji, ali prepuščamo to raje poslan cem našim. Menda se bode vendar našel med našimi državnimi poslanci kdo, ki bode spregovoril besedo v našo obrambo. Hvaležni mu bodemo ne samo mi, nego gotovo vse čitajoče slovensko občinstvo. Več o tem predmetu govoriti, nam, žal, ni mogoče. Shod končal se je po tretji uri, ko je zbo rovanje trajalo nepretrgoma nad pet ur. S tem bi bili končali v glavnih potezah poročilo o shodu. Zvedeli smo namreč samo to, kar se je potrebno zdelo prijaviti nam, ker pri shodu D4E* Denešnji list ima pol pol i samem nisifio mogli imeti poročevalca svojeg a j kajti shod bil je zaupen. Da se je v glavnih vprašanjih po dalnjih | razgovorih dosegla jedinost, in se je shod vršil i v lepi slogi, daje nam prijetno nado in poroštvo, da se bode razjasnil tudi naš politični položaj, da bodo zastopniki slovenskega naroda in ž njimi hrvatsko isterski, kateri so se polnošte-vilno udeležili shoda, postopali složno in česar se hočemo nadejati, tudi odločno, da dosežemo vsaj to, kar se je sklenilo, ker s tem odpravile bi se pač le najbolj pereče krivice, ki se godijo razkosanemu narodu slovenskemu. Slovensko in istersko hrvatsko časopisje, kakor gotovo tudi vse slovansko časopisje av-stro-ogersko, bode gotovo živahno in jedno-glasno podpiralo delo naših poslancev, kajti vse to. kar se zahteva v omenjenih resolucijah, je tako živa potreba, tako opravičeno, da bi se pač težko mogel najti pošten Slovan, ali tudi le prijatelj Slovanov, kateri bi ne podpisal vseh točk, kar smo jih prijavili. Nahajali se bodo pač med nasprotniki našimi, tega smo preverjeni, ljudje, ki bodo celo ta skromna naša za-htevanja imenovali pretirana ali celo nemogoča. Zato pa se na drugej strani, posebno v vrstah prijateljev naših, gotovo ne hode manjkalo tudi tacih, ki bodo trdili, da so bili poslanci naši morda preskromni, ki bodo obžalovali, da se niso postavili na širše, bolj idejalno stališče. Mi za danes o tem vprašanji ne bodemo razpravljali obširneje, rečemo samo to, da nas je obveselil prvi ta shod poslancev slovensko-hrvatskih, kakor nas je veselilo, da se je vršil v lepi slogi Nadejamo se pa za trdno, da temu prvemu koraku bodo sledili drugi, ako bode nanesla potreba, ter da nam ta shod obrodi zaželenega sadu. Zgodilo se bode pa to le tedaj, če bodo poslanci naši krepko in odločno se držali svojih sklepov, ter vedno in večno zahtevali, da nam ne ostanejo le mrtva črka, ali le prijeten spomin na prvi shod slovenskih in istersko hrvatskih poslancev. Le ta edinost, katero naglasa poročevalec „Slov. Naroda" pri gg. poslancih, je v resnici vesela in mi ji želimo, naj jim ostane in se raztegne tudi na njih volilce, na vse slov. ljudstvo. Mi imamo pa še glede na prihodnje delovanje naših poslancev marsikaj na srci, pač so morebiti govorili na svojem shodu še o mar sičem, toda ni jim za to, da bi se izvedelo prej, ko bi po njih načrtu prišlo na vrsto. Upajmo torej, da ne bode njih delovanje brez uspehov. V slogi je moč. Celje in Savinjska dolina. V Celji so bili zadnji čas burni dnevi in je marsikateri kmet v okolici rekel, kaj neki dela toliko sovraštvo med precivalci tega mesta. Kakor je znano, zgubili so „Nemci" v Celji ali prav za prav slovenski odpadniki, skoro vse trdnjave okoli mesta, ter so Slovenci prišli, tako rekoč že tik do mestnega obzidja in tukaj