'iT nadstr. — Vsi m pisma se ne J9- SSev. 346,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Francka Ailšktga i dopisi naj se po»i:jajo uredništvu HsU- N* sr-rejciEdjo in rokopisi se t Ud.atsli in odgovorni urednik Šiefaa Ustnik konso,«;j bs"a .Edincst* — Tisk tiskarne vp^ne radruge * o:r.ejenim pocoftvon r Trst-.i. ulica Sv. Fr^nč.Uca A^škega §t. 20. Telefon uredništvi in uprave Skv. Naročnina zaaSa: Za celo leio . . . . . K 24.— Za pol leta ... -............. za tri mesece.......................O'—- za nedeljsko izdajo za celo leto....... o.W za pol leta.......... ¥ Tratil, v tfk 14. datMBbra 111. 2.60 ........ .Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinari??, zastarele Jtevilke po 10 vinarjev. Oglasi se računa/o na rn i It m etre v Širokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 2C vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20— vsaka nadaljna vrsta.......; ... » 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinost;*. NaVrtilnc ki reklamacije se poSiljajo upravi lista. Pljuje se izkljiiio la upravi .Edinosti— PUJa m toži se v Trstu. Uprava ta Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Prvsa&a Asifltega it 20. — Požtnohranilnićai račun 841.6.52 MM nsinooeišiii So?cdKoy. Italijanska fronta. — Obstreljevanje naših postojank pri Rivi, Roveretu in na Col di Lana. Napad v Judikarijah odbit. V goriškem predmostju topovski boji. Srbsko bojišče. — Zasledovalni boji v Crnigori se nadaljujejo. Bolgari zasedli I>ojran in Gjevgjelijo in očistili s tem Ma-ccdtHiii^ Francozov in Angležev, ki so zgubili v bojih dve diviziji. Rttsko bojišče. — Na avstrijski fronti r.ič važnega. Pri Hindenburgovi armadi boii z ruskimi poizvedovalnimi oddelki. /anadno bojišče. — Nič pomembnega. Turška bojišča. — Novi uspehi Turkov v Iraku. — V Dardanelah topovski boji. Pazoo. — Skupen ministrski svet na Dunaju. Novi vpoklici v Italiji. Sonmnove konference z grškim in ruinunskim poslanik i. Italijanski listi o Bethmannovem *u. 2 avshUdn-ltalliuAeia taiiSfi DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. decembra 1kih tleh. Skoro dve sovražni diviziji ste bili uničeni v teh bojih. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 12. (Kor.) Uradno poročilo o operacijah II. decembra pravi: Zasledovanje Angležev in Francozov na obeh bregovih Vardarja proti Gjevgjeliji Dojranu se nadaljuje. Naše na desnem bregu Vardarij prodirajoče kolone so zavzele z naskokom postojanke pri vaseh Mile t kov o in Smokvica, Pri čemer je imela 122. francoska divizija velike izgube. Naša bok krijoča konjenica je razpršila pri vasi Negorci en francoski bataljon, pri čemer je bil ujet bataljonski poveljnik. Na levem bregu Vardarja operiraloči od-delki so vrgli Angleže in Francoze iz zasedene oostojanke. Angleži so se umaknili v smeri proti vasi Kara Oglular, Francozi proti vasi Bogdance. Angleško - francoska postojanka pri Furki je bila zavzeta z bajonetom. Na zasledovanju sovražnika je macedonska divizija prebila angleško-francosko fronto in zavzela Bogdance, s čemer so bili med Kozlu Dere in Vardar-jtui operirajoči Francozi odrezani od južno Dojranskega jezera se umikajočih Angležev. Ujetih ie bilo mnogo vojakov. Plen še ni dognan. Popoldne ie bila G|ev-gjelija v plamenu. Zasledovanje se nadaljuje. . . LONDON, 13. (Kor.) Vojno ministrstvo poroča: Po srditih napadih po številu veliko