ti mot delivered, fetara tot "GLASILO" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United State« of America. Sworn Circulation 19,100 Nalveftfl »loven**! tednik v Združenih Državah Izhaja vsak torek Ima 19,100 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_____$0.84 Za nečlane______________S 1.00 Za inozemstvo___________.$3.00 NASLOV urednifttva in upravntttva: 0117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 tfccxxEZXXxxxrrxxxxxxxxxxziS ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN {SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918. Stev. 4. — No. 4. * CLEVELAND, O., 22. JAN0ARJA (JANUARY), 1929. CLEVELANDSKE VESTI Sreča v nesreči.—Mr. John Bukovnik, naš odlični slov. fotograf, ki ima svoj studio v S. N. Domu, bi se bil zadnjo soboto dne 19. t. m. zjutraj okoli 9. ure kmalu smrtno ponesrečil. Ko se je namreč peljal z doma v svoj studio, je avtomobil na Lakeshore bulevardu ob jezeru v Gordon parku vsled ledu, s katerim je bil pokrit cestni tlak, spodrsnil ter treščil preko bregu po stopnicah, ki jih poleti rabijo obiskovalci tamkajšnjega kopališča. Avtomobil je na srečo obvisel nad stopnicami. Pri padcu so se odprla vrata avtomobila in Mr. Bukovnik je padel ven. Na srečo ni Mr. Bukovnik dobil nika-kih telesnih poškodb, toda avtomobil, po katerega je prišel znani slov. garažman Mr. Joe Mrhar, je skoro popolnoma uničen. Smrtna kosa. — V sredo zjutraj je preminul v Glenville bolnici rojak John Hlapše, 894 E. 210th St. Ranj-ki je bil star 43 let ter doma iz Loža. Tu zapušča žalujočo soprogo, enega sina in dve hčeri, ena omožena Mrs. Mollie Basil ter enega brata ii? dve sestri, Mrs. Mary Rossi in Mrs. Frances Zupančič. V starem kraju zapušča eno sestro. — Zgorel je v hiši, kjer je stanoval, v pondeljek dne 14. t. m. ponoči rojak Matija Jerše, p. d. Pelčkov, doma iz Klečet pri Žužemberku. Bil je samec, star 52 let. V stanovanju na 3140 Hamilton ave. je nastal požar. Truplo je zelo ožgano. — Dne 13. jan. je umrl na svoji farmi v Geneva. Ohio, poznani rojak Gregor Grabeljšek. Na farmah je stanoval nekako 8 let, dočim je bival prej v Cleve-landu na 61. cesti. Bil je poznan kot vesele narave, jako dober človek. Bolan je bil samo en dan. Pobrala ga je nenadoma pljučnica. Tu zapušča 6 otrok, namreč štiri hčerke in dva sina. Zena in en sin se nahajata v bolnici. Pač žalostno. Ranjki je bil član dr. Maccabees. — Pretekli četrtek zvečer dne 17. jan. ob 7:30 je preminul Ignac čukanje, stanujoč na 21071 Arbor ave. Star je bil 36 let Tu zapušča soprogo in tri male otroke ter bratranca. Doma je bil iz Dolnje Stare vasi pri št. Jerneju na Dolenjskem, kjer zapušča stariše, tri brate in tri sestre. Bil je član dr. Sava SSPZ in dr. Slovenec št. 1 SDZ. Večni mir in pokoj vsem tem umrlim. —Nad vse zanimiva igra dr. Kr. Kralja 226 je preložena na 10. febr. Vrši se označeni dan zvečer ob 7:30 v Knausovi dvorani. Dalje so člani tega društva vabljeni da se udeležijo seje dne 6. febr. v Knausovi dvorani. ' —Clevelandski Hrvatje, ki štejejo do 13 tisoč, so pred kratkim obhajali odprtje svojega-lastnega narodnega doma. Korporacija "Hrvatski Narodni Dom" lastuje posestvo na St. Clair Ave. in E. 64th St, kjer se je nekoč nahajala Schusterjeva veletrgovina. V zadnjem delu poslopja se je izvršilo predelave, ki so stale okrog $6000, in sedaj razpolaga Dom z dvema dvoranama, ZANIMIVA RAZSTAVA "The Cleveland Press" je podprla gibanje za razstavo ročnih del vseh 32 narodov, ki žive v Clevelandu ter je med drugimi povabila tudi naša dekleta in žene, da razstavijo svoja ročna dela, oziroma dela, katera so izvrševale njih matere, oziroma stare matere v domovini. Razstava se vrši od 18. do 23. marca v Public Auditorium v Clevelandu. Na razstavi bomo videli čipke, med katerimi so najlepše one. ki so napravljene s pomočjo "polštra" ali "kleklanja". Kleklanje ima svoj izvor v ži-reh nad Idrijo in je bilo zelo razširjeno po vsej idrijski dolini, tja do Tolmina. V Idriji sami >e bila erarna šola, kjer so se dekleta učila kleklanja. Seve te šole sedaj ni več, odkar so Lahi zavzeli Idrijo in okolico. Te čipke so res nekaj krasnega in je naravnost umetnost klek-lati. Pri kleklanju se ne rabijo igle ampak številne stebličke, ki so oviti z sukancem. Mrs. Kuhar je ena najbolj spretnih kleklanja in brez dvoma bo vzbudila veliko zanimanje; ko bo na razstavi razkazovala, kako se "klekla". Na razstavi bodo razna ročna dela naših deklet in žen, ki so organizirane v klub jugoslovanskih žen in deklet. Dekleta in žene so oblečene v narodno nošo, in jih je kar veselje gledati, Prepričani smo, da bodo vzbudile v vseh ozirih veliko zanimanje Amerikancev. Poleg naših deklet in žen bo pa tudi naš Sokol pokazal, kaj zna, posebno naša dekleta, ki bodo ob priliki razstave nastopila v telovadbi. Ozadje razstave pa bo okrašeno z scenerijo naših krajev, domače vasi. Tako bo slovenski del razstave najbrže naj pestrejši izmed vseh. —Pri Bahama otočju je 21. januarja na neki pečini obsedel južnoameriški parnik Dollar družbe President Garfield. Vseh 81 potnikov so še pravočasno rešili na varno. —Zakladniški tajnik Mellon v Washingtonu skuša od vlade dobiti 125,000,000 posebnega kredita, s katerim se bo skušalo ustaviti tihotapstvo z žganjem v našo deželo. katerih ena ima prostora za 250 oseb, druga pa za 50 oseb. V njih se bodo vršile manjše prrieditve, kakor tudi društvene seje. Posestvo jfe stalo $62.000. Dom je inkorporiran za $150,000. Cena posameznim delnicam je določena na $25 ter jih lastujejo društva in posamezniki. Predsednik Doma je Mr. Mike Fuchec, tajnik Mr. George Braidich, upravitelj pa Mr. Valentin Sabolič. — V petek 18. jan. se je vršilo prvo zaslišanje za državljanstvo v letošnjem letu na zvezini sodniji. Sledeči naši ljudje so dobili državljansko pravico: Jos. Maleckar, Matt Lekan, Louis Valenčič, Mike Bratinič, Marko Balenovič, Kristofma Grom, Math Stalzer, Frank Meglich, Frank Lupiš, Anton Jakšetič in Lazar Curči-ja. Naše Čestitke. PR0TIV0JNI PAKT Washington, 15. januarja. — Po večletnem odlašanju in naporni borbi je bil danes Briand-Kellogov protivojni pakt podpisan v senatni zbornici. Ta pakt so na iskreno željo raznih evropskih držav slednjič odobrile tudi Združene države ameriške. Tozadevna resolucija je bila sprejeta z 85 proti enem glasu. Proti je glasoval samo senator Blaine, progresivni • republikanec iz Wisconsina. Upati je, da bo predsednik Coolidge to važno ratifikacijo v par dneh podpisal, nakar bo uradnim potom poslana drugim 14 zaveznikom svetovne proti vojne pogodb« in 41 ostalim državam. V tej pogodbi ni bilo navedene nobene posebne rezervacije kakor se je glede tega sprva mislilo. Tajnik Kellogg je vsled te odobritve zelo vesel in zadovoljen, kajti njegov načrt za sestavo protivojnega pakta bo ostal za vedno zapisan v svetovni zgodovini. Prva ali glavna točka te pogodbe se glasi sledeče: "Prizadete stranke s tem slovesno izjavljajo v imenu njih ljudstva, da obsojajo povratek kake vojne vsled kakih mednarodnih nasprotsteV. Zaeno se vojni odpovedujejo v svrho ohranitve prijateljskega medsebojnega razmerja med narodi." Druga točka: "Prizadete stranke, ki so sprejele to pogodbo se zavezujejo s tem, da bodo skušale vsako medsebojno sporno točko rešiti samo lepim in mirnim potom brez vojne. -o- POZIV NA SEJO ; Naznanilo društvu sv. Neže, št. 206 in društvu sv. Terezije, št. 225 K. S. K. Jednote, South Chicago, 111. Naznanjam, da se bo vršila seja zgoraj omenjenih društev v sredo zvečer dne 30. januarja t. 1., ob 7:30 v cerkveni dvorani. Vse članice, teh društev, ki se zanimajo za to izvanredno sejo so uljudno vabljene. JNO A. DECMAN, predsednik porotnega odbora K. S. K. Jednote. , Posnemanja vredno. Hrvatska Bratska Zajednica je poslala za Božič vsem svojim članom dividende. Vsak član je dobil ček v enaki svoti kot je plačal tekom zadnjih treh mesecev v letu v Zajednico v smrtninski fond. Nadzorniki so dognali, da se nahaja v smrt-ninskem fondu preveč denarja. Zadnja konvencija Zajednice je namreč odredila, da se precej poviša asesment, toda z dodatkom ,da če se skaže,~da se nahaja v blagajni preobilica denarja, da se vplačana svota vrne članom. Menda je bilo to prvič v zgodovini jugoslovanskih podpornih organizacij v Ameriki, da so člani dobili vrnjene asesmente. —The Great Lakes Aircraft Corporation, ki je prekupila znano Glen Martinovo tovarno aeroplanov v Clevelandu, bo isto izdatno povečala, ker ima že naročil za 350 letal rame vrste v tem letu. Za povečanje te tovarne se bo izdalo okrog $10,000,000. LETO XV. — VOLUME XV. DR. GRAHEKU V SPOMIN IZ ALASKE Dne 16. januarja smo preje- "Dolžan ni samo, kar veleva li iz Jolieta, 111., pismo brata mu stan, kar m^re — to mož J Josip Stukla, ustanovnika in je stortii dolžan. S smrtjo dr. ka je ameriška bila enega naj I naših bratskih Tako obširnega pip V. Grahe-lovenija izgu-jših mož pri organizacijah, lja pri naših Jednotah ni imel do sedaj še nobeden drugi slovenski zdravnik. Svoje delo kot tak je vedno vestno opravljal, kar mu mora pripoznati vsak član Jednote. Osebno sem se z njim bolj seznanil zadnja leta, ker njegova mati stanuje v naši naselbini. Njegovo plemenito dušo za slovenski nprod .^m spoznal do globočinf srca na januarski seji glavnih odbornikov K. S. K. Jednote lansko leto. Dr. Grahek, Mr. John Zulich in jaz smo se zavedali nad vse pomembnega vprašanja za našo Jednoto, to je, kupovanje dobrih obveznic. Vsi trije smo skušali to zadevo izboljšati in smo delovali na tem vsak po svoje, ne da bi eden za drugega kaj vedeli. Kar ie on povedal na tej seji, bi rroralo biti zapisano z zlatimi jčrkami v zapisniku. Tako pomembne seje z gospoda rek.egajj^aUAča [zjffia glavni uradniki K. S. K. Jednote še nikoli niso imeli kakor ravno v januarju leta 1928. Dr. Grahek ni dolžil nobenega izmed glavnih uradnikov, podal je samo fakte z rokavicami na rokah in je v lepem tonu povedal čisto resnico. Povedal jim je, kako so agent je raznih bond-nih družb letali za njim, da bi jih priporočil glavnim uradnikom štirih raznih, bratskih organizacij. Ponujali so mu počitnice brezplačno na njih stroške. Izrazil se je, da bi lahko bolj udobno živel, ne da bi sledil svojemu poklicu, ako bi se dal tem agentom podkupiti. Njemu je bilo njegovo poštenje in poklic največjega pomena. Vse to mu je oči odprlo in jc več let študiral in zasledoval finančno vprašanje pri slovenskih Jednotah. Z njim je K. S. K. Jednota veliko izgubila in njegova izkušenost bi bila za nas vse zlata vredna na prihodnji konvenciji. Zgoraj citirani verzi znanega ga slovenskega pesnika veljajo v polni meri pokojnemu Dr. Jo sip V. Graheku. Vse svoje moči je porabil v korist svojih rojakov in je v svoji službeni vestnosti pozabljal nase. Ni iskal slave in plačila za svoje nesebično delovanje na tem svetu, zato naj mu bo Vsemogočni obilni plačnik na onem svetu. Njegovi dobri materi, soprogi in ostalim sorodnikom izrekam svoje iskreno sožalje. Do svidenja nad zvezdami! Rev. J. Cherne. -o- —Dne 21. januarja je'bil na električnem stolu v kaznilnici Bellefonte, Pa., usmrčen 31-letni notorični bandit Paul Ja-warski, ki je imel na vesti šest umorov. Lansko leto je Jawar-ski ušel iz ječe iz Pittsburgha ter je tukaj v Clevelandu ustrelil nekega policaja. V smrt