bijejo sedaj mestni očetje „nemškega" Celja zadnji srditi boj. Padla je bila najprej občina Velika Pire-šica in je prišla v roke vrlim narodnjakom slovenskim, potem smo zmagali v okolici Celjski in zadnji čas v Skofljivasi, kjer je sedaj prav živahno narodno gibanje. Najhujši vdarec pa je bil za Celjske mogotce zguba okrajnega zastopa in pa, da se je petim slovenskim narodnim okrajnim zastopom Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko dovolila ustanovitev Južno-štajarske hranilnice in to še celo s sedežem v Celji; kajti s tem smo dobili Slovenci denarni zavod na spodnjem Štajarskem, da ne bode treba nam beračiti več pri Nemcih, oziroma naš prihranjeni denar njim nositi, da oni potem gospodarijo z njim po svoji volji. To vse seveda^že silno preseda Rakužem, Valandu, Schmidlnu in kako se ti gospodje imenujejo še dalje, ki so že siti žuljev slovenskega kmeta in mu toraj lahko hrbet obračajo. Marsikateremu menda bode znano, kako sta se protivila Celjska poslanca dr. Necker-mann v deželnem in dr. Foregger v državnem zboru proti osnovanju za nas toliko važnega denarnega zavoda Južno-štajarske hranilnice s sedežem v Celji. Celjski mogotci so toraj dobro vedeli, da držijo kmeta v svojih krempljih tako dolgo, dekler se ta mora pri njih poklanjati in denarja prositi, z ustanovitvijo Južno-štajarske hranilnice v Celji pa smo si pomagali kljubu oviram od strani Celjskih nemčurjev, tudi v tem oziru in sedaj je kmet prost in čisto neodvisen od teh mogočnih gospodov. Strah, ki so ga občutili ti gospodje pri ustanovitvi Južno-štajarske hranilnice, pa tudi ni bil neopravičen, kajti kako ta denarni zavod napreduje pri vseh zaprekah, ki jih delajo nam neprijazni duhovi, kaže to, da je od otvor- jenja zavoda, to je od 24. julija 1889 do 31. | julija tega leta, toraj nekaj Čez eno leto, tam j se naložilo denarja 601.775 gld. 63Vs kr. in kmetom izposodilo 372.385 gld. ter da ima v tem času denarnega prometa za 1,878.314 gld. 43 kr. gotovo lepo število. Posebno hvale vredno je to, da ta zavod pri dobavljanju posojila od kmeta ne zahteva nove cenitve zemljišč, s čemer se prihrani mnogo stroškov, ampak se poslužuje mesto cenitve zemljiško posestnih pol pri odmerjenju vrednosti zemljišča. Potrebno pa je in dolžni smo, da podpiramo ta zavod, kolikor je mogoče in vsikdar odločno zahtevamo pri zapuščinskih razpravah in v drugih slučajih, da se naš denar naloži v našem slovenskem denarnem zavodu, v Južno-štajarski hranilnici v Celji. Prišel je toraj čas, da mi enkrat pokažemo hrbet onim, ki nas sovražijo in psujejo, ter se držimo gesla „svoji k svojim" in to bi bilo želeti posebno od onih iz Savinjske doline, ki kupujejo robo na veliko v Celji in potem doma razprodajo. Če bomo se tega držali in nehali denar nositi našim nasprotnikom, naj se nam tudi dobrikajo v svojih štacunah, potem bodo ti gotovo nehali svoje pomočnike in posle ščuvati na nas Slovence, da nas naj napadajo, kakor se je to godilo zadnji čas in bodo kmalu videli, da tako jim ni obstanka niti v njihovem „nemškem" Celju samem. Če bodo pri njih kupovali samo Nemci, bodo ti imeli čas podboja podpirati in roke križem držati. Potrebno je toraj in skrajni čas, da se mi kmetje tudi v tem oziru vzdramimo ;in ne podpiramo svojega lastnega nasprotnika in sovražnika in zaničtvalca naroda našega, ker to je največji narodni greh, saj imamo, hvala Bogu, že narodne trgovce, kakor Vanič, Matič, Hočevar, Janež, Janič. Kakor se posoja, tako se vrača. Gospodarske stvari. Nekaj o vrenji mošta. (Konec.) 