močnejšega sovražnika se je 10. diviziji s pomočjo ojačenj posrečilo, da se je umaknila z Dojranskega jezera v zapadni smeri v Vardarsko dolino ter je v stiku z zavezniki zasedla močno postojanko. Ker je bila črta zelo hribovita, je bilo treba postaviti osem topov na mestu, odkoder jih pri umiku nismo mogli rešiti. Naše izgube znašajo približno 1500 mož. Bolgarski generalissimus povodom zmage pri Prizrenu. SOFIJA, 12. (Kor.) Povodom sijajne zmage pri Prizrenu, s katero ie bila končana srbska vojna, je izdal generalissimus Žekov armadno povelje, v katerem pravi: Hrabri oficirji, i>odoficirji in vojaki! Navdušen vsled vaših pravljičnih činov, se klanjam vašim zmagovitim zastavam in vam izrekam prisrčno zahvalo in globoko priznanje za časten način, s katerim ste izvršili dolžnost napram ljubemu vrhovnemu poveljniku in ljubljeni domovini. Želim vam vsem še slavnejših in sijajnejših činov za definitivno zmagoslavje našega svetega dela. Solun ostane baza ententnih čet v Macedoniji. CURIH, 12. (Kor.) Italijanski in francoski listi potrjujejo danes, da je vojni svet četverozveze sklenil, da obdrži Solun kot bazo za bodoče vojne operacije in ga v okolici utrdi, še predvčerajšnjim so bile izkrcane v Solunu sveže francoske in angleške čete. Glasom »Secola« ie general Sarrail zelo razjarjen in napenja vse sile, da reši svojo armado. LONDON, XI. (Kor.) Listi se pečajo s težavnim položajem v Solunu in naglašajo, da je negotovo stališče Grške neznosno. »Daily Chronicle« govori o znamenjih nedvomne sovražnosti Grške. Princ Andrej da je javno označil čete aliirancev za tale. »Manchester Guardian« piše, da so se grški oficirji izrazili, da bodo napadli čete aliirancev. Ukrenjene so bile razne vojaške nriprave oroti aliirancem. Grška in zasledovalni boji Bolgarov. LONDON, 13. (Kor.) Posebni poročevalec Reuterjevega urada pri francoskih četah v Macedoniji poroča: Po neki vesti iz francoskega vira je baje polkovnik Pallis včeraj v imenu grške vlade izjavil generalu Sarrailu, da bi Grška, ako bi bolgarska armada pri zasledovanju zavezniških čet prekoračila grško mejo, svoje čete pred Bolgari umaknila, da se izogne vsakemu sporu. _ V zasedeni SrbUL Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Zasledovalni boji proti Crnogorcem in Srbom ob črnogorski in albanski meji se nadaljujejo brez prestanka, odkar je padlo Plevlje, Peč in Djakovo. Avstro-ogrske čete so zadnji čas zopet pridobile precej tal v smeri proti zapadu. Zasledovanje se vrši po zelo majhnih oddelkih, ki se pomikajo po vseh cestah s številnimi predpa-truljami in kritji. To je prava četaška vojna v nedostopnem, skalnatem gorovju. Zaradi hitrega prodiranja zasledovalcev in neprestanega razkropljevania srbskih in tudi črnogorskih bojnih sil v gueriljske čete, morajo biti zavezne čete tudi daleč za najsprednejšimi črtami ravno tako strogo pripravljene za boj in se braniti posameznih napadov razkropljencev in čet. katerim ni toliko za vojaške uspehe, kot !