je Sel hladnokrvno. Kvota ta vsako krajevno društvo v jubilejni kampanji je tO novih članov ali članic. prvega predsednika naše K. S. K. Jednote, da je prišel te dni v Joliet na obisk iz daljne Alaske njegov najmlajši sin Frank, star 28 let, še samec. Prišel je obiskat še svojega živečega očeta in mater iz najdaljšega ameriškega kraja (Alaske), za kar mu je vzelo celih 14 dni potovanja. Naš rojak iz daljnega severozapada se bo vrnil zopet nazaj v A las ko, ker mu tam zelo ugaja. Živi in dela v mestu Latouche, Alaska, kjer se nahaja že več Slovencev in Hrvatov; vsi so v bakrenih rudnikih na nekem otoku. Frankov oče, brat Stukel dalje omenja, da se tamkajšnji Slovenci in Hrvatje zanimajo za ustanovitev podpornega društva, katero nameravajo priklo-piti k naši K. S. K. Jednoti. Vse tozadevne predpriprave so že v teku. Ako se Mr. Frank Stuklju res posreči ustanoviti med tamkajšnjimi Jugoslovani novo podrejeno društvo naše K. S. K. Jednote, potem bomo lahko trdili. da naša podporna organi-posluje \ sirom celega ameriškega kontinenta, od Atlantika do severnega dela Pacifika. Hooverjev kabinet. Washington, 21. jan. — V višjih političnih krogih se zatrjuje, da namerava novoizvoljeni predsednik Hoover za svoj kabinet izbrati sledeče tajnika: Državni tajnik Dwight W. Morrow iz New Jersey ali pa R. P. Bovden iz Mass. Zaklad-ničar Andrew Mellon iz Penna Vojni tajnik James W. Wads-worth Jr. New York. Generalni pravdnik Wm. Donovan; New York. Generalni poštar J. J. Bartlett, N. H. Mornar, tajnik Curtis Wilbur, Calif. Tajnik notranjih zadev, Henry M. Robinson, Calif, ali L. Gates iz Utah. Tajnik poljedelstva Wm. M. Jardine, Kans. Trgovinski tajnik W. F. Brown. Ohio. Delavski tajnik Wm. N. Doak iz Virginije. Povzročitelj diktature v Jugoslaviji. London, — V tukajšnjih krogih obstoja prepričanje, da je jugoslovanski kralj Aleksander čisto pod vplivom svojega ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča. Govori se, da je kralj proglasil diktaturo na njegovo zahtevo in iz strahu pred njim. Kot znano, je bil Zivkovič leta 1903 ederj izmed vodilnih faktorjev v zaroti, ki se je končala s str-moglavljenjem dinastije Obre-novičev. Govori se tudi, da bo v kratkem aretiranih več hrvaških voditeljev, med njimi tudi dr. Maček. Dunaj, Avstrija. — Jugoslovanska vlada je prepovedala pošiljanje italijanskih in nemških časopisov v deželo. Vsi hrvaški listi, kolikor jih je še, so podvrženi strogi cenzuri. "Rieč," ki je organ demokratskega voditelja Svetozarja Pri-bičeviča, prinaša samo uradne objave brez vsakih komentarjev. - VESTI IZ JUGOSLAVIJE Smrtna koaa. V Novem mestu je umrl Anton Smolik, sodni oficijal v pokoju, v starosti 83 let. Mož je bil do zadnjega še čvrst. V Krašnji jc umrl v 87. letu starosti g. Gregor Maselj, gospodar domačije in rojstne hiše pisatelja Podlim-barskega. Pokojnik je bil stara, napredn^ kmečka korenina. Umrla je na Gorenjskem pri Sv. Joštu 27. decembra 1928 po zelo kratki bolezni gospodična Fabjan Nežika v 64. letu starosti. Uboj. V nedeljo 25. novem bra je v gostilni čebular v Zgornji Pristavi pri Ptuju neki fant s kuhinjskim nožem zabodel v srce dobrega mladeniča Miha Maleka iz Lancove vasi pri sv. Vidu. Malek je pri priči obležal mr^ev. Vzrok : alkohol. Roparski vlom v župno cerkev na Teharjih. Poroča se o strašnem ropu v teharski žup-ni cerkvi. Pri vsesplošnem razburjanju, ki je vladalo na Teharjih, je bilo mogoče dobiti le površne in deloma netočne informacije. Gospod župnik Pa vel Vesenjak zato k poročilu pošilja sledeča pojasnila: Pr-vo poročilo ni popolnoma lo" čno. Da je ropar vdrl skozi zvonico in prižnico, je res, c nezaklenjenih vratih pa ni govora. Imam tako vestnega cerkovnika, da sem, ko sem sc večkrat hotel osebno prepričati, če so vrata dobro zaklenje na, našel vsakikrat vse v najlepšem redu. — Ropar je odnesel le sledeče reči: 1. gornji de stare monštrance brez lunule ; Najsvetejšim; lunula, je bil.* položena poleg ciborija s sveti mi hostijami; 2 samo čašo oc drugega ciborija, ki pa je bi prazen. Ropar sv. hostij ni presipaval; 3. dva prta s Flo rijanovega oltarja in eneg; z Marijinega; 4. Skušal j< vdreti tudi v mramornato puš čico, kar pa se mu ni posrečilo Vse drugo je ostalo nedotak njeno. Zločin je strašen, mate rijalna škoda pa, hvala Bogi ni velika. Z malo trsko si je zastrupi kri. Delavec Jakob Kolcša jr nakladal v Litiji deske. Mak trska mu je odletela v desne roko in se zapičila v meso. Ko-leša je izdrl trsko iz roke, potem pa se ni več brigal za rano. Roka mu je pričela otekati, kajti na videz nedolžna trska je zastrupila Kolesi kri. Moral je v Ljubljano in sicer na sveti večer. Pri prihodu vlaka je Koleša na- glavnem kolodvoru naenkrat omedlel in po kratkem smrtnem boju umrl. Naslednik jugoalovanakega krvnika. Ker je prejšnji krvnik v naši državi, Mauser, umrl, je prišel na njegovo mesto njegov pomočnik Hart, mesto rabljevega pomočnika pa je izpraznjeno. V natečaju se je prijavilo zelo mnogo prosilcev, največ izgleda pa ima dosedanji fetniški paznik Milan Bati-nič, ki ima že "prakso" pri obešanju. Nesrečna smrt rojaka v Franciji Prejšnji mesec, 16. decembra je doletela v Canne-su na Francoskem 39 letnega Ivana Blažiča iz Lentovca na štajerskem nepričakovana ČUDNA POSTAVA Manistique. Mich. — Pred tukajšnjim sodiščem se obravna-ya že peti slučaj četrtega kršenja prohibicije, za katerega je po novem zakonu v Michiganu določena kazen dosmrtne ječe. Peta žrtev, ki je prišla v klešče tega bedastega zakona, je Anton Papič, oče petih otrok in delavec tu v Manistiqueju. Papič je bil aretiran po šerifu 26. oktobra 1928, ko so V njegovem stanovanju našli 12 galon žganja, sedem galon piva in sod vina. Prej je bil kaznovan že trikrat radi enakega pre-greška in presedel je že dve in pol leta v zaporu. Ta teden je bila otvorjena sodna razprava proti njemu in bo moral v dosmrtno ječo. štirje prejšnji slučaji. ko so bili kršitelji prohibit cije po četrtem prestopku obsojeni v dosmrtno ječo — med temi tudi ena ženska in mati desetih otrok — dokazujejo, da michinganaka sodišča nočejo poznati nobene šale v tem oziru in izvajajo zakon do skrajnosti. Papič se izgovarja, da je njegova žena dobila pijačo v hišo. Med porotniki je bilo 5 žensk in državno pravdništvo je poskrbe-lo za to, da so suhaški fanatiki na poroti. Porota je Papiča spoznala krivim in Papič je peti kandidat dosmrtne ječe starove-škega zakona. smrt. Tisti večer sta z nekim prijateljem skupno večerjala v restavraciji. Po večerji je ta prijatelj spremil Blažiča domov na stanovanje. Tam stanuje še drug Slovenec, Ivan Jug. Ta je že spal, ko sta znanca prišla in ga je zato Blažič prebudil, češ, da naj posodi prijatelju samokres. da ne bo hodil neobo-rožen domov.- Ponoči se namreč klati po mestu mnogo potepuhov. Jug je res vstal, vzel iz omarice samokres in ga začel nabijati. Pri tem se je orožje sprožilo in strel je Blažiča zadel naravnost v glavo. Blažiča so prepeljali v bolnico, kjer je že zjutraj ob petih umrl. Jug je moral v preiskovalni zapor, dokler se ne izkaže njegova nedolžnost. Uboj na Štefanovo. Posestniški sin Franc Pušnik iz Zlato-lič se je mudil na Štefanovo zvečer v gostilni v Prepoljah na Dravskem polju. Ko se je vračal ponoči domov, ga je v bližini njegovega doma nenadoma napadel neznanec in ga udaril po glavi z nekim topim orodjem s toliko silo, da mu je prebil lobanjo. Pušnik je na licu mesta izkrvavel ter izdihnil. Žilo odvodnico mu je pre rezal. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju v gostilni Domanj-ka je bilo zbranih več fantov. Med njimi je bil tudi 26 letni Mihael Kalčič. Nenadoma pa sredi zabave navali nanj z nožem neki fant, ki je ravnokar prišel od vojakov, in mu je pri-zadjal dve globoki rani. Pre-rezal mu je žilo odvodnico. Kalčič je podlegel rani in izdihnil. Oba storilca sta pod ključem. Zagrebški veliki župan artilerijski polkovnik Vojin Gj. Maksimovič je povišan v generala. s. 1929.- mila DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ŠT. 1, CHICAGO, ILL. Sprejelo na januarski seji 14 novih članov. V nedeljo, dne 27. januarja bo društvo imelo krasno prireditev z izredno bogatim programom. Redna mesečna seja, ki se je vršila dne 5. januarja v cerkveni dvorani bo gotovo ostala v trajnem spominu vsem članom in članicam, ki so bili rfavzoči na društveni seji. . Na tej seji je pristopilo' štirinajst novih članov in članic v društvo. To je,ie lepe šte-vilol Kakor se poroča, se novi kandidati še vedno priglašajo. Vsa čast vsem onim, ki se trudijo in pridobivajo nove člane in članice za društvo in Jedno-to. Vsa čast pa tudi novo pri-stoplim članom in članicam, ki so sedaj za 35-letnico K. S. K. Jednote pomagali povečati armado pri slavni K. S. K. Jed-noti. Društveno sejo je kot ponavadi počastil s svojo na- Glede tega ne bo nobenega posebnega asesmenta. V zadnjih par letih se je pri našem društvu veliko izboljšalo; prispevki so se nekoliko znižali (prispevki za bolniške obiskovalce), koristi, katere ima članstvo od društva so večje. Ravno takole kaže napredek v občnem poslovanju društva. Kar se pa tiče finančnega napredka društva, je isti tudi zelo povoljen. Vsak član ali članica je lahko zagotovljen da bo dobil popolno ali celo podporo do katere je na podlagi pravil opravičen če zboli. Zatorej ker je naše društvo sv. Jožefa ravno tako dobro kakor katero drugo društvo tukaj v Jolietu ali je pa celo še boljše, torej ni prav in lepo od osebe ki nasprotuje našemu društvu in celo rojakom prigovarja za pristop v druga društva. Tak nastop in tako del Društvo sv. Jožefa it. 2 Joliet, UL Ker je bilo več važnih točk sprejetih na zadnji januarski VABILO na letno predpustno veselico katero priredi društvo sv. Ge-: novefe št. 108 KSKJ Joliet, 111. S dne 31. januarja zvečer v Slo-I venia dvorani. Najprvo uljudno vabimo fila-; nice našega društva, tako tudi j estalo cenj. občinstvo iz Jolieta in Rockdale, tako tudi glavne uradnike in uradnice* ki se bo- seji, zato je prav in umestno, do ta čas mudili na rednem da se iste naznanijo v Glasilu, to naj velja osobito za one člane ter članice, ki ne prihajajo redno na seje, da bodjo saj tem potom nekoliko obveščeni o sklepih, ki so bili sprejeti na seji. - Eden teh sklepov je bil, da v slučaju smrti kakega člana ali članice našega društva če tudi ne plačuje za bolniško podporo, da mu bo v bodoče v slučaju smrti društvo preskrbelo nosilce krste in bo naročilo tudi eno peto sv. mašo zadušnico. Društvo bo zastopano pri pogrebu kakor pri vsakem drugem umrlem članu, poleg tega bomo preskrbeli da bodo naši člani zvečer čuli pri vsakem takem umrlem članu in članici. polletnem zborovanju v Jolietu Vse potrebno v zvezi s to vese ico bo imel v oskrbi za to posebno izvoljeni veselični odbor, čisti dobiček te prireditve je namenjen za društveno blagajno. Torej še enkrat prav lljydno vabimo na to našo prireditev. Veselični odbor. Iz urada predsednice društva •v. Srca Marije it 111 Barber-ton, Ohio. Ker je naše društvo na zadnji seji sklenilo, da priredi ka-j ko zabavo v korist društvene blagajne, je moj namen dosta-viti nekaj podatkov glede te prireditve. Te vrstice so v prvi vrsti namenjene Članicam našega društva. I Društvo sv. Valentina, št. 145, Beaverfalls, Pa. S tem naznanjam, da sem se na