3. Beljakovine. V moštu ni veliko beljakovin ali treba mu jih je za to, da vreje. Ko pa je mošt zavrel, ni jih mu več treba in dobro stori gospodar, če jih odpravi iz vina. Izgodi se pa to po pretekanji in čiščenji, sicer pa postane vino bolno in se skvari. Čisto je vino še le tedaj, ko ni v njem več beljakovin, prej pa ne. 4. JDišečine. Duh in okus pride v vino od trsnih sort, čijih grozdje je dalo vino. Pri iza- j beli in muškatu prepriča se človek o tem celo lehko. Tvarine pa, ki delajo ta okus, tičijo v koži jagod in ima jih vino tem več v sebi, čem i dalje je bil mošt v dotiki z njimi. Duh je se ! ve, da različen, tako različen, kakor so trte, iz čijih grozdje je vino. Kdo ne pozna duha, ki ga najde človek v vinu iz rizlinga? 5. Barvila. V koži jagod so tudi barvila ali tvarina, ki daje vinu barvo, višjo ali nižjo. Izprva so te tvarine zelenkaste, pozneje pa so rmene, samo v črnini je barvilo iz začetka modro, pozneje pa rdeče in to zato, ker pride v dotiko s kislinami.' 6. Mineralij, posebno kalija in fosforove kisline, je več ali manj v vsacem moštu. Tudi duh in okus po prsti prihaja od tod, ker so mineralične tvarine v moštu, vzete iz prsti, v kateri se nahaja gorica. 7. Voda. Največ se nahaja v moštu vode, včasih je je 75 ali še več procentov, t. j. v 100 kilogramih mošta je po 75 ali več kilogramov vode. Zato pa je brez potrebe, če se grozdje škropi; vode v moštu ne bode lehko premalo. Kako se vrši vrenje ? Tako le: Ako je do volj toplo v kleti, razpada sladkor v moštu in nareja se iz njega vinski cvet ali alkohol ter ogljikova kislina. Glavna napaka je po takem to, če se ne skrbi, da je v kleti pripravna toplota; če je pretoplo ali premrzlo v kleti, ne razkraja se sladkor po pravilu in mošt ne more preiti v vino, kakor to zahteva njegova narava. Tudi to je krivo, če je posoda, v kateri je mošt, preveč polna ali če zunanji veter lehko pristopi do nje. Ako je namreč toplote premalo, vreje mošt preveč po času in torej nepopolno; zato pa vreje potlej vino in sicer po več let. Razu-meje se, da tako vino ni veliko vredno ter ni zanesljivo, večkrat je tako kalno in loti se ga rada vsakatera vinska bolezen. Jako je skrbeti, da ima mošt pravo toploto in sicer je najbolje, če je v kleti 15 do 20° R., torej taka, kakor jo imamo radi v hiši, v kateri živimo. Ako je več toplote, kar ni ravno lehko, nareja se očetova kislina ter se v par dnevih popolnem preneha vrenje. Mošt pa nima v sebi vselej tolike toplote in mu je moramo dati, če je sam nima, to pa s tem, da se v kleti kuri, se ve, da ne preveč in ne tako, da je zdaj vroče v njej, zdaj pa sopet hladno. Toplota mora biti vselej, kar največ mogoče, enaka. V časih kaže, da se v lonci nekaj mošta zagreje in potem vlije v posodo, v katerem imamo mošt, ki bi radi, da vreje. Velika napaka pa je to, da se napolni sod do vrha in se mu potem še doliva, ako je vrenje vrglo nekaj iz njega. Pravijo sicer, da je dobro, Če mošt izmeče sodrgo, to pa ni resnica. Vino izgubi pri tein mnogo snovi, ki mu jih je treba in zato oslabi. Zraka pride tudi preveč v mošt in zato pozneje vino rado cika; posoda