>a za živila in puške. Storjeni ukrepi v svrho preskrbovanja živil in da se zagotovi počitek bojujočim se četam, so vsled stroge discipline in čuječnosti obudili najboljše uspehe. \ zasedenih krajih je takojšnja uporaba najstrožjih sredstev v svrho vzpostavitve reda skoraj vselej preprečila vse neprijetne dogodke, in vojaštvo se prizadeva, da pojasni prebivalstvu. ki je sovražno nam, v kakem položaju se nahaja, da se tako obvaruje nespametnih dejanj. Urejevanje zasedenih krajev, posebno zopetna zgradba razdejanih ali v slabem stanju se nahajajočih prometnih sredstev, odpravljanje srbskih vojnih ujetnikov v zaledje, nastanitev o-svobojenih avstroogrskih vojnih ujetnikov ter prav ično razdeljevanje v deželi najdenih in zaplenjenih živil in krmil se je pričelo takoj povsod in se vrši čim dalje tem zadovoljiveje. Strokovnjaki odrejajo ravno tako tudi smotrene ukrejse, da se prihodnje pomladi nadoknadi setev, ki se je v marsikaterih krajih zamudila jeseni, ter da se zopet v zpostavijo industrijski obrati in to predvsem tisti, ki izdelujejo vojne potrebščine. Končno se posveča velika skrb tudi bakrenim in svinčenim rudnikom, ki jih je veliko v deželi in katerih največji prične svoj obrat še tekom zime. Železniška zveza preko Niša bo kmalu zopet urejena, toda orijentni ekspresni vlaki, ki začno voziti te dni, bodo iz Be-rolina in Monakovega vozili preko Dunaja, Budimpešte, Niša in Sofije v Carigrad, vendar pa bodo morali del te vožnje prevoziti po novi progi, ker je železniška zveza preko Belgrada še vedno pretrga- na zaradi železniškega mostu čez Savo, ki še ni popravljen, in zaradi pokvarjenega predora pri Ripnju. Nova proga orijent-ske železnice torej od Budimpešte dalje ne vodi preko Novegasada in Zemuna, temveč preko Teraešvara in Vršca ter gre čez Donavo pri Smederevem, odkoder gre po stranski progi Smederevo—Velka Plana, kjer pride zopet do glavne proge, po kateri gre potem dalje v Niš. Železniška proga Smederevo—Plana—Jagodina je bila etapna cesta nemške Gallwitzeve armade in so jo popravile bavarske železniške stotnije, ki so tudi prevzele vojaški obrat. V zadnjih treh tednih sta se zopet zgradila dva velika mostova čez Moravo in Nišavo, potem trije manjši reški mostovi in cela vrsta razstreljenih zgradeb, med njimi mogočna premostitev neke doline. Popravo proge od Niša do Caribroda in na jugu proti Skoplju so prevzeli Bol-garji, ki so zelo dobro opremljeni z materijalom in delovnimi sredstvi. C. in kr. železniške stotnije Kovessove armade, ki so imele nalogo, da popravijo železniške proge v zapadni Srbiji, med njimi glavno progo orijentske železnice, so že vzpostavile promet na normalnotirni progi Belgrad—Ripanj in zgradile veliko število vojaških železnic, katerim se je imenitno posrečila brezhibna nadobava in odprava. Za popravo cest se, kjer je primerno, uporabljajo domačini, tudi ženske. Število osvobojenih vojnih ujetnikov iz Avstro-Ogrske bo znašalo kakih 20.000 do 25.000. Veliko vojnih ujetnikov pa je baje tekom enoletnega ujetništva pomrlo za nalezljivimi boleznimi. Usoda številnih vojnih ujetnikov pa je še negotova. toka - ententi ATENE, 12. (Kor.) Kakor se poroča z uradnih krogov, glede definitivne rešitve med Grško in četverozvezo visečih vprašanj ni več resnih težkoč. Na sestanku ministrskega predsednika Skuludisa s poslaniki entente. ki se je vršil v petek, je bilo dognano soglasje v naziranju v glavnih točkah. General Pallis je brzojavil iz Soluna, da se razgovori nadaljujejo in da je kmalu pričakovati zadovoljive rešitve. Grško posojilo v Nemčiji? SOLUN, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Vest, da je pričakovati pogajanj z Nemčijo glede dovolitve predujma Grški, je neresnična. Konference Sonitina z grškim in ru-munskim poslanikom. RIM, 12. (Kor.) Zunanji minister Sonni-no je sprejel grškega poslanika Koromi-!asa k daljšemu pogovoru. Predvčerajšnjem je Sonnino nad eno uro konferiral z rumunskim poslanikom princem Ghika. z avstnisko-rusKeaa toiiftn. DUNAJ, 13, (Kor.) Uradno se objavlja: 13. decembra 19IS. opoldne. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z RMiko-riskeia fcolltfa. BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, !3. decembra 1915. (Hindenburgova armadna skupina.) Na raznih mestih so se vr$Ili manjši boli najsrečnejših stražnih oddelkov z ruskimi poizvedovalnimi oddelki. Pri tem se |e Rusom posrečilo da so zajeli slab nemški stražni oddelek. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Brezuspešen napad na našo postojanko pri Vulki (južno Vigolovskega jezera) ie stal Ruse okoli 100 mrtvih in ujetih. (Ltasingenova armadna skupina.) Nič noveca. Vrhovno armadno vodstvo. Z ziputfaKo fcojitto. BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. decembra 1915. Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Mine ob švedski obali. STOCKHOLM, 11. (Kor.) Na obalo je bilo naplavljenih mnogo min. Mnogo min j3 eksplodiralo. Samo na kratki progi obrežja je eksplodiralo včeraj okoli 10 min, vsled česar je bilo v bližini poškodovanih več hiš. __ S turških bojišč, CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se javila: Na fronti v Iraku so naše čete zasedle vzhodno Kutelamare ležeč kraj Šejk Said. Naša artiljerija je potonila v Kutelamari en vojni monitor. — Na dar-danelski fronti topovski dvoboj in boj z bombami, pri čemer je naša artiljerija razrušila del sovražnih strelskih jarkov in postojank za metanje bomb. Odhod nemških atašejev iz Washingtona. \VASHINGTON, 12. (Kor.) Državni de-partmfi je zaprosil angleškega in francos- kega poslanika, naj se dovoli atašejema nemškega poslaništva pl. Boj'-Edu in pl. Papnu svobodna pot. Francosko - angleško posojilo v Ameriki. LONDON, 12. (Kor.) »Daily Telegraph* poroča iz Newyorka: Francosko - angleško posojilo, ki pride v torek na efektni trg, je padlo na 94, torej na točko pod emisijsko ceno. Najnovejša vojaška poročila so bila prodaji neugodna. Italijanska zbornica. RIM, 12. (Kor.) V zbornični seji 11. t. m. je zakladni minister C a r c a n o imel kratek govor, da je odgovarjal na kritike. Zagotavljal je, drugače kot pa je izvajal v svojem finančnem ekspozeju, da ima vlada sredstva, da nabavi vse, kar bo potrebovala do konca leta 1916, da imajo železnice manjše dohodke zaradi zmanjšanja potovalnega prometa in zvišanja cen o-gija, da bo vlada skrbela za blaginjo u-božnejših ljudskih slojev in poskrbi, da se znižajo cene živil ter da se iz tehničnih vzrokov proračunski provizorij ne more zali te vati za krajši čas kot pa za šest mesecev, pri čemer pa vlada nikakor noče izločevati zbornice in ji braniti, da bi že prej redno ne obravnavala posameznih poglavij proračuna in jih rešila. Carcano je zaključil s pozivom k slogi in domovinski ljubezni ter zaupanju, da vlada dovede veliki boj do zmage. Po teh besedah je ministrski predsednik Salandra objel in poljubil ministra Carcana. — Ministrski predsednik Salandra je nato sam poprijel za besedo, da bi se, kakor je rekel, pred začetkom novega političnega glasovanja povrnil k razgovoru v stvari interniran-cev. Odgovornost za te dogodke je pripisoval armadnemu vodstvu. Poudarjal je, da je bilo poleg italijanskih