zadnji redni mesečni seji dne 13. januarja odpovedal svojemu uradu kot društveni tajnik, ker imam preveč drugega posla. Na moje mesto je bil izvoljen brat Peter Starašinič, Box 365 New Brighton, Pa. S sobratskim pozdravom Joseph Kofalt, bivši tajnik. ne, da se te seja . polnoštevilno udeležite. Na tej seji bo pre ditano celoletno finančno poročilo. Torej na svidenje na prihodnji seji! S sosestrskim pozdravom, France« Trček, tajnica, 316 Prescott St. » Waukegan, 111. Društvo 157, glede plačevanja asesmenta, ozir. kedaj istega pobiram. Aaesment pobiram na vsaki ' redni društveni seji zvečer od 6, ure naprej in vsako tretjo ter četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani od 9. do 11. ure dopoldne. V slučaju pa, da pade četrta nedelja po 25. v mesecu, pa pobiram asesment samo tri nedelje in potem vsa- Kraljica Majnika, kt. Sheboygan, Wis. Iz urada društva sv. Ane it. 127 Waukegan, 111. Tem potom poročam članicam našega društva, da so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1929: Uršula Jerina predsednica, Gertrude Opeka, podpredsednica, Frances Terček tajnica, Mary čepon zapisnikarica, Frances Drobnich blagaj ničarka, nadzornice: Jennie Cepon, Josipina Setnikar, Angela Setnikar, zastavonosilke: Mary Ogrin, Mary Banko, društveni zdravnik Dr. Dickson. Dalje je bilo na tej seji sklenjeno, da ostane prosta pristopnina v naše društvo do konca tekočega leta decembra. Drage mi sosestre! Novo leto smo nastopile v dobri volji, zato bi bilo tudi primerno, da bi tekoče leto kaj koristnega ukrenile za naše društvo. V prvi vrsti je priporočljivo, da skem oddelku. GlavpA društvena seja se je vršila dne 9. japuarja. Precejšna je bila udeležba vseeno, čeprav je bilo slabo vreme zraven pa še ta nesrečna "flu',' razsaja. Uravnali in začrtale smo si delo za leto 1929 vsaj toliko, kolikor nam je čas dopuščal. V urad za leto 1929 so. bile izr voljene sledeče:?, j \ Louisa Bowhan, predsednica; Johanna Susha, podpredsednica; Johanna Mohar, tajnica; Mary Kovačič, blaga j ničarka; Mary Turk, bolniška tajnica in zapisnikarica; Marie Prisland, Jennie Gorenz, Anna Kovačič, nadzornice; Margareta Eržen, zastavonosilka. Poleg tega smo sklenile, da se strinjamo z idejo nameravanega katoliškega shoda in se hočemo vdeležiti v večjem številu, pač kakor nam bodo razmere dopuščale. Nadalje smo sklenile, da priredimo piknik v korist društvene blagajne enkrat meseca avgusta. Nekaj bi rada prosila na tem mestu: Kadar se vrši kaka prireditev v korist naše društvene blagajne, da se iste vse po svoji moči udeležite in žrtvujete vsaj toliko, kolikor kazen določa, akc se ne udeležite. Ena dobro zasnovana prireditev nas dovolj pokrepi, ako bi se vse ravnale IX) pravilih. Ne bodite malomarne, ampak oživite se in bodite ponosne na svoje društvo, kjer nas je že tako lepo število skupaj. • Apeliram na vse članice, da bi skušale pridobiti kolikor mogfboe novih kandida-tinj za naše .dfruštvo. Ako *jih dobimo vsaj 15, kar u^am, da jih bomo, potem bomo opravičene poslati dve delegatinji na prihodnjo konvencijo drugo leto. Torej pokažimo v javnosti, da živimo in delamo! Omenjeno bodi tudi, da katera članica zboli, naj se naznani na sledeči naslov: Mary Turk, 710 Kentucky Ave., in prosim, da si to zapomnite, da se ne bo mene po nepotrebnem nadlegovalo. Ob enem se zahvaljujem sestri Mary Gorenz kot prejšnji blagaj ničarki za njeno vestno delo in skrb, da sva se skozi celo leto ena z drugo dobro sporazumele. Najlepša hvala! Na tem mestu bodi tudi povedano, da se je na dveh sejah nabralo med članicami za bolnega sobrata Matija Mihelčiča iz Barbertona, Ohio, $13.20, katera svota je bila odposlana na brata Joseph Lekšan, tajnika društva št. 110, Barberton, O. Najlepša hvala prejšnji tajnici Mrs. Mary Godec, ki mi je v vsakem slučaju rada pomagala, ko sem jo prosila. Dalje se tem potom zahvaljujem vsem članicam našega društva za izkazano mi naklonjenost. Torej cenjene mi sosestre, nikakor ne smemo mirovati, kajti število našega članstva se mora pomnožiti v obeh oddelkih. Matere, katere še nimate slojih otrok v društvu, ste lepo prošene, da jih daste vpisati v naše društvo, kajti človel« ne ve, kdaj se lahko pripeti nesreča. Naj bo znano tudi onim Članicam, katerih ni bilo na seji, da smo napredovale v zadnjem letu za 16 članic v odraslem in 11 članov in članic v mladin-V „ finančnem Is urada druttva Marija Pmot Kristjanov, it. 166, Wast ABU, WlMOMta. Ker se malokedaj kedo oglasi iz naše naselbine, bom ps jaz napisala par vrstic. Mesto West Altts šteje približno 29,000 prebivalstva. To je sosedno - mesto Milwaukee, • kega 25. na mojem domu, 829 Wis. Kadar katera izmed teh E. 143rd St Druge dneve ne naselbin priredi kako zabavo, | bom sprejemal ases. na domu. smo vsi Slovenci in Slovenke , Torej si to dobro zapomnite^ skupaj povabljeni; tako je nam j Pri vsaki stvari mora biti red. prilika dana, da se skupaj raz- veseljujemo. Plesnih in drugih zabav je dosti; pri tem pa tudi me žene in dekleta ne izostajamo: "tudi ženski spol zna ceniti veselje. Kadar kako žensko podporno ali pevsko društvo priredi kako zabavo, je ista vselej dobro obiskana. Iz tega se da sklepati, da so moški v krogu ženskega spola vedno zadovoljni in veseli. 1 Nekaj posebnega se nam zopet obeta! Naše društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165 K. S. K. Jednote priredi maš-karadno in plesno zabavo v soboto večer, dne 26. januarja v Labor Hall, 55th in National Ave., West! Allis, Wis. V ta namen so prošena vsa cenjena slovenska društva in posamezniki, da bi se te naše prireditve udeležili v velikem števil^; vašo naklonjenost bo skušalo naše društvo v sličnem slučaju hvaležno povrniti. Za to maškaradno veselico so določene posebne nagrade in sicer za najboljšo izmed najboljših. Na tej veselici bo svi-rala izborna Pavlicheva godba. Nič ne bomo hranili ta večer naših podplatov, saj dobimo lahko drugi dan nove pri kakem čevljarju. Cenjene mi sosestre! Upam in pričakujem od vas velike udeležbe ta dan. Torej na veselo svidenje! Dalje vara poročam, da je bilo na Zadnji sej f sklenjeno, da se vrše naše redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani kot dose-daj'. Prihodnja seja se bo torej vršila dne 3. februarja, pričetek ob 2. popoldne. Prosim vas, da se iste vse udeležite. S sosestrskim pozdravom Josephine Windishman, pred. Iz urada društva sv. Jožefa it * 169, Cleveland, Ohio. j Naznanja se vsem članom in članicam našega društva, da se vrši zopet skupna zdravniška preiskava za nove kandidate in sicer v nedeljo, dne 27. januarja ob 2. uri popoldne v starih šolskih prostorih pod cerkvijo. Kdor izmed članov ali članic ima kakega kandidata, ali mogoče ve za katerega, ki bi želel pristopiti v naše društvo, je naprošen, da ga pelje do istega časa k zdravniku v svrho preiskave. Dragi mi bratje in sestre Jubilejna kampanja se bliža že h koncu. Sedaj imamo še priliko, da pridno agitiramo za novo članstvo ko je pristopnina še prosta. Dolžnost vsakega člana in članice je, da skusi pridobiti vsaj enega novega kandidata, če ne že v aktivni, pa saj v mladinski oddelek. Vas starišev je dolžnost, da vpišete svoje otroke v ta oddelek brez kakih stroškov in niti asesmenta ni treba prvi mesec plačati. Na zadnji seji dne 14. jan. je bilo sklenjeno, da se vrši slovesen sprejem za vse nove kandidate in kandidatinje na prihodnji seji dne 11. februar I ja. Ob enem bo tudi slovesen in ravno tako ga želim tudi jaz v tej zadevi. Izvolite torej vpoštevati dneve, katere sem vam tukaj nivedel, S sobratskim pozdravom George Panchur, tajnik zadnji teden tako lepo in ob-širno poročal, da ne vem, kaj bJ še pripomnil. Bilo je res v danih razmerah vse prav čedno. Naj samo to dodam, da smo ljubemu Mr. Grdini zelo hvaležni za njegov obisk in navdu-ševalen govor, ki ga nam je naredil na naši slavnosti. Naj mu bo izrečena na tem mestu prav iskrena zahvala. Ker se obets pri nas še vse polno slavnosti v krajšem ali daljšem času, se priporočamo za skorajšnji nov obisk. Na veselo svidenje. Sedaj pa jemljem slovo od Vas vseh kot tajnik in se vsem lepo zahvaljujem za sodelovanje v preteklem letu. Pozdravljeni ! Mike Plautz, bivši taj. NAZNANILO članom društva sv. Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa. Cenjeni mi sobratje in se-tsre: S temi vrsticami vas hočem opozoriti na nepravilno ravnanje pri našem društvu, katero sem dognal ali izprevidel na prvi letni seji našega društva, namreč da se bolniški obiskovalci premalo brigajo pri svojem poslu ali obiskovanju bolnikov. Ti obiskovalci prera-di obiske odlašajo, češ, bom šel pa jutri ali kasneje. Ko se vrši seja, pa ne more dotičnik ničesar poročati, kako je svoj posel glede obiska izvršiL Torej prosim člane, ki imate nalogo obiskovati bolnike, da to svojo dolžnost točno izvršujete. Vsakdo, ki je obveščen, da naj gre obiskat bolnega člana, mora to izvršiti, v nasprotnem slučaju ga zadene kazen in sicer suspendacija za en mesec. Dalje omenjam, da je naša društvena blagajna skoraj prazna. Drugega nismo mogli ukreniti, kakor da se naloži na vsakega člana 25 centov naklade. To je tudi članstvo na seji odobrilo. Ta posebna naklada stopi v veljavo prihodnji mesec. Toliko vsem članom našega društva v naznanje. S' sobratskim pozdravom. Frank Kozele, predsednik. Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo. V prvi vrsti s tem naznanjam imena odobornic našega društva za leto 1929. Na zadnji glavni seji so bile izvoljene sledeče: Ana Virant, predsednica; Frances Miklich, podpredsednica; Mary Perme, tajnica; Mary Kopriva, podtajnica; Agnes Kraševec, blaga j ničarka; Mary Zamlak, Johana Zamlak, Rosie Majer, nadzornice; Agnes Stare, bolniška odbornica; Agnes Sim-sich, rediteljica. Prosim one Članice, ki so zaostale z mesečnim asesmentom, da dolg poravnate, da mi bo mogoče knjige zaključiti v lepem redu. Dalje vas prosim, da se mesečnih sej bolj redno udeležujete, kajti večkrat pride kaka važna stvar na dnevni red na seji, članic pa ni navzočih. Torej vas lepo prosim in trdno upam, da se boste v letu 1929 sej udeleževale v velikem številu. Ob enem se vam zahvaljujem, da ste me zopet izvolile v Urad tajnice; mislila sem za gotovo za nekaj časa odložiti ta urad; torej ste z menoj zadovoljne in tako tudi z drugimi uradnicami, upam, da bomo še v bodoče složno delovale v prid društva Predsednik je ostal stari, br. kakor smo dosedaj. Gledati Jože Elenič, samo to je hudo, moramo, da bo društvo napre-da je bolan in že dolgo priko- dovalo v članstvu in tudi v van na posteljo. Želim mu, financi. Priporočam vam, da da bi si kmalu opomogel in zo- bi vsaka članica pripeljala na pet prevzel vodstvo vašega prihodnjo sejo eno novo kandi-društva. , datinjo. Podpredsednik je tudi še sta- | Torej na veselo svidenje na ri, br. Karel Prazen. Ravno prihodnji seji dne 10. februar- Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Na zadnji glavni seji meseca decembra so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1929: Ana Spende, predsednica; Agnes Verbnik, podpredsednica; Kristina Rebernišek, tajnica, S. Bay St.; Josephine Brule, blagaj ničarka; Josephine Kolar, zapisnikarica; Mary Pauc, Rose Udovich, Frances Koren, nadzornice ; Rose Jenich, bolniška obiskovalka; Dr. Stefanetz, društveni zdravnik. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani na 4th Ave. Christina Rebernišek, tajnica. Naznanilo. Naznanjam se onim članicam društva sv. Ane, št. 173 K. S K. Jednote, Milwaukee, Wis., katere niste bile na glavni letni seji dne 2. decembra, da se je prejšnja predsednica in tajnica odpovedala svojemu uradu, vsled česar je bila izvoljena druga predsednica in tajnica. Nak redni mesečni seji dne 13. januarja je nova predsednica nastopila svoj urad, in predno je prisegla, se je s svojimi so-sestrami sprijaznila, katere je razžalila, in podala v spravo vsem svojo roko. Sosestrski pozdrav^ Ena izmed navzočih. Iz urada društva Marije Pomagaj it. 176. KSKJ. Detroit, Mich. Najprej naj poročam o iz-premembah v našem društvu. Vsi člani društva naj vzamejo na znanje, da podpisani ni več tajnik tega društva, zato naj se ne obračajo več name v društvenih zadevah, ovi tajnik je brat Tomaž Kavčič, 314 Louise, Highland Park. On je prevze) svoj urad na januarski seji in sedaj že posluje s polno paro. Torej, bratje in sestre, njemu se nadalje zaupajte v vseh rečeh, saj veste, kako izvrsten fant je to. Zagotavljam vas, da bo Vsako več izborno sfiksal za vas, pa naj se tiče vaših denarnih ali magari; vaših srčnih zadev, s ^r^ Izprememba v uradu društva je tudi ta, da je br. Lojze Sre-bernak obesil službo zapisnikarja na kol, na novo jo je pa prevzel njegov brat Janez, pc domače "Red." On bo skrbel, da bo vse lepo zapisano črno na belem v svetovni zgodovini našega društva, kar se bo to lete dogodilo med nami. sprejem vseh novih članov ki tako je blagajnik še ostal br. Ja! — S sosestrskim pozdravom bi tekoče leto vsaka članica oziru smo pa napredovale za pridobila vsaj.eno novo člani- $398.00, čeravno smo plačale co. Jaz vem, da je še dosti H^e- f1,005.00 bolniške podpore, na in deklet, ki še ne spadajo v Bog daj, da bi tudi v naprej naše drUštvo. Torej skušajte enako napredovale, ako ne bolj-jih za to nagovoriti. Prihod- še. — Sosestrski pozdrav in vonja seja se bo vršila dne 27. ščilo za srečno in zadovoljno so pristopili v naše društvo leta 1928. Po sprejemu se bo ser-virala večerja za vse udeležence, potem pa sled prosta zabava in ples. Bolj obširen program sledi v prihodnji izdaji Glasila. Pavel K. Madronič. Nadzorniki so: br. Gosenca, Paul Spe-har, Štefan Potočnik, Miha Plaveč. Toliko torej tem. O naši slovesnosti o priliki M. Perme, tajnica. Iz urada druitva sv. Helene it. 193 Cleveland, O. Tem potom se naznanja vsem članicam našega društva Že danes vas opozarjam da ne praznovanje petletnice našega da redno Plujejo ases^ zamudite tega večera. društva je naš dični glavni ment in sicer najkasneje do Sporočiti želim članstvu tudi predsednik Mr. Anton Grdina | (Dtlje na 3. gtrani). GLASILO K. 3. K. JEDNOTB, 22. JANUARJA. 192». vsakega 25. v mesecu, kajti ta« ko naša pravila določajo. Katera ne bo plačala o pravem času, bo suspendirana brez vsake milosti. , Torej drage mi članice, vpo-števajte ta moj opomin, da ne bo potem kake zamere od vaše strani. Jaz kot sedanja tajnica tega društva vam obljubim sodelovanje in svojo naklonjenost v vseh ozirih. S sosestrskim pozdravom Helen Gercar, 775 East 156th St. • Collinwood. Iz urada društva sv. Ane, št. 208, Butte, Mont. S tem naznanjam, da so bile na zadnji glavni seji izvoljene sledeče uradnice za tekoče leto: Theresa Mihelich, predsednica; Johana Ferlich, podpredsednica; Ana Stefanich, tajnica; Mary K. Lovšen, blagajni-čarka; Alojzija Lovšen, podtaj-nica; Mary Serich. Mary Ora-žem, Ana Siver, nadzornice; Dr Unghareeni. društveni zdravnik. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu. Drage mi sosestre! Hodite redno na sejo; po moji sodbi si lahko vsaka članica vzame eno uro na mesec časa, da gre na sejo; to je malenkostna stvar, toda vredna za društvo. Dalje vas prosim, da bi točno in redno plačevale mesečni asesment, kajti s tem olajšate meni kot tajnici dosti dela, tako ste tudi same bolj osigurane. Kakor je bilo na seji sklenjeno, bomo priredile dne 27. januarja plesno beselico v Narodnem domu. Ze danes vas prosim, da se te prireditve udeležite v velikem številu. Upam, da bomo imele izborno zabavo ter razveseljevanje. Pripravljalnih oziroma veselični odbor je v najboljših rokah. Drage mi sosestre! - Na to veselico privedite in pripeljite tudi vaše možičke. da ne bodo vedno doma pri peči sedeli, pridite vsi skupaj, da bomo vsi veseli! Tudi jaz bi rada pripeljala svojega moža na to prireditev, pa Žal, sem nesrečna, ga nimam. K sklepu voščim vsem članicam našega društva srečno in veselo Novo leto z željo, da bi letos vsaka naša članica doved-la v društvo eno novo članico. S sobratskim pozdravom Ana Stefanich, tajnica. POPRAVEK V zadnji številki Glasila z dne 15. t. m.ije bila v naznanilu tajnice društva sv. Kristine. Euclid, O. številka tega društva pomotoma označena. To društvo ima št. 219 KSKJ, ne pa 212. (Uredništvo). DOPISI Pittsburgh, Pa. — Dne 3. januarja je preminul na domu svojih sorodnikov rojak Marko Cadonič. Smrt ga je ugrabila po kratki in mučni bolezni v najlepši moški dobi. Pogreb se je vršil dne 5. januarja iz hiše njegove sestre in svaka, kjer je pokojnik bival in umrl. Za-dušne obrede je opravil v slovenski cerkvi na 57. cesti domači gospod župnik Rev,. Josip Skur, na kar so pokojnika izročili materi zemlji na St. Mary's pokopališču v družinsko grobnico Mrs. Mary Cadonič, kjer bo pokojni Marko počival skupaj s svojimi najbližnjimi sorodnikom, pred več leti umrlim Frank Cadoničem. Pokojni Marko Cadonič je bil rojen pred 39 leti v selu Zilje, Belokajina, kjer je imel lepo urejeno kmetijo, kamor je mislil iti pred kratkem na obisk, toda smrt mu je prekrižala račune ih ta načrt. Pokojnik zapušča v stari domovini ženo, dva sina in 70-letno mater, tukaj v Ameriki pa brata, sestro, svaka in več drugih ožjih sorodnikov. Spadal je k društvu Marije Device, št. 50 K. S. K. Jednote, k društvu Orel in Lucy Furnace Relief Society. Vsa ta društva so ga tekom bolezni v velikem Številu obiskovala in ga na njegovi zadnji poti spremila le večnemu počitku. Dragi mi sorodnik in društveni sobrat! Načrt Tvoj je bil, da se povrneš v milo rodno domovino, kjer so Te pričakovali Tvoja žena, sinovi in sivolasa mati. Namenil si se, da bi Tvoj grob pokrivala rodna gruda poleg Tvojega očeta in dedov na milem ziljskem hribčku. Toda žal, da želja se Ti ni spolnila! Usoda Ti je določila, da moraš za vedno počivati v tuji, ameriški zemlji. Skrbeli bomo, da bodo Tvoj grob krasile lepe ameriške rože, bele, višnjeve in rudeče, in zalivala jih bo ameriška rosa. Blag Ti spomin in miren počitek! G. S. OB ZAKLJUČKU LETA 1928 Waukegan, 111. — Razdelili smo božična in novoletna darila, kolikor so nam pripuščale naše finančne razmere. Kakor mislim, smo lahko sestavili naša letna'poročila za leto 1928. Kakor razvidimo po naših prebitkih, vidimo, da smo za eno leto starejši to je vse. Ne kaže nam drugega, kakor da si napravimo načrt takoj ob začetku leta 1929, po katerem se nam bo v bodoče ravnati, da bomo lahko ob koncu leta v boljšem finančnem položaju. Delavski razred nima prilike velikih svot prihrankov polagati na stran, temveč le kar si pritrga od težko prislužene plače. da si po malem nalaga v hranilnico, ako ni nesreča pri vratih. Katere hranilnice so za delavski razred? Stnvbinska i^ posojilna društva! So prva in najpotrebnejša v naši novi domovini. To so prave hranilnice delavskega razreda. Poslušaj-delavskega razreda. Poslužujte se jih s tem, ako postanete član tega društva pomagate sebi in delavcem vašega razreda, ne pa kapitalu kateri vas izkorišča. Pristopite takoj! Z malimi prispevki si prihranite sto-take in tisočake, ne da bi vedeli kdaj. Priporočajte vaši mladini, da pristopi v naše vrste in se posluži prilike prej ko prej biti delničarji svoje inkor-poracije, katera deluje edino le za svoje članstvo. Slovensko Stavbihsko in Posojilno društvo v North Chicagu, 111., bo izdalo 32. serijo novih delnic, katera se začne dne 2. februarja tega leta. Uradne ure od 2. do 5. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer vsako soboto. Delnice A po 25 cen lov v šestih letih in treh mesecih se obrestujejo po 7% obrjsti. Vzdignjene pred dozo-ritvijo nosijo po 3% obresti. Delnice C po 12y% centa so za 12 let in se priporočajo onim, katsri vprašajo za večja posojila. Delnice B po $100 vplačila, katere nosijo, po 4 obresti od dneva vložitve do dneva, kadar so dvignjene obresti se plačujejo koncem fiskalnega leta, to je 30. aprila ali pa pri dvignenju. Obveščamo tem potom vse Slovence in Slovenke iz naselbine North Chicago in Waukegan, 111., stare in mlade. Prosimo stariše naj priporočajo mladini, da naj se poslužuje pristopa kot delničarji sedaj, ko so še mladi, da bodo v mladosti dobili veselje si prihraniti nekaj, kar jim bo prišlo na stare dneve prav. Torej na pozabite na soboto 2. februarja t. L, ko bo izdana nova serija delnic. Za Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo, North Chicago in Waukegan, HL: Mathias C. Wareek, diretkor. I z urada izobraž. in podpr. društva "Triglav" Joliet, 111. Naznanjam, da je imelo naše društvo svojo letno sejo dne 23. dec. 1928 na kateri je bil izvoljen sledeči odbor za tekoče leto: Frank Laurich, predsednik, John Nemanich podpredsed., John Gerl tajnik, Fred Ferlin zapisnikar, Matt Golobich blagajnik, nadzorniki: Martin Pa-peš, Peter Musich, John Jakich, dramatični odbor: Frank Zu-paricich I., Fred Ferlin, Frank Zupancich II. Društvo je tudi sklenilo prirediti veselico enkrat v mesecu februarju t. 1. O tem bo članstvo pravočasno obveščeno kakor hitro bomo dobili dvorano. Zaeno apeliram na vas, da se seje v tekočem letu bolj redno udeležujete. Mnogo sreče in božjega blagoslova vam želim v letu 1929, tako tudi članstvu društva sv. Frančiška Sal. št. 29 KSKJ in vsemu članstvu KSKJednote. Frank Laurich, predsednik društva "Triglav." VABILO NA NAROCBO MO-HORJEVIH KNJIG ZA 1930 Kakor lansko leto, tako tudi letos nabiram udnino za knjige družbe sv. Mohorja za leto 1930 za kar dobi vsak ud pet krasnih knjig. Iransko leto je bila udnina $1.25, za letos je pa naznanila Mohorjeva družba, da stane udnina' samo $1; poleg tega bodo knjige še zdatno izboljšane, to se ve, ako bomo družbo prav marljivo podpirali in naročali knjige kot udje te družbe ter jih tudi pridno či-tali. V koledarju te družbe za leto 1929 vidim v imeniku udov, da stoji naša slovenska metropola Cleveland, O., na prvem ali častnem mestu. Tako je prav, da naši sorodniki doma v starem kraju, v Sloveniji vidijo, da se njih svojci tudi tukaj v Ameriki še vedno zanimajo za lepe slovenske knjige in da je Cleveland, O., res slovenska metropola v Ameriki. Slovenci v Clevelandu, kakor tudi sirom Združenih držav, dajmo, nastopimo, da podvojimo ali potrojimo udnino za družbo sv. Mohorja za bodoče leto! Pomagajmo stari materi slovenske književnosti, ki že nad 75 let zalaga naš narod z lepim, koristnim čtivom. Marsikak rojak ali rojakinja me je že vprašal, katera družba je to sedaj, v dvomu, če nekdanja Mohorjeva družba sv. Mohorja v Celovcu še obstoja. Ta družba je imela težko stališče med svetovno vojno, zlasti ob razsulu Avstrije, takrat ji je grozil pogin. Celovec so zavzeli Nemci (Avstrijci) in proglasili tedanjo