se ogrdi in ker se ne osnaži hitro in redko po polnem, zato se nareja pozneje rada plesnoba; vrhu tega pa še se izgubi vina in to brez potrebe. Nauk iz tega je toraj ta, da se naj ne i napolni posoda preveč, ne do vrha, pilke mo- ! ras pokriti, da se ogljikova kislina pusti iz posode zraka pa vendar ne pride preveč va-njo. Če se pa ravna prav, za vreje mošt dobro in droži vležejo na dno, pri prvem pretakanji pa se odpravijo iz vina. Sejmovi. Dne 26. oktobra na Bizeljskem in dne 27. oktobra v Ribnici na Pohorji. Dne 28. oktobra pri sv. Juriji na j. ž, na Muti, pri sv. Tomaži tik Velike nedelje, v Cmureku in Slov. Bistrici. Dne 29. oktobra v Koprivnici. Dopisi. Iz Ptnja. (Okrajna cesta in M a j š-perški breg.) Že nad dvajsti let se ugiblje vprašanje, ali bi se naj okrajna cesta črez Majšperski breg preložila in kako. Več načrtov se je v teku let predložilo, pa do izpeljave ni prišlo, ker se interesenti niso mogli zjediniti o načrtu, po katerem bi se delo izpeljalo. Sedanji okrajni zastop se je odločil za zadnji načrt, akoravno tudi s tem niso vsi interesenti zadovoljni, videč, da se vsem željam nikakor ne more ustreči in da se delo sicer spet zavleče! V spomladi bil je deželni inžener v Majšpergu ter se je sporazumel z onimi posestniki, kateri bodo dali zemljo za novo cesto. Vsi akti so se odposlali na deželni odbor v Gradec. Na prošnjo okrajnega odbora, da pošljejo inženerja, kateri naj zemljo odmeri in delo vodi, odgovorili so, da se bode delo začelo meseca avgusta ali septembra t. 1. Pozneje je okrajni odbor svojo prošnjo ustmeno in pismeno ponovil. Nazadnje dobil je odgovor od dež. odbora dne 8. okt. t. 1. pod štev. 18816. Vtem odgovoru pravi, da je letos deželni stavbinski urad (Landesbauamt) z nujnim delom tako obložen, da ne more nobenega uradnika v Majšperg poslati, da pa bode drugo leto, ko bode mogoče delo začeti, to storil. Če bode vreme ugodno, bode se delo v spomladi začelo in bode še pred jesenjo gotovo. Potr-pimo še pol leta, saj že nad 20 let čakamo, ker je pričakovati, da se bode teško pričakovano delo vendar enkrat začelo in tudi zgoto-vilo! Ker bode dežela tndi k stroškom pomagala, hoče po svojem inženerji delo začeti, voditi in nadzorovati. Mislimo, da to ne bode okraju v kvar. Hv. Od sv. Antona na Poliorji. (Cerkev, blagoslovljenje kapelice, šola.) Nehote se nam vsiljujejo misli, kako veselo je vendar v fari, kadar imajo svojega dušnega pastirja in pridnega učitelja. To smo se prepričali in zelo občutili lansko leto, ko nekaj časa nismo imeli svojega dušnega pastirja. Kako žalostno je takrat bilo; po drugih farah smo okoli letali ob nedeljah in praznikih; polovica prebivalcev jih je celo doma ostajala, ker je namreč na vse kraje zelo daleč. Kako žalostno je vendar to! Letos pa smo, hvala Bogu, tako srečni, da imamo svojega dušnega pastirja, in vrh tega še tako odličnega, da smemo Antončani ponosni biti. Koliko se je že letos pri cerkvi popravilo, in še se popravlja! In vse to na prizadevanje našega visokočastitega gospoda župnika Franca Slaviča, ki tako vrlo za olepšanje božje hiše, za časni in večni blagor svojih ovčic skrbijo. Ali tudi naši pridni farmani v božjo čast radi kaj storijo. — Nedavno, to je bilo v nedeljo dne 7. septembra t. 1. so blagoslovili naš pre-častiti gospod župnik prezalo kapelico — na