državljanov nad 200 oseb iz odrešenih krajev interniranih, ker se je njih bivanje v vojnem pasu zdelo nevarno. Vendar pa je armadno vodstvo na njegovo željo pravkar dovolilo vrmtev vsem internirancem, iz-vzemši one, ki so na sumu atentatorjev na varnost čet. — Ko je nato več poslancev izreklo razne želje, je naučni m&rcfter Grippo pojasnjeval svoje zasluge r.i izvedbo šolske reforme in je hvalil patriotizem učiteljslva. Sledil je nato oster odgovor socijalista Turatija proti Salandri. Interniranje italijanskih državljanov v Italiji da je protizakonito in da se je izvršilo brez nravnih in dejanskih vzrokov, ki bi se dali kontrolirati, iz strankarskega sovraštva. Ministrstvo ne pomenja isto kot pa domovina. Ministrstvo samo seje neslogo in zlorablja svoja pooblastila. Turati je vprašal, ali pregnanje veliko takoimenova-nih odrešencev z njihove domačije ixk menja ono odrešitev, zaradi katere je Italija pričela to strahovito vojno. Ob o-dobravanju svoje stranke je govornik bičal končno samovoljo vlade pri izvrševanju policijske oblasti, s čimer se ubija vsako izraženje mnenja in vsaka svoboda. Nekoliko poslancev se je odreklo besedi. Poslanec De Felice (reformni socijalist) je nastopal za slogo in narodno skupnost, ker Italija ne prenaša takih poizkusov kot je bil izprememba ministrstva Viviani in Briand. Ne ve tudi, kdo naj bi hotel in mogel stopiti na mesto Salandrovega kabineta. Giolitti se sicer, kakor se je govorilo, ni prodal tuji državi, toda škodoval je državi s svojimi zvezami z Blilovim. Njegova vrnitev je nemogoča. Tekom De Fe-licejevih napadov na Giolittija je bilo z leve strani zbornice slišati veliko, tupa-tam hrupnih protestnih klicev. RIM, 13. (Kor.) V včerajšnji seji zbornice so utemeljevali poslanci razne dnevne rede. Ministrski predsednik Salandra je ponovno zagotovil odločnost, da se italijanska državna zastava ne poniža pred Vatikanom. Na svojih potovanjih je povsod našel, da je narod složen in je navdan idealov, ki jim velia boj. Socijalist Maz-zoni je zaklical vmes, zakaj so se pri tolikšni složnosti postavili v vili, kjer stanuje kraljeva družina, topovi. Ministrski predsednik Salandra je nadaljeval s patetično izjavo o prisrčni zvestobi rimskega prebivalstva do kralja, kar je bilo od strani poslancev in tribun sprejeto z ži-vio-klici na kralja. Salandra se je izjavil za dnevni red podpredsednika Rave, ki izreka zaupanje delu ministrstva ter zahteva prehod k rešitvi zakonskih načrtov. Ako zbornica sprejme ta dnevni red, ostane kabinet na svojem mestu. Ako pa pokaže zbornica zmanjšano zaupanje, bo kabinet odstopil, hvaležen svojim naslednikom, ki bodo mogli dovršiti delo, za katero se ponašamo, da smo je pričeli in ki je ne bosta zatajila vojska in narod. Poslanec Ferri se je odrekel besedi, ker ga je bila, ne da bi bil predsednik posegel vmes, časnikarska tribuna začela ore-kričavati, ko ji je bil zakliv-al: »Plačanci ministrstva!