tiskarno Družbe sv. Mohorja za vojaško tis-, kamo. Leta 1919 je bil torej najstarejši književni zavod Slovencev v tujih rokah. Svobodna Jugoslavija pa tudi ni dopustila, da ostane stara mati slovenski književnosti v rokah Nemcev, in še isto leto (1919) je jugoslovanska armada zavzela Celovec. (Pisec teh vrstic je bil takrat navzoč kot jugoslovanski vojak). Jugoslovanska vojska je dala na razpolago vojaštvo in vlake, da se je zamo-gla Družba svj^Mohorja s pomočjo jugoslovanske armade hitro preseliti v svobodno Jugoslavijo. Začasno se je ta družba nastanila v Prevaljah, in sedaj se za stalno nahaja v Celju. Zato naj se naši ameriški Slovenci nikar ne čudijo ali vprašujejo, kje se dandanes nahaja Družba sv. Mohorja. Na njeno veliko srečo je, da je prestala vse. te velike težave v kritičnih vojnih časih. Kakor se poroča, Mohorjeva družba s sedežem v Celju sedaj žako lepo napreduje. Udnino so znižali in določili izdati vedno boljše ter lepše knjige. Zdaj pa, dragi mi rojaki ter rojakinje v Ameriki, stopimo na noge! Podpirajmo to vele-važno družbo sv. Mohorja! Samo $1 znaša udnina na leto, pa boste dobili pet krasnih in lepih knjig za nagrado. Udnino sprejemam do konca marca. Kakor že omenjeno, znaša udnina samo $1. Svoto lahko pošljete na moj naslov v goto- vini, poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Zaeno priporočam našim rojakom tudi krasen slovenski mesečnik "Mladika," katerega izdaja Družba ■ sv. Mohorja. Urednik tega lista je znani slovenski pisatelj Rev. F. S. Fin-žgar. 2e samo ime urednika jamči, da je revija "Mladika" eden izmed najboljših slovenskih mesečnikov, ki izhajajo dandanes. Celoletna naročnina znaša $2. Več pojasnil o tem daje rade volje zastopnik: JOSIP GRDINA lastnik Slovenske knjigarne 6121 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO th American Banking & Savings ( Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE V AAA BANKA l>aoar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler j« naložen pri aaa Vam vlaga vadno vila. URADNI URI i Ob ialaTBikih a4 t. 4* S. v »oboto ad t. da 1. hi bt* čer ad 6. do 8.. t sredo od V. do 12. Za denarne po-iiljatev od «. do 8. pri atraaakOi Tratit. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo potiltata aar v stari kraj; To delo izrHino V«p ločno in saoaaljtvo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLUNWOODSRA PODRUŽNICA- 8 15601 Waterloo Rd. | Alice Wright: Kako sem stanovanje popravljal Naše stanovanje je bilo nujno potrebno temeljitega popravila. Vsaj Angelika je tako trdila. Toda ko je prišel slikar in nagubančil čelo, ko je računal, koliko bo vse to stalo, so se Angeliki pričela kolena tresti in odslovila je slikarja, češ, vas bomo že obvestili, kdaj pridite, nakar je soboslikar odšel. Angelika je bila skoro besna. Tale malenkost barve in teh par koščkov tapete in par ur dela, pa tako horendno ceno napove. Nesramnost! j Seveda, ako bi ti ne bil tak tepec in za vsako stvar tako neroden. Drugi možje to napravijo sami ter denar prihranjio. Toda ti, seveda ti-i-i- . . .!" Ni kazalo drugega kot da poskusim svojo čast rešiti. Hočem videti, sem le res tak tepec, za kakršnega me Angelika ima pri vsaki priliki. Odločil sem se, prsi so se mi dvigale. Prav ima moja žena, tale malenkost in ta košček tapete, ali je vredno ogibati se slikarja? Takoj sem mrzlično pričel. Kupil sem čopič, barvo, firnež in tapete. Nato sem oblekel staro nočno srajco moje žene in pričel sem. Najprvo je bilo treba iz kuhinje vse pospraviti. Šlo je hitro in gladko. Le gornji del kredence je padel na tla, toda razen krožnikov in, skodelic ter drugega namiznega blaga se ni nič razbilo, to pa zato, ker je padlo razmeroma na mehko, namreč na mojo Angeliko. Bula, ki se ji je naredila na čelu, je prav lepo pristojala njenim plavim lasem. Končno je bila kuhinja prazna. Sedaj se prične. Najprvo treba pobeliti strop. Zmešal sem apno in barvo vkup ter stopil na lestvo v eni roki čopič v drugi posodo z barvo Komaj sem bil vrh lestve, že se je vse skupaj zamajalo, namreč lestva, kuhinja kakor tudi jaz sam. Moj Bog! Ker sem imel še dovolj prisotnosti duha, sem se poprijel za kljuko v stropu, na kateri je sicer visela svetiljka, ter poklical ženo na pomoč. Angelika je prihitela na krilih ljubezni, potisnila vrata do lestve, nakar se je ta zamajala ter padla na mojo ljubo ženko. Toda to bi še ne bilo tako hudo, ako bi na lestvi ne bila ostala posoda z barvo, ki se je sedaj zlila na Angeliko. V trenotku je stala prevlečena z nedolžno, belino. Jaz pa sem še vedno visel na kljuki, moja bela dama" pa je v tem trenutku izrekla neko tako grozno besedo, da se je kljuka, na kateri sem visel, izpulila, jaz pa sem padel med svoje lonce z barvami, nakar so se takoj pomešale v eno samo mešanico. Sedel sem tam kakor Marij na razvalinah Kartage. Angelika pa mi je napravila tako pridigo, da še nikoli takega ter mi za nameček vrgla vrečico z rme-no barvo na glavo. Ne bom opisoval, kako sem izgledal, ker ne maram pokvariti bralčeve domišljije, katera bo gotovo bujneša kot pa bi bilo vse moje pripovedovanje. Kljub vsem oviram in nepričakovanim pripetljajem pa -je bila kuhinja v rekordnem času petih dni pobeljena. Sedaj pa spalnica. Strop je bil še dober. Torej samo tapete treba nekoliko nadomestiti z novim. Mazal sem in popal, kar se je dalo, klej sem si namreč sam napravil. Proti večeru sem bil že gotov. Se nikdar nisem občutil v sebi takega ponosa. Kaj pa mislite! Sedaj pa še pod hodnika pobarvati. Po noči se bo lahko posušilo. Zmešal sem si barvo, ki je bila naravnost čudovito rjava ter pričel mazati. Vse je šlo že k počitku in ko sem pribarval Ido spalnice, sem se tudi jaz izmučen j)odal k počitku. , Drugo jutro pa me je prebudilo ,n,enavadno vpitje na pomoč č "Pomagajte, pomagajte 1" | Planil sem skozi vrata na hodnik in kaj sem ugledal? Moja tašča je stala na sveže pobar-ivanih tleh ter mahala z rokama kot policaj na križišču cest, i ko dirigira promet. Prestopiti i se ni mogla, zato pa ji je jezik tembolje tekel in zmerjala me je ter primerjala vsem živalim v zoologičnem parku, poleg tega pa še grozila, da me razdeli. Zavpil sem nad njo, naj ne skoči iz kože, pač pa iz čevljev, kar me je tudi takoj ubogala, toda takoj zopet stala prikovana na tleh, kajti nogavice so se še bolj prijele sveže pobarvanega poda kot pa čevlji. Veliko truda me je stalo, preden sem ijo s terpentinom odmočil ter spravil na "suho." Ker sem vedel, da bo temu sledilo navdušeno zmerjanje mojih dam, sem jo odkuril v spalnico. Toda joj, svojim očem nisem mogel verjeti, tapete so visele raz stene kot žalne zastave, vse druge pa so bile nagubančene kot bi bile v največjih skrbeh. Grozno! Strašno! 1 Spoznal sem, da ima moja Angelika včasih vendar le prav, kadar mi pravi tepec. Le čevlje sodi naj kopitar. u Končno je bil slikar le dobrodošel, jaz pa sem sklenil, da se v take stvari ne bom nikdar več vtikal. -o- Novo zlato polje v Kanadi. Toronto, Ont. — V naši provinci Ontario so nedavno odkrili novo zlato polje ogromne vrednosti. Kraj kjer se nahaja zlata ruda, se prostira v daljavi 190 milj na severozapadni strani te province od Red Lake do Ford Hope ob reki Albany. V bližini Sioux Lookout in Hudson ob progi kanadske narodne železnice se je utaborilo že številno prospektorjev ali zlato-iskalcev; na spomlad, ko se vreme ogreje bodo pričeli zopet s svojim delom in tedaj je pričakovati tudi velikanskega navala zlatoiskalcev v te kraje. Državni rudarski department poroča, da je prejel v preskuš-njo in pregled več vzorcev kamenja z zlato rudo iz sledečih krajev: Woman Lake, Narrow Lake, Gold Lake, Cat River, Crow River in Pickle Lake; te pokrajine z žilami zlate rude se nahajajo največ v bližini jezer. Department je že pronašel, da vsebuje ta ruda mnogo dragocenega zlata. VELIKONOČNI IZLET s parnikom "PARIS" 15. MARCA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikav. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Z a vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Na sliki vidite Louis Spehek harmonika duet NOVE Columbia Plošče V zalogo smo dobili zopet nekaj novih plošč, posebno priporočam plošče, za katere so pele Mary Udovich in Josie Lausche. in boste slišali naše lepe domače pesmi. 10 INCH 73 CENTS 25099 F Zvedel sem nekaj novega -.M. Udovich in J. Lausche Micka, Mick* moja—M. Udovich in J. Lausche 25096 F Treba ni moje ljubce plavšatf—M. Udovich in J. Lausche Ko pticica ta mala—M. Udovich in J. Lausche 25094 F Fantje po polj' grede—M. Udovich in J. Lausche Soča voda je šumela—M. Udovich in J. Lausche 25083 F Sladki spomini—M. Udovich in J. Lausche. čez Savco v vas hodiš—M. Udovich in J. Lausche 25C00 F Zagorski zvonovi—poje Anton Subelj Vsi so prihajali—Anton Subelj1 25089 F Kje je moj mili dom—Ar.ton Subelj Moja ljubca je—Anton Subelj 25090 F Zaspanček—Anton Subelj Megla v jezeru—Anton Subelj 25087 F Tiha luna—Moški kvartet Jadran Rojakom—Moški kvartet Jadran 25088 F Takrat v starih časih—Moški kvartet Jadran Pozdrav—Moški kvartet Jadran 25067 F Fantje se zbirajo—Moški kvartet Jadran Na planine—Moški kvartet Jadran 25101F FLepa Josefa, polka—Louis Spehek harmonika duet Blejski valovi,valček—Louis Spehek harmonika duet 25098 F Golubička polka—Louis Spehek harmonika duet Repasz Band—Louis Spehek harmonika duet 25095 F Double Eagle—Louis Spehek harmonika duet Sladke vijolice—Louis Spehek harmonika duet 25093 F Moja Francka—Louis Spehek harmonika duet Potepuh valček—Louis Spehek harmonika duet 25080 F Oberštajeriš—Štrukel Trio Slovenski poskočni šotiš—Strukcl Trio 25078 F Dunaj ostane Dunaj, koračnica—Hojer Trio Neverna Ančka, valček—Hojer Trio 25074 F Sokolska koračnica—Hojer Trio Kje je moja ljubica—Hojer Trio 25060 F Sieben Schrit, za ples—Hojer Trio Suster polka—Hojer Trio 25020 F Stari kranjski valček—Frank Lovšin, harmonika solo • Štajerska—Frank Lovšin, harmonika solo 25019 F Gorica—I nsrtrumentel Trio Stiglic—Instrumentel Trio 12 INCH $1.25 68005 F Kmečka svatba, I. hi II. del—Jadran kvartet 55117 F Bremen Flieger in Hail Bremen—vojaška godba 55089 F Unter Kameraden, polka—Vojaška godba Liebesgedanken, valček—Vojaška godba 55129 F Der lustige Kupferschmied—Vojaška godba Tiroler Holzhacker Marsch—Vojaška godba Zastonj ^00 igel kdor naroči 4 plošče ali več. Pri naročilu iz Canade za naj priloži Money Order.