mestu starega križa — katero je v čast „Lur-ški Materi Božji" na svojem domu dal sezidati tukajšnji najbližnji, zelo pridni in pošteni posestnik, krčmar, tudi večletni, ljubeznjivi obč. predstojnik Franc Mravljak, po domačem „Tka-vec". Preč. gospod župnik so umeli celo slovesnost z besedo, z djanjem in s petjem tako veselo napraviti, da so se otrinjale solze vsem navzočim , posebno pa je izvrstna pridiga mogočno ganila srca naša. Presrčna hvala našemu visokočastitemu gospodu župniku za njih trud. Naš obč. predstojnik je pokazal, da ima um in srce za kaj višega; on ve, da so „dobra dela" naš najboljši prijatelj, katera gredi za človekom do sodnega stola. Bog daj mnogo takih županov! Bog pa še nekaj daj; namreč da bi naši farmani še tako pridni bili, da bi šolsko poslopje dali malo razširiti in popraviti; kajti učencev je pri nas jako veliko, šolska soba pa je tako tesna, da sedežev deklet ni moči od sedežev dečkov ločiti. Upati hočemo, da se bode tudi na to stran nekaj storilo, v kar pomozi Bog! Iz Celovca. (Shod inEinspierjeva slavnost.) „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" napravi, da vstreže vsestranskej želji, v sredo dne 26. novembra 1.1. v veliki dvorani hotela „pri Sand-wirthu" v Celovcu izvanredni shod, združen z veliko slavnostjo na čast in v spomin ranjkemu našemu slavnemu in nepozabljivemu prvobo-ritelju Andreju Einspielerju. Natanjčni program naznanil se bode svojedobno po časnikih in tiskanih plakatih. Pričetek shodu bode ob '/23. uri popoludne, slavnosti ob ob 1/27. uri zvečer. Prepričani smo, da bode vsak zaveden koroški Slovenec ta ukrep našega slovenskegu političnega društva z veseljem pozdravil in nadejamo se, da bode vsak po svojih močeh tudi rad pripomogel k uresničenju te lepe ideje. Pri tej priliki prosimo vse rodoljube po deželi, da blagovolijo že sedaj na delati, da se nameravanega shoda in slavnosti prav mnogo Slovencev in Slovenk udeleži. Iz Ljubljane povabilo je društvo vrle čitalniške pevce, kateri so nam ostali od zadnje slavnosti, ki se je vršila pred letom v Celovcu, v najboljšem spominu, kajti napravili so nam s svojim lepim petjem in ko- mično opereto „Vinska poskušnja" prav mnogo veselja. Kakor čujemo, so že obljubili, da hoté pri tej izredni slavnosti rade volje sodelovati. Tako bomo imeli tedaj zopet enkrat priliko, biti med svojimi, veseliti se prav po domače in občudovati lepo slovensko petje. Na svidenje! Iz Skomarij nad Zrečami. (Cerkvena slavnost.) Pretečene dni se je vršila v naših hribih kaj lepa svečanost. V sredo, 8. okt t. 1. smo vsprejeli svojega novega dušnega pastirja za naše kraje z izredno slovesnostjo. Na meji naše župnije smo vlč. g. Josipa Muha pričakovali vsi občinski in šolski odborniki. Blizu šolskega poslopja je bil postavljen slavolok z napisom: Dobro došli! Tukaj je čakala vsa šolska mladina in mnogo drugih faranov. Kotnikova hčerka je z ginljivimi besedami pozdravila v imenu svojih součencev in součenk gospoda župnika ter jim podala lep šopek planinskih cvetlic. S križem na čelu smo se potem podali, moleč sv. rožni venec, v procesiji s šolsko ban-dero v cerkev, kjer so nam po opravljenih litanijah dali gosp. župnik sv. blagoslov. Blizu farne cerkve je stal drugi slavolok z napisom; Hvaljen bodi Jezus Kristus. Naše gore pa so daleč na okrog glasno odmevale od