« Dnevni red podpredsednika Rave je bil v poimenskem glasovanju sprejet s 391 proti 40 glaso vom. Zbornica je nato hitro rešila posamezne odstavke proračunskega provizorija. Naposled je bil po tajnem glasovanju sprejet celotni zakonski načrt s 313 proti lC glasovom. BethmanR-Hon&rcsou govor u zbornici in ItalljansKl listi* LUG ANO, 12. (Kor.) Dočim so italijanski listi važno politično debato v ogrski poslanski zbornici, očividno vsled vplivanja SaJandrinega ministrstva, ki se najbrže boji, da bi se vsled razprav o političnem položaju poslabšale njegove šanse v zbornici, odpravili kar na kratko in brez posebnih momentov, so priobčili govor nemškega državnega kancelarja Bethman-na - Holhvega v nemškem državnem zboru v popolnejši obiski. O njem razpravljajo /lasti oni listi, ki so energično zahtevali vstop Italije v vojno. Vsled pomanjkanja v parlamentu in v deželi izdanega gesla razpravljajo o želji Nemčije po miru na običajen ironičen način, pri čemer opozarjajo, da Nemčija nima moči, da bi vsilila mir. »Secole« pravi, da se bodo države četverozveze in posebno Italija bojevale do uresničenja aspiracij po skupni zmagi zaveznikov. »Popoio d' ltalia«, kojega ravnatelj Mussolino je zamenjal vojno fronto z lazaretom, piše v enakem smislu, želi pa vrh tega, da naj se Italija maščuje za žaljenje italijanske armade, ki ji država odreka dnevno zmagovito prodiranje. (!) Italija bo prizadejala zmage pijani Nemčiji smrtni udarec. »Corriere della Sera« izjavlja imenom Anglije, Francije in Rusije, da nočejo nobenega nemškega miru in da so krepkejši kakor pred enim letom. Dozdevni italijanski neuspehi da postanejo jasni šele vsled pomanjkanja vsakega uspeha sovražnika. Nemčija da ni zmagala in ne more dalje. Katoliški »Corriere d' Italia« smatra sigurnost tona v govoru nemškega državnega kancelarja za pretirano, vendar pa ne izzivajočo, zgraža pa se, da se Sonnino v svojih izjavah ni pečal z italijansko ofenzivo. List prihaja do zaključka, da bi morala četverozveza manj govoriti pa več delati. Dalje priobčuje razgovor z west-minstrskim nadškofom kardinalom Bour-ne, ki ne dvomi na končno zmago četverozveze vsled posebno v Angliji naraščajočih vojaških sil in je izjavil, da vojna ne more biti poprej končana, dokler ui zagotovljeno vstajenje Belgije, Srbije in Poljske. Za vzpostavitev samostojne Poljske nastopajo tudi poslanec Luzzatti in številni drugi poslanci raznih strank v predlogu na predsednika poslanske zbornice, kateremu pa se. kakor vprašanju poslanca Gambarotte na zunanjega ministra, zakaj Italija, ki je šest mesecev čakala s podpisom londonske pogodbe, ni počakala še en dan, to je do početka parlamentarno razprave, ni ugodilo. Skupni ainlstrski svet. DUNAJ, 13. 'Kor.) Včeraj se je vršila pod predsedstvom zunanjega ministra barona Buriana seja skupnega ministrskce;i sveta, ki so se je udeležili: oba ministrska predsednika, skupni ministri, kakor tudi avstrijski in oerski ministri gospodarskih resortov. Razpravljalo se je o gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z vojno in drugih sličnih stvareh. t Anton Bezenšek. SOFIJA. 12. (Kor.) Ustanovitelj bolgarske stenografije Anton Bezenšek, rodom Slovenec, je včeraj tu umrl. Poziv 1 Podpisani je določil znaten znesek. d;i se oskrbi obutev ubožnim šolarjem v tržaški občini. Z ozirom na to, da je zelo težko uaj!i dovoljno množino čevljev za šolarje, oziroma potrebno tvarino zanje, se z le-tem najtopleje apelira na meščanstvo, da bi dalo na razpolago občini čevlje, ki se nt rabijo več, ker so že slabi, tudi če nimajo para in se misli, da se rae dajo več popraviti, koščke usnja, pete, gornje dele i. dr S to tvarino se bodo skušali napraviti čevlji ubožnim šolarjem, ker se ustvari nova vrsta obutve, ki se da prav dobre uapravljati iz tvarine že zavrženih in ne-porabnih čevljev. Vsi, ki omogočijo s svojimi darovi izvršitev tega načrta, store veliko človekoljubno delo, ker bodo z zelo majhnimi žrtvami obvarovali mrazu in bolezni tolike ubogih bosih šolarjev. Zbiranje omenjene tvarine se bo vršilo 2. V zimskem času je jako priporočljivo vzeti za večeijo kavo z mlekom Kava in' mleko s kruhom imata veliko hranilno vred-1 nost in ravno sedaj v času splošne draginje sta najcenejša. Za pripravo v resnici okusne kave se priporoča specijaliteta „AMERINO". 