—Se priporočam Anton Mervar Katera driava bo zmagala v jubilejni kampanji? ' GLASILO K. S. K, ft . g|„||| IH - - ^ sanriiklh. to & mam k "TTT"-" T »M CMVItAI©. out •LOVIMIAH CATHOOC WHOM •f te UNITED STATES OF AMERICA Sv ni te tka intwwt «f tka Orfer. tend m.7 Tntoi WmtMl SI II ft. Ctelr Am Ru4«iik asu. CLEVELAND. OHia DA, DA: "BREZ UPA ZMAGE!" Ne, jeremijaditi* marveč zadevo je treba stvarno urediti s tem, da dobite slovenske sestre v svoje šole, ste zapisali častiti gospod župnik iz Sheboyga-na. Da, da, prav imate, častiti gospod župnik! Podpišem z obema rokama! Tako se zadevo najbolje in najuspešnejše stvarno uredi! Ce si nočejo in nočejo šolske sestre tuje narodnosti na noben način tega dopovedati, da so otroci slovenskih staršev slovenski, da jih je treba vzgajati v ljubezni in spoštovanju do lastnega naroda in kolikor je le mogoče pospeševati pri njih znanje lastnega jezika, nujno navajati in priporočati, da se v njem vežbajo, če torej vsega tega ni mogoče, potem se pač zadevo najstvarneje in najuspešneje uredi, da se dobi slovenske /estre, ako ni bilo že od začetka tega mogoče! ' Tako se zadevo stvarno uredi! In blagor Vam, častiti gospod iupnik iz Sheboygana, da ste to razumeli in tudi imeli možnost zadevo tako urediti! Vaši župljani Vam morajo biti hvaležni, Vam samim pa je prihranjena s tem marsikatera bridkost, bridkost gledati, kako se človeku v lastnem delokrogu odtujuje mladino lastnemu narodu! Vam je bilo mogoče in ste tako zadevo najuspešnejše 'rešili, da ste upeljali v svojo šolo slovenske sestre, ki vzgajajo mladino v spoštovanju in ljubezni do lastnega naroda, pa zato — o tem sem prepričan! — nič manj v ljubezni do njihove ameriške domovine! Ki jih uče otroke v njihovi materinščini, pa zato prav gotovo otroci nič manj ne znajo tukajšnjega deželnega " jezika: angleščine ! Vam je bilo mogoče! A meni? Kaj more en asistent, kaplan, ki je povrh vsega komaj dve leti tukaj! Kako morem jaz tudi naravnost javno ugotavljati, kje je krivda, ko pa mi prizadeli lahko zabrusijo, v obraz: "Kaj nas boš ti učil, ti 'grinar'!" Torej pa govorimo bolj naravnost, pa rccimo bolj odkrito besedo, najsi se s tem postavljam v gotovo "nevarnost," ki pa zame nevarnost ni, ker se je nič ne bojim! Boljše je živeti v skromnejših razmerah, kakor pa prisostovati umiranju, prostovoljnemu umiranju lastnega naroda, pa mu ne moči pomagati, ker — narod sam noče .. . Članek: "Brez naslova" je bil pisan za lokalni list, torej se je nanašal predvsem na lokalne razmere, dasi morda ni bil brez kake drobtine, ki bi utegnil koristiti tudi splošno slovenskemu ljudstvu v Ameriki. Zato morda ni bilo neumestno, če je ponatisnil članek tudi splošno slovenski list "Glasilo K. S. K. J." A nanašal se je predvsem na naše lokalne razmere. In naše lokalne razmere sem hotel v tem članku bičati, dasi na najobzirnejši način. V čim milejših in obzir-nejših izrazih sem hotel v članku opozoriti na napake naše "slovenske" farne šole, sem hotel starše opozoriti na njihove napake, ki jih delajo v tem oziru pri svoji mladini, potem pa tožijo, kako jim je mladina odtujena! Zato sem pisal bolj milo, ker sem upal, da bom morda na ta način več dosegel, kakor pa če bi ostreje udaril. A res pa je, da je bil pisan "v duhu Jeremije preroka." Kajti po dvelet^ i nem tostvarnem delu in boju, , toda skoro brezuspešnem delu lin boju, človek že zgubi vso vero v delo in uspeh! Živci se dajo le do gotove mere napenjati. In to: brezuspešnost gre silno na živce, veliko bolj, 1 kakor pa delo samo! Res mora 'zgubiti vso vero v delo in uspeh, kdor pozna pri nas na eni strani zagrizenost, na drugi pa brezbrižnost! Pa govorimo odkrito besedo! Zagrizenost na eni strani! Res je, da je naša, svetovidska šola storila v narodnem oziru ogromno škodo! Cast ji kot katoliški šoli, vsekakor ji je brez vsakega pomisleka dati I prednost pred javno šolo, kjer se v narodnem oziru ravnotako nič ne stori, pač, ker je splošno javna šola za vse narode! ! Res pa je, da upravičeno pričakuje vsak narod, da bo njegova šola vzgajala njegovo mladino i v njegovem duhu, v spoštovanju in ljubezni do njega, ki to šolo vzdržuje ravno zato, da mu ohranja v njegovi mladini to, kar je človeku najsvetejše: vero jn narodnost! Tega slednjega vcepljati v mladino spoštovanje in ljubezen do slovenskega naroda pa naša šola ni storila in še vedno ne dela! Dejstvo! V šoli je v splošnem vladal protislovenski kurz! In še vedno vlada, dasi včasi slovenstvu nekoliko, kako zrno, kon-cedira, popusti — pesek v oči ljudstvu, češ, da je šola še vedno "slovenska!" Vsi dokazi, vse prošnje, vse prigovarjenje nič ne pomaga! Zadostno karakterizira in osvetljuje naše razmere dejstvo, da se noče in noče v razredih vsaj nekolikokrat stalno vsak teden moliti slovensko očenaš pred ali po pouku, da bi tako otrokom gladko tekla slovenska molitev! Je baje slovenski jezik pretežak! Inteli-gentu naj bo preteško naučiti se v tujem jeziku- toliko, kolikor je očenaš in še kaka molitvica dolga! Kdo naj verjame? . . . In tako otroci pri skupni molitvi slovenske molitve mečkajo in mečkajo, ker jim pač ni jezik zadostno vajen, ali so pa še najraje — tiho! Zlasti doma! In tako naj bo po družinah skupna molitev! Kaj zato! Da se le otroci čim bolj otresejo vsega "grinarstva" svojih staršev. In to je samo en zgled! Evo vam vzroka: "te hitre stoprocentne amerikanizacije!" In pripomoček zoper njo?1 Ce ne pomaga nobena privatna intervencija, nobeno zasebno do- vzbuditi! To je pa drugs točka in drugi vzrok te "hitre stoprocentne amerikanizacije: — strašna brezbrižnost našega ljudstva! V naših družinah se odtujevanje mladine od slovenskega naroda bolj pospešuje, kakor ovira! Pač se marsikje izgovarjajo starši, češ, da otroci nočejo in nočejo govoriti slovensko. Pa se mi premnogo-krat pokaže, da je to samo izgovor. Nevede starši sami kmalu ravno nasprotno pokažejo .. . Ne, ne, naše ljudstvo samo dere v potujčevanje! Namreč: v ogromni večini. Kajti so izjeme, so res starši a idealnim mišljenjem, z resničnim in dejanskim domoljubjem. In čudno, čudno, da sem jih dobil takih več med nižjimi, kakor pa med višjimi krogi . . . Ko sem bil še v starem kraju, sem dejal: ne bi mogel bivati med Slovenci v Italiji. Preveč bi me razburjalo nasilno potujčevanje našega naroda. Sedaj pa pravim: res, bridko je gledati tako nasilno potujčevanje, a domoljubnemu srcu je vsaj to v tolažbo, ko vidi, kako se ljudstvo brani potujčevanja, najsi mora pri tem trpeti veliko materijalrio škodo. Kajti, koliko morajo prestati Slovenci v Italiji, ker hočejo ostati Slovenci! Kako bi jim Italijani stregli, ako bi se hoteli poita-lijančiti! A pri nas? Sredi blagostanja, brez slehernega preganjanja in nasilnosti, pa ljudstvo v tako velikem svojem delu naravnost sili v potujčevanje! Kakor na smrt obsojeni, ki mu dajo pred usmrčenjem pojedino, kakoršne si želi! Odkod to? Morda ravno vsled blagostanja? Splošni pojav na svetu je, da človek v materijaliz-mu — in v njega vodi blagostanje — zgubi ves smisel za lepo, idealno, vzvišeno. Žalibog se je izpolnilo tudi na našem narodu! Kajti tudi naše ljudstvo se silno udaja materijaliz-mu: uživanjuj o.Teško mi je zapisati, pa če hočemo skušati odpomoči zlu, ga je treba spoznati! Naš narod — tone, tone .... , tone bolj, kakor pa v stari domovini, in utaplja v tem ves smisel in zanimanje za duhovni užitek, za lepo in idealno in zvišeno! Odkod, da društva vedno bolj tožijo, kako so njihove prosvetne prireditve — o, pikniki ne! — slabo obiskane? Pa se eden drugega tolažimo enkrat, da je vzrok preslabo vreme, drugič, da prelepo vreme, tretjič, da jeNprema-lo denarja, četrtič, da je preveč prireditev (plesov in piknikov in "show-ov' pa ni nikoli preveč!), tako se tolažimo in — sami sebe farbamo! Ne tajim, da je semintja eden ali drugi izmed naštetih vzrokov res kaj vpljivati, toda splošno pa je glavni in pravi vzrok nekje drugje! Ljudstva ni k prosvetnim prireditvam, ker — obsedi doma, na "party," v veseli družbi, pri . . . o, Bog blagoslovi, kar je po pameti, kar je po meri! Toda vsega tega je vse preveč, vse preveč! In zato v veliko vsestransko škodo ljudstvu! V škodo žepu, v škodo zdravju, v škodo duši, v škodo idealnemu mišljenju in smislu za kaj lepega, idealnega! To, to je pravi in glavni vzrok, zakaj so naše dvorane ob prosvetnih prireditvah tako slabo zasedene, zakaj zevajo prazni sedeži igralcem in prirediteljem nasproti, ki so se v idealizmu trudili in trudili, pa bi komaj morali še dvorano iz lastnega žepa plačevati . . . ! Kaj čuda, da ima naš narod tako bore ma- kazovanje in prigovarjanje, je 1°» vse> vse premalo zanimanja, pač treba javno ožigosati in ; da si čim dalJe ohranilo svo-vzbuditi javno mnenje, da se narodnost, čim dalje ohra- spremene razmere pod pritis-| kom javnega mnenja! Da, da, nilo mladino sebi! Torej tista strašna brezbriž- so uspesnejši pripomočki . . . nost našega ljudstva, ki teme-i Toda — ponavljam — kaj more lji v materijalističnem uživanju en asistant, kaplan! Ko še od- in veseljačenju našega naroda, ločilnejšim faktorjem morda ni je nov vzrok "te hitre stopro-mogoče! |centne amerikanizacije!" In 1 Pritisk javnega mnenja! Ce pripomoček zoper njo? Kaj se bo sploh dalo javno mnenje drugega, kakor dvigat, dvigat v 22. JANUARJA, 1929 ljudstvu idealno mišljenje, predvsem versko zavest, ki je podlaga in temelj vaega resničnega idealizma, utrjevat*v ljudstvu praktično, dejansko vero v Boga, ki je vir vse lepote, vse popolnosti, vse plemenitosti! To pa seveda more tudi "en asistent, kaplan," in se za to tudi trudi, kolikor pač zmorejo skromne moči in Človeška nepopolnost in slabosti To sta dva velika vzroka "te hitre stoprocentne amerikanizacije," vsaj pri nas: na eni strani protislovensko mišljenje in delovanje naše šole, na drugi pa tista strašna brezbrižnost našega ljudstva, ki ne samo v svoji veliki večini vse -to mirno gleda, ampak še samo sili svojo mladino v potujčevanje! Ali se mar čudite, da, ko človek gleda vso to mizerijo, ko ima pri svojem delu občutek, kakor da je vse njegovo delo zaman, kakor delo Sisifa, ki je baje moral za kazen valiti ogromno skalo vrh gore, ki se mu je pa blizu vrha vedno zvalila nazaj, da jo je moral zopet znova valiti kvišku, ali se čudite, če postaja človek ob vsem tem "brez upa zmage?" Ali se čudite, če ga začenja navdajati "žalost Jeremije preroka?" In takih, ki tako omagujejo, je morda še marsikje! O dvignite nam pogum, dajte nam nazaj vero v delo in uspeh! i Rev. M. Jager, Cleveland, O. -o- Policija ameriških mest. Odsevi tujih dežel se lahko najdejo v mnogih ameriških mestih, kjer se nahajajo večje "tuje naselbine." Sprehod po Mulberry Street v New Yorku nudi spomin na živahnost pre-natrpanih italijanskih mest. Mott Street je del Kitajske in Rivington in sosedne ulice spominjajo na življenje v vzhodni Evropi — 2idje, Slovani in drugi narodi so tam zastopani. Predeli mosta okolo Halsted Street v Chicagu, Soho okraj v Pittsburghu, Wall Street v Bostonu in neštevilne druge naselbine so v kolikor toliko predrža-le slikovitost, jezik in običaje stare domovine. Policijsko nadziranje takih mestnih predelov je vedno nudilo precejšen problem mestnim upravam, dokler se niso odločile vzeti v policijsko službo člane teh raznih narodnosti, iz katerih obstoja prebivalstvo. . Bil je čas, ko je policija vzhodnih in mnogih srednje-zapadnih mest večinoma obstojala od Nemcev in Ircev. Hoteli so imeti za policaje visoke in močne ljudi. Tedaj ni bilo sistema "civil service" in telesna kvalifikacija je štela bržkone za 95 odsto. Irci in Nemci so baje najbolj odgovarjali tem zahtevkom. Vteh "dobrih starih časih" bi uspeš*en "saluner" pisal svojemu nečaku v starem kraju: "Pridi sem, Patrik, uniformi na te čaka." Pravilo se je tedaj, da mora človek biti Irec ali pa Nemec, da more nositi plavo uniformo z mednimi gumbi in vihteti "night stick." Seveda še dandanes je mnogo oseb irskega in nemškega izvora v policijski službi ameriških mest, ali te dve narodnosti ne monopolizirajo več policije. Policija je danes kozmopolitanska, kakor je prebivalstvo velemest. Nemec ali Irec je v zadregi, ako vrši službo v predelu mesta, kjer ne zna jezika ljudstva, ki