pokanja topičev in vesele godbe. Z zvonika in drugih poslopij vihrale so razne zastave, cesarska, papeževa, štajerska in slovenska. V nedeljo dne 12. oktobra pa so došli k nam trije sosedni gg. župniki: Št. Jungerški, Zreški in Vitanjski. Poslednji so nam slovesno predstavili našega dušnega pastirja ter razložili dolžnosti, katere vežejo dušnega pastirja na njegove ovčice in verne kristjane na njihovega pastirja. Našemu gosp. župniku pa želimo, naj prav mnogo, mnogo let med nami srečno pastirujejo ter naše v narodnih zadevah še tako zaspano ljudstvo vzbujajo, da se vendar enkrat otrese nesrečnih spon, v katere je bilo okovano do zdaj. Vodovnik mlajši. Iz Gomilskega pri Vranskem. (Konec prepiru!*) Kako po nepotrebnem se dela raz-kolništvo med slovenskim narodom po takozva-nih narodnjacih samih, kaže med drugimi tudi sledeči slučaj: Po vsem narodna kmečka občina Gomilska imenovala je gospoda Karola Trtnika c. kr. okr. sodnika na Vranskem svojim častnim občanom iz hvaležnosti za to, ker si je imenovani gospod sodnik, kakor je tukaj v obče znano, vedno na vso moč prizadeval, da obvaruje nas kmete nepotrebnih poti in plačil in z mirnimi poravnavami odvrača nam pogubonosne pravde. In glejte, kako se ta opravičeni korak na vse mogoče načine smeši v slovenskem šalji- *) Neradi datno besedo komu za prepir in šlo je zato že več dopisov v nas koš, vendar pa jo damo še temu dopisu, ker razjasnjuje, kakor sodimo, vir prepirov in za to upamo, da napravi tudi mir. G. dopisnik pa nam naj oprosti. da smo mu pristrigli dopis, Ured. vem (?) listu „Brus" štv. 16 t. 1. V podobi telegramov se neko človeče iz „Gomilske", po pravem iz Št. Jurja, tako neukretno roga nad tem imenovanjem, da je v istini smešno, pa ne zarad stvari, katero razpravlja, temveč zavoljo same neukretnosti dopisunove in njegovega po-magača. In če bi tudi to imenovanje ne bilo umestno, zakaj se pa ni kritikovalo že ob svojem času, ko je bil g. Trtnik pred tremi leti imenovan častnim občanom od občin Polzela in Braslovče? Občina Gomilska torej ni prva storila tega koraka in če bi ga bila, smela M se tem bolj ponašati. Ona tudi ni odgovorna nikomur za to, koga in zakaj ga naj imenuje svojim častnim občanom, najmanj pa takšnim pritlikovcem, kakor je „Brusov" dopisnik. Mi zaupamo in smo hvaležni taistemu, kateri nas brani pred grdimi oderuhi in kmečkimi pijavkami. Takšen branitelj je po našem lastnem prepričanji okrajni sodnik, g. Trtnik kot pravi mož na svojem mestu; zatoraj smo mu tudi hoteli izkazati zasluženo čast. Ali Brusov dopisnik ima nekaj druzega na srci: rad bi se maščeval nad občino Gomilsko zaradi neke pravde zoper občino „Grajska ves", pa naj se potolaži; izid te pravde izve v kratkem. O te ptičke, ki visoko letajo, poznamo jih dobro po perji! Ni čudo, da tudi Št. Jurski kaplan toliko obrekovanja trpi, če svari svoje še zdrave farane pred pohujšljivimi berili. Nekateri ljudje se vtikajo v vsako reč, katera jim nič ni mar, samo da netijo domače prepire. In lehko, da se jim godi kedaj, kakor dopisniku „Brusa", ki se tako nesrečno norčuje nad druzimi. Naj le pazi, da na vse zadnje sam ne ostane na cedilu. Na svidenje! Politični ogled. Avstrijske dežele. Da utegne sedanja vlada v kratkem vzeti slovo, to se dozdeva nekaterim listom verjetno in sicer za to, ker je grof Taaffe bil