7, kg „AMERINO" stane K 1*35 in zadostuje za 45-50 litrov vode. Gospodinje po-kusijo lahko to kavo pri tvrdki „AXA" d. z. o. z., ulica Miramar 13, skladišče. :: HALI OGLUSi:: □□ □□ 5e računajo po 4 sto t. besedo. Idastno tiskane besede se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znaja 40 stotin k. : □□ □ □ IntPlIOPntf106fl ™la,deiliča sprejme takol iIKiCll£Cil!liK31! stokova trgovina, ul. Molino piccolo št. ll>. — Izvežbanec v papirni stroki ima prednost. 7< q Fino Kislo zelje in repo v sodih po ^ 0—5<;0 kg ter preka jeno meso prodaja Fr. Cvek v Kamniku €0'.' ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J I Umetni zobje 5 | z fn brez Cellustl, zlate Krone in obrobkf I VILJEM TUSCHER Z konces. zobotehnik t TRST, ul. Coserma St. 13, II. n. i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ■MiiiaaiiiHiii Cent! in retiilnn tirana (v škatljntu K 2.30 K 2.30 K 2.80 K 1 40 K 1.40 Kuhana danska govedina (Vt kg) . . fini goveji gulaS (V, kg..... opražene ribe (1 kg in več) .... kondensirano mleko (", kg) • • . pašteta i/, otrob ('/, kg)..... rižot, riž v svinski masti......K 1 70 7« norveških sardin........K 1.25 % „ ..........K 1.— Na debelo nižje cene. FoSilja po poštnem povzetju ADOLF W. KUANSZ - Stari uvažat Skandinavskih proizvoda, - Osijek I(Hrvatska1. Mfifrffl kavo Be napravi samo z specijaliteto lllIlllU „AMERIKO-. Gospodinje pokusno labko to kavo pri tvrdki „AXA" d? z. o. z., Miramar žtev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMER1NO-K 1-35. e!0 Ifl Za dvoranico» chitonier z kristalnim lwU ogledalom, nmivalnik, svetiljka na petrolej, ogledala in lončevino, odeje, preproga, krema tbleka, svilnata bluza, debe'.a suknja croda se radi odpolovanja. Via Kapicio štev. 5, vratar (Acqnedotto». 014 Mesllrnna8,0 vba* 24) po*te°i_^osp° levo. dični. Ul. Commerciale 9, III. nad 517 O & eSSBSESS* ©SČJSaFM* b ZOBOZDRAVNIK a I Dr.J.Čermak s so ie preselil In ordinira sedaj I v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoisov srez Mm. PirtiraDR ^ UMETNi ZOBJE. J* Jakob Pertot pok. Luke posestnik je včeraj 12. t. m. v starosti 63. let po kratki in mučni bolezni v naročju svojih dragih mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 14. decembra ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti v Barkovijah štev. 403 na barkovljansko pokopališče. BARKOVL|E, dne 13. decembra 1915. Žalujoči ostali. , -" * ^. V 3m ■ Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in inancem, žalostno vest, da je naš preljubljeni edini sin oziroma brat gospod Viktor Pajnic •n«*«tfti prostovoljec, korporal, tehniker visokofofoc dne 24. novembra t. !. v starosti 20 let, padel na soških fronti junaške smrti Ta domovino. _ Žalujoča rodbina Pajnft. i - ■ ; *Jk i J L--: .. H i. -^Vi ■ sr. i ■ • -. 'f> .V* vz ■ « ••'JI Morske rite nasoljene nego 5 kg po K 6.10. Albin Anilt VtMrfovHM v lil. Uge FomoIo S. | iimmihJI