uni den dalje časa pri Nj. veličanstvu. To jim je znamenje, da ne vživa več zaupanja. No nam pa se zdi, da je na robe prav. — V dež. zboru na Dunaj i je brž najimenitniše vprašanje, kako da se naj združijo predmestja z mestom v eno občino; da se združijo, toliko pa je že gotovo. — Služebniki pri konjski železnici so v nedeljo blizo vsi odrekli delo in zato stoji železnica te dni na veliko veseljo lijakarjev. Le-ti imajo sedaj veliko zaslužka. Doslej pa je še sicer vse mirno pri železnici. — Vštajarskem dež. zboru je letos liberalna večina vendar-le volila v 4 odseke naše slov. poslance, v vsacem po enega. Kakor slišimo, pa je bilo to bolj po Daključji, kakor pa liberalcem po volji. — Pri volitvi drž. poslanca v Feldbach - Badgonsk em okraji imajo tudi liberalci svojega kandidata ali nima upanja, da premaga konservativca, barona Mor-seya. — Nekaj občin okoli Celovca želi se združiti z mestno občino in skorej ni dvoma, da jim dež. zbor privoli v to Težko pa, če znajo, kaj čejo, kajti čaka jih še višjih stroškov, pa skorej nobenih koristi. — Slov. volilci v Celovškem okraji se ne vragi štv. 203-204, Kleinseite, lekarna pri „črnemu orlu". Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. "9Q 19—26 Dražba cerkvenega vina. VTsredo, dne 29. oktobra ob 9. uri pred poldne prodajalo se bode po dražbi 80 polov-njakov izvrstnega cerkvenega vina (sladkorja ima 18—21 stopinj) pri sv. Petru niže Maribora. Davorin Jurkovič, župnik. Diagnosa iz oči in nohtov. Dr. Tarczj ordinira v Cankovi pri Radgoni v Vogler-jevi gostilni vsaki drugi ponedeljek in ozdravi homeopatično vse kronične bolezni brez diete, treba le, da se bolnik vzdržuje nekaterih jedil med časom, ka teri je potreben za ozdravljenje. 2-3 3ST Obstoji od leta 187G. ^ Jožef Kregar, mizar 25 Gosposke ulice v Mariboru Gosposke ulice 25 priporoča p. n. plemstvu in visoki gospodi veliko zalogo pohištva lastnega pridelovanja za spalnice, obednice in salone po najnižji ceni, pri solidni postrežbi. 3C Na zahtevanje napravim tudi pohištvo po načrtu in za vsaki stan. 3-14 Ceniki in nariski po zahtevanji brezplačno in franko. Velita žganja® 1 terja v Hocah (Kotsch) prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico. 18 Znamenit zaslužek, ki vedno narašča in dolga leta traja, dobodo izurjene in zanesljive osebe (dosluženi žendarji imajo prednost), katere pridejo z ljudmi pogo-gtoma v dotiko. Pisma pod naslovom: G. S. 1890 Graz poste restante. 23-25 Starih in novih ¡Mili drož kakor tudi ^liažnili tropin kupi vsako mero R. Wieser, žganj arij a v Hocah. pili iinii l ■a «Etsrs-i». isi pripravljena od lekarja | PItTOLI-ja v LJubljani, je upllvno zdravilo, ki hrcpr» želodec, mehča. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo g|.adajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, č;i se prav delj ....... časa rabi. Esenco za želodec pošilja izdelovatelj si proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic sj za gld. 1-36; po 24 za gld. 2"60; po 36 za gld. 3 84; g po 44 za gld. 4-26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za ~ gld. 10-30; po 550 za 50 gld. V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. 3-15 Depflts v Mariboru: lekarna Bancalari in Kiinig; v P t u i i: Behrhalk; vCelji: Kupfersclimid; ra v Gradci: Eichler, Nedncd, Trnkoczy in Franzč. g