tam živi. Irec ali Nemec, ki patrulira "Malo Italijo," bi bil v istem položaju, ako bi se nahajal na Kitajskem. Triindvajset odsto moštva v čikaški policiji se je rodilo v inozemstvu. Večinoma so Irci, ali 28 drugih narodnosti je zastopanih po 94 Nemcih, 25 "Avstrijcih," 23 Švedih, 15 Poljakih in manjše število je Italijanov, Grkov, Rusov, Dancev, Mažarov, Čehov, Litvincev, Hrvatov, Perzijancev itd. V New Yorku je skoraj 50 črncev v policijski službi. Ti so večinoma dodeljeni zamor- skemu okraju Harlem, takozva- ni Mali Afriki. Nimamo podatkov o številu tujerodnih članov newyorfke policije, ali znano je, da jih je precej. Potomce skoraj vseh evropskih držav je najti v newyorški policiji. Ko je policaj poklican v hišo, da poravna kak družinski spor, ali da poda svoje mnenje o kakem zakonskem vprašanju, on je dostikrat v stanju razgovarjati se s strankami v njihovem materinskem jeziku. Inojezični policaji dopolnjujejo slikovitost "kolonij" starega sveta v ameriških mestih. Policija starih časov in moderna policija. — Beseda "Policija" prihaja iz starogrške besede "Polis," kar pomenja mesto. Skoraj v vseh državah na svetu se rabi ta izraz, da se označi organizirana civilna moč, ki ima vzdržavati red in paziti, da se zakoni izvršujejo. V evropski zgodovini je policija dostikrat dosegla visoko stopnjo, ali skozi dolge dobe so vporab-rabljali policijo v svrho zatira-ranja kot del splošnega sistema spijonaže. To se je zgodilo s policijo za časa vladavine francoskega kralja Ljudevita XIV in s policijskimi sistemi nekaterih evropskih monarhij. V Združenih državah je bil prevzet angleški sistem policije, ki smatra policijo edino kot sredstvo preprečevanja zločin-stva in zapiranja zločincev. Reguliranje in nadziranje policije v ameriških mest'h je navadno v rokah izvoljenih občinskih zastopnikov in stroški za policijo se poravnavajo iz mestnih davkov. V ameriških velemestih so dolžnosti policije postale tako komplicirane, da so bile ustanovljene posebne "policijske akademije" za treniranje kandidatov za policijske službe. Kandidatje navadno morajo po- jložiti "civil service" izpit, podvrženi so telesnemu in umnemu izpitu in so potem imenovani iz liste uspelih kandidatov. Vzdržavanje javnega miru, uveljavljenje vseh zakonov in odkrivanje zločinov in zločincev ■ostanejo glavne naloge policije, ali k tem so dodane še mnoge druge dolžnosti. Redar- mora razumevati pomen in klasifikacijo zločinca in mora biti sposoben, kadar nastane potreba, izvesti -predhodno kriminalno preiskavo. Ker večkrat nastopa kot priča na sodišču, mora poznati pravniško terminologijo in mora znati, kako naj predloži dokaze in obtoži obdolženca. Odkar je reguliranje prometa po mestnih cestah postalo eno važnih dolžnosti policije, mora prometni redar natančno poznati vse prometne regulacije. V izvrševanju vseh teh dolžnosti je newyorška policija v letu 1927 izvršila 390,000 aretacij, od teh čez 200,000 radi prekršitve prometnih pravil. Čikaška policija je v isti dobi aretirala 204,000 oseb in bostonska skoraj 89,000. Od svetovne vojne sem je na-; stal splošni porast v kriminali-j teti. Leta 1927 je bilo izvršeno 300 umorov v Cliicagu in preko 4,000 ropov (hold-ups) in slič-nih nasilnih tatvin. Skupaj 23,200 oseb je bilo aretiranih radi hudodelstev. Newyorska policija, dasi poroča o splošnem padanju kriminalitete, je zabeležila 27,000 zločinov, izvršenih leta 1927, vštevši 278 umorov in 6,505 nasilstev in ropov. Mnogi redarji so izgubili življenje v spopadih z zlo-i činci. Leta 1927 je bilo na tak način umorjenih 14 redarjev v Chicagu in sedem v New Yorku. Redar kot mirovni uradnik. — Redar nima le pravice rabiti svojo batino ali revolver v izvrševanju svoje dolžnosti, da brani sebe in druge pred smrtjo ali resno poškodbo ali da izvrši aretacijo, ako druga sredstva niso zadostna proti osebi, ki je priznan zločinec ali je izvršil zlocinstvo pred očmi redarja, ampak od redarja se tudi pričakuje, da postane nekak mirovni razsodnik v vseh mogočih okolščinah, kakor tudi pomočnik za prvo silo, kakor v slučaju nezgode, takojšnje obolelosti itd. On mora poznati pravila prve nujne pomoči, na primer ustavljati krvoprolitje, obvezati rane, oživiti omedlele osebe, kaj storiti v slučaju soln-čarice, zadušitve in opeklin, kako rabiti pulmotor ali oživiti potom umetnega dihanja. Leta 1927 je več od 42,000 ljudi, nenadoma obolelih ali ponesrečenih, prejelo prvo pomoč od policijskih organov. Izmed redarjev, ki so bili dekorirani z medaljami ali drugače, je mnogo slučajev pravcatega junaštva v reševanju življenja. Obseg policije v velemestih. — New York s prebivalstvom okrog 7,000,000 duš ima 16,800 članov policije in od teh le 15,-127 moštva, 831 narednikov (sergeants), 561 - poročnikov (lieutenents) in 94 stotnikov (captains). Nad njimi so inšpektorji in višji inšpektorji. Commissioner in njegovi pomočniki so na čelu policijske uprave. V službi je tudi 118 redark. Skupni letni strošek za vzdrževanje mestne policije New Yorka stane nekaj več kot 45 milijonov dolarjev. Policijski department Chica-ga obstoja od 6,078 ljudi in stane okoli 16 milijonov dolarjev na leto. Policija Philadelphije šteje 50,009 ljudi in Bostona 2,457 redarjev. -o- Letno poročilo generalne priseljeniškega komisarja. * V minolem fiskalnem letu, ki se je zaključilo dne 30. junija, 1928, se je priseljevanje v Združene države zmanjšalo. Od leta 1924, ko je stopil v veljavo novi priseljeniški zakon, je bil lani Čisti porastek prebivalstva vsled priseljevanja najmanjši, znašal je namreč 226,275 oseb proti 284,493 v letu 1927. Tq je preostanek priseljencev od-bivši izseljence. Leta 1927 (to je fiskalnega leta do 30. junija, 1927) je število inozemcev, pripuščenih v Združene države, znašalo 538,-000, od katerih je bilo 355,-175 priseljencev in 202,826 ne-priseljencev. Leta 1928 pa jih je prišlo 500,631, namreč 307,-255 priseljencev in 193,376 ne-priseljencev. Nepriseljenci so inozemci, začasno pripuščeni v Združene države. Istočasno, ko je priseljevanje padlo, se je izseljevanje povečalo. V minu-/em fiskalnem letu je odšlo iz Združenih držav 274,356 inozemcev napram 253,508 v fiskalnem letu 1927, to je za 20,-845 več. Največ inozemcev, je v minulem fiskalnem letu prišlo iz Kanade in Mehike. Kanada je nam poslala 73,154 priseljencev, Mehika, pa 59,016. Ali tudi iz teh dveh držaV je prišlo lani manj ljudi kot leto poprej. Kar se tiče Evrope, je prišlo največ priseljencev po redu iz Nemčije, Irske, Velike Britanije, Italije in Skandinavskih držav. Po narodnosti so priseljenci v letu 1928 klasificirani sledeče: Meksikancev 57,765, Nemcev 54,157, Ircev 38,193, Angležev 33,597, Škotov 23,177, Italijanov 18,740, Škandinavcev 18,664 in Francozov 17,963. Teh osem narodnosti je dale 85.3 odstotkov vseh priseljencev v lanskem fiskalnem letu. Slovencev in Hrvatov je prišlo 938 priseljencev in 909 ne-priseljencev in odšlo 534 izseljencev in 441 ne-izseljencev. Čisti prirastek je bil torej 872. Dalmatincev, Bosancev in Her-cegovcev je prišlo 95 priseljencev in 180 nepriseljencev, odšle pa 361 izseljencev in 764 neiz-seljencev. Čisti pomanjklaj 550. Bulgarov, Srbov in Črnogorcev je prišlo 531 priseljencev in 664 nepriseljencev, odšlo pa 1,396 izseljencev in 832 ne-izseljencev ; čisti pomanjkljaj je torej 1,361. (Med neprfc* ljence spadajo tudi masen gredoči na obisk v stari oziroma povračajoči se iz ist*. a.) Po spolu je bilo leta 1928 več žensk, kot kdaj poprej v tem lazmerju, namreč 141,278 ieufc napram 165,977 moškim. Tj dokazuje, da velik del imigraci- | je obstoja iz žen in otrokov, pozvanih od tukaj nastanjenih j inozemcev. Drugi dokaz je ve- | liko število žen in otrok, ki so i prišli kot priseljenci izven kvo- 1 te radi ameriškega državljan- 1 stva moža, oziroma očeta. Ta j vrsta priseljencev silno raste, j Tako jih je bilo leta 1925: 7,217 1 ičvenkvotnih članov družin, le- i ta 1926: 11,154, leta 1927: I 18,505 in v minulem fiskalnem letu: 25,700. Deportiranih je bilo 11,625 inozemcev, največ v avgustu, \ potem v juniju. Število depor-tirancev je bilo nekoliko manj- ; še kot v prejšnjem letu. Sko- ] raj polovica vseh oseb (5,367) ; je bila deportirana radi nepo- 1 stavnega prihoda, 1,165 pa za- : to, ker so prišli začasno, pa so dalje tukaj ostali. Od ostalih je bilo 1,211 deportiranih kot kriminalcev, 563 radi nemoral-nosti in 67 radi kršitve narkotičnega zakona. 959 je bilo deportiranih radi blaznosti ali sla- . boumnosti. Istočasno se je 18,839 ljudem zabranil vstop v to deželo, skoraj vsem zato, ker niso imeli pravilne vize. Le 2,167 teh je poskusilo priti skozi pristanišča, dočim ostali so skušali prihajati skozi kanadsko ali mehi-kansko mejo. TVOJA TRETJA PLJUČA Mnogo ljudi ne ve, da ima troje, ne pa dvoje pljuč. Koža, tretja pljuča, je celo važnejša, kot pa pljuča sama. Koža normalnega človega ima sedem milijonov celic in dasi so tako neznatne, vendar bi dale dolžino 27 milj, ako bi položili drugo po!egr druge. Vsaka teh celic je okence, h katereihu sili kri in kar je slabega, odfrči skozi to okence. Obratno pa prevzame vase kisik iz zraka. Fakt je, da niti ena teh celic ne sme biti trajno zaprta, ne da bi postale zle posledice za zdravje. Ako bi se recimo pokril cel život z debelo barvo ali firnežem ter tako zaprl vse celice, bi smrt takoj sledila. V Parizu se je nekoč dogodil slučaj, da je neka plesalka, ki je hotela odnesti prvo darilo, svoj život popolnoma prevlekla z zlato barvo ter tako prišla na bal. Še tisto noč je umrla. Lahko je mogoče več let živeti samo z enimi pljuči, kar se mnogokrat dogaja, ni pa mogoče živeti, ako je le ena tretjina kože poškodovane, vsled opeklin ali česa drugega. Ako piješ vodo, teče skozi čreva in kožo ter vzame seboj vse, kar ne spada v telo, torej takorekoč život poplahne, zato je tudi važno, da pijemo mnogo čiste vode. Japonci, o katerih je znano, da mnogo vode pijejo, so najbolj zdrav narod na svetu. Toda, ako celice niso odprte za potenje, vsa nesnaga ostane v životu, se pomeša med kri, pljuča imajo več "dela," kar pa ne zmorejo dolgo in telo prej ali slej oboli. Neki sloveči zdravnik pravi: "Koža je največji odvodni kanal života, ogroipne množin« nesnage gre vsak dan skozi ta kanal." Računajo, da izdihavamo in izhlapevamo skozi kožo vsak dan okoli 30 unč nesnage, ali dvakrat toliko, kolikor dnevno vdihavamo skozi pljuča. Ona: "Ti, Nande, pojdi no V kuhinjo ter kuharico ozmerjajr kar jo le moreš." On: "Zakaj pa? Kaj pa je napravila napačnega?" Ona: "O prav nič, le danes mora preproge iztepavati, in če je jezna, to veliko bolje izvrši." CLA31L0 g. a K, JgPNOTE, 22. JANUARJA. 1929. 3ZZZX Uatanovljena t jolietu. 111, dno 2. aprila 1894. Iakonorlraaa v JoUota, driavi IlUnoie, dao 12. januarja 19M. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOUST, ILL. tohrentnoat aktivnega oddelka znaia 101.03%; aolventnoat mladinskega od- delka znaia 144.73%. Od ustanovitve do 1. decembra 1928, znaia skupna Izplafiana podpora $3.442.960.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 6019 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. L podpredsednik: JOHN GERM. 817 East C St, Pueblo, Colo. II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, ChlaholM, Mlam. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Pomoini tajnik: STEVE G VERTIN, 1004 N. Chicago St, Joliet, HL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St, laAaaa-polis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A, Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, IU. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave, Weat Allia, Wla. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS LOUISE LIKOVICH, 9511 Eving Ave, So. Chicago, IIL FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St, North Chicago, ID. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O, Joliet, IU. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Bo* 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St, Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd, Forest Hills. Wilklnsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. danjih farmarjev, razodevajo razočaranje teh ljudi nad življenjem v mestih. Skoraj vsi ti so so odrasli na farmi. "Večina nas ljubi poljedelsko delo — na vsak način bolj kot delo v mestih, dasi je morda nekoliko bolj težavno,, zato pa zdravejše. "Kar je nas pred vsem privabilo nazaj k poljedelstvu, so bile temeljne prednosti farme za zdravje in življenjske razmere, zlasti za naše otroke. Mi izredno ljubimo življenje v naravi in prostornost življenja na deželi. "Nekateri izmed nas, ki so bili dninarji, smo našli, da je draginja v mestih požrla ves naš zaslužek in da bi se nam ta dan in tako čistijo temeljito fe zobe, ki so krtačlci naj laž j r pristopni. Koliko časa si človek čisti zobe, zavisi navadno od tega, kako zgodaj je vstaL Ce je vstal kasno, hoče navad« no pri tem delu svoje jutranje toalete doprinesti Čas in tako je čiščenje zob prepovršno. Način, da si brez zavedanja čistimo zobe, ali pa celo pozabimo na to opravilo, je pri večini ljudi vzrok bolnih in slabih zob, ki jih tako pogosto vidimo. Treba bi bilo, da si po čiščenju ust pogledamo v ogledalo ali celo, da si pred ogledalom snažimo zobe, tako, da vidimo, da je krtačica odstranila vse bele obloge tudi na najbolj nepristopnih mestih zob. Ako bolj godilo na farmi vzlic manj- i sj čistimo nohte, ne gledamo v šemu zaslužku in tu prištedili zrak, temveč obračamo vso paz- več denarja. ljivost temu, kar delamo, naši "Dejstvo je, da smo se vsi zobje so tudi vredni take paz- več ali manj naveličali mestne- ljivosti. ga življenja, in ni mala stvar, Vrednost različnih zobnih da moremo živeti na farmi kot kozmetičnih preparatov, zobnih neodvisni ljudje.' F.L.I.S. Pazljivost pri prehla-jenju. Pazljivost je potrebna poseb- past, zobnih praškov in ustnih vod ljudje precenjujejo. Premnogi verujejo v oglase, ki jih sestavljajo izdelovalci zobnih kosmetičnih sredstev in so po- • , , . ... tem razočarani, če uporabljena Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj ao poilljaje aa • , P" a01S Jnem, Pre™aJe- pasta ali praŠek ne izpolni one-glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, luT; dopise, nJu. ^r se more skrivati za ^ * ^,onisu brali društvene vesti, rszna naznanila, oglase in naročnino ps aa "GLASILO K. njim vse kaj drugega, četudi iga' KaF časopisu oran. S. K JEDNOTE". 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio. j ,1 ** 1, Nasprotno pa pripisujejo krta- IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA izgleda nedolžno.. Začetki jeti-ke, na primer se pokažejo vča- NOVO DRUŠTVO SPREJETO V JEDNOTO čici manj pomena in mislijo, da sih na ta način, .dočim se je in- se upo«blja zato, da ^znese in fekcija že dolgo preje izvršila, fa"™*6 ^ ah ^ Pri več kot štiri do pet-dnev- bovju pozabijo pa, daje gtav- na naloga krtačice, odstraniti Novo društvo sv. Antona Padovanskega, št. 229, Levack, prehlajenju, ne odlašaj iti * w 80 lne bakte. Ontario, Canada., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 1. januarja k zdravniku In ga vprašaj, kaj ' . 1929. imena članov so: <>n o tvojem "prehlaje- P£^628 je iz- 29839 Mavec, roj. 1905, E. 24, $250; 29840 Saje Alojz, roj. . dal anatom William Harwey 1902, R. 27, $500; 29841 Ramovš Anton, roj. 18D9, R. 29, $250; i . Mnogo je takih ljudi, ki pra- znamenito delo o člove- 29842 Koželj Aleš, roj. 1899, R. 29, $250; 29843 Steklasa Filip, da Je najboljše premagati ^ krvotokUf najznamenitej. roj. 1899, R. 30, $250; 29844 Gorse Joseph, rej. 1898, R. 30, ! Prehlad na ta način, da vrše naDredku medicinske zna- $500; 29845 Sepec Joseph, roj. 1898, R. 31, $250; 29846 Prelo- i SVOJe dnevne P°9le kar nerfiote- £ ^ gar John, roj. 1897, R. 31, $250; 29847 Kralj Anton, roj; 1897, n.° naPreJ "J se vesele, da se ^ob)or* nagrada za medicino R. 32, $250; 29848 Selsek John, roj. 1896, R. 32, $250; 29849 m°™a enkra*> dvakrat ^ ^ Ja ravnatelju Vrtanipvpo .Ins»nh rni 18QR R 32 *9Sft • MRKO finInh Mfltf. P°SreC1! P»> ki Se Jim tO pagteurjevega zaVOda V Parizu, znamenitemu učenjaku profesorju Charlu Nicolle-ju, ki se je pečal zlasti z raziskovanji na študiju nalezljivih bolezni in Kostanjevec Joseph, roj. 1896, R. 32, $250; 29S50 Golob Matt, roj. 1892, R. 36, $500; 29851 Smolič Anton, rej. 1889, R. 40, $500; 29852 Božič John, roj. 1883, R. 45, $350. Dr. šteje 14 čl. -o- ŽIVLJENJE V MESTU IN NA FARMI Mnenje nekdanjih in novih farmarjev. Tekom zadnjih osmih let se je poljedelsko prebivalstvo Združenih držav znižalo za bržkone več kot 4,000,000 ljudi. Leta 1920 je po ljudskem štetju prebivalstvo na farmah znašalo okoli 31 milijonov duš. Pet let pozneje je uradni popis pokazal manj od 29,000,000 milijonov poljedelskega prebivalstva. V nadaljnih treh letih je prebivalstvo na farmah pojemalo v istem razmerju. To padanje poljedelskega prebivalstva se navadno pripisuje nesrečni poljedelski depresiji v povojnem času. Razne študije pa, izvedene od poljedelskega departmenta, pokazujejo, da je pojemanje dejanskega števila prebivalstva na farmah začelo že leta 1880. Naravno je, da je slabo stanje poljedelstva pospešiti selitev farmskega prebivalstva v mesta, ali gotov de) tega gibanja je pripisati naravnemu dolgotrajnemu prila-gojanju med industrijo in poljedelstvom. Razni faktorji v tem pogledu se lahko ugotavljajo. Nekatera dela, ki so se poprej opravljala na farmi z rokami, so se prenesla v mesta Mehanizacija poljedelskega de la, to je obdelovanje s pomočjo strojev, je odpravilo potrebe mnogih delavnih sil na farmah. Zboljšani načini upravljanje prsti in boljša zaščita pred boleznimi in živine so ftneli za posledico ekonomiziranje z delavnimi silami. Zguba starega . poljedelskega prebivalstva vsaj deloma poravnava druga važna selitev — stalno preseljevanje razočaranih meščanov na farme. Prebivalstva mest in dežele se neprenehoma zamenjava. Dočim farmarji prihajajo v mesta, se del meščanov preseljuje na deželo. Leta 1924 se je preselile iz farm v mesta 2,075,000 oseb, dočim se je 1,396,000 mestnih prebivalcev preselilo iz mest na farme. Zdi se torej, da za vsa- ke tri farmerje, ki napuščajo farmo, se po dva meščana preselita na njihovo mesto. Vzroki selitve i:: farm v mesta in narobe. Poljedelski department je jim ni posrečilo, ne morejo več povedati, ker jih je pljučnica ali kaj podobnega spravilo v jfre-rani grob. Prehlajenje je resna bolezen, ali bolje rečeno, pre- hlajenje more postati resna bo- do*na!' da ^ ™naševalke lezen, zato se ni šaliti v takem , ^Savice. To namišljenih bolnikih nedoločen okus, ki je včasih mučeče slab. do tega, da smo se odrekli po- , ljedelstva. Sploh bi se nas mo- ■ . , , 1I1K11S K1 1H vr«,,,, lllui;ac omu. gio porazdeiiti v petero tfavn«, j^Inik^ ^ ^ "Več kot tretjina nas je na- preniaa ijuaje, ki so suw„..a, . , . . . . . , . _ ki morda bolehajo na sumlji-|^ske Plombe in kovmskl m0* vem pljučnem katarju, ali kaj šla, da je farmanje slab biznis. Ta skupina se ni mogla preživljati: izdatki so bili večji kot stovi. dohodki. Visoke cene za stva- ; Podobnega, kajti že dolgo pori, ki jih kupujemo, nizke cene, lzablJeno začetno tuberkulozo za katere prodajamo svoje pri- ah "katar Večnih vršičkov" BRONHITIS Vnetje sapnika (bronchitis) je dokaj navadna bolezen. Otroci in starci dostikrat zbolevajo ... . na nji, ali ta bolezen napada koto te, morejo pa biti boljše." j Kako se ubranimo prehlaje- gpIoh ljudi vgeh starosti. Naj- Druge naslednje skupine tvo- inja' 0 tem Je "zdravJe" ze pi- bol- nevarna je v skrajnih sta-rijo poštami ljudje. Z čim da- sa o'' Je Pač utrjevanje delke, in visoki davki so nas more tek Prghlad razplamteti v končno prepričali, da razmere Pož*}r' kl ni več lahko usta' v mestih ne morejo biti slabše Vltl" lje večjim poslabšanjem teles- telesa- Zdrava P'juča' zdrav0 ne sile in radi nemogočnosti, da , srce, utrjena koža so zavezniki bi zmagali vse delo poljedel- v ^ Proti P^lajenju. stva, so ljudje v tej skupini prišli do zaključka, da najboljša rešitev njihovega problema je, ako se preselijo v mesto. Ena osmina bivših farmarjev je pustila farme in se preselila v mesto, da morejo nuditi svojim otrokom boljše prilike za šolanje. 2elja, da živijo skupaj z otroki, stanujočimi v mesti, ali hrepenenje po bolj ugodnem življenju, je povzročilo preseli- Vedeti je torej treba: rostih — pri jako mladih ali jako starih ljudeh, kajti statistike pokazujejo, da je v teh starostih ena izmed najbolj smrt- _ . . . .. . . , ,,.nonosnih bolezni. Večina ljudi Pripisuj prehlajenju dovolj kj zboli na vnetju sapnika> spa. paznosti. da med one; W se radi prehla- Pri prehlajenju ki se vleče jajo Bronhitis se pojavlja z)a. vec dni pojdi k zdravniku! gti med ljudmi> ki 80 bm izp0. Prehlajen človek naj ne hodi stavljeni naglim spremembam na delo niti na cesto! vremena temperature. Do. Poslužuj se vseh sredstev, j gtikrat da ljudI> zaposiene da si utrdiš telo! y indu8triji> kjer je deIavec iz. preveč IMEJMO CISTA USTA! postavljen vdihovanju prahu in plina. Bronchitis se Malo ljudi uporablja zobno i tudi često pojavlja med ljudmi, krtačico in obenem misli, kaj ki trpijo na kroničnih boleznih tev iz farme dveh ostalih sku- , dela, kadar si čisti zobe. Na- srca, obisti, kože in prebavil, pin. ! vadno so njihove misli daleč od Bronhitis utegne nastati pri Na drugi strani, odgovori tega, kar delajo. Bavijo se z ! ljudeh, pri katerih mrena, s ka-bivših mestnih prebivalcev, se- f delom, kl ga bo treba opraviti j tero sozračni kanali podloženi, niso v redu, kot na primer pri oslovskem kašlju, rdečici (erysipelas) ali davici, kakor tudi v slučaju, ko se nered v zgornjih sapnih kanalih razširi navzdol v bronhialne cevi, kot pri farin-gitia, laringitis in navadnem prehladu. Bronhitis dostikrat nastane v slučSju nalezljivih bolezni, kot so ošpice, osepnice, influenca in legar, in navadno je glavna pojava v začetku osep-nic in oslovskega kašlja. Dostikrat utegne biti jako težko razločevati med bronhitis, zlasti v kronični obliki, in tuberkulozi pljuč v rani stopnji. Za-mašenje nosu ali vsak razlog, ki sili k dihanju skozi usta, kar zopet povzročuje sušenje nosne mrene, utegne povzročiti bronhitis. Bronhitis je navadno bolezen, ki jo povzročujejo klice bakterije). Klice pneumonije (pljučnice) so odgovorne za mnogo slučajev. Klice influence in mnoge druge klice morejo začeti bronhitis. Ko je sluzna mrena dihalnih kanalov vneta vsled plinov, preveč zakurjenega stanovanja, vsled prahu na cesti ali v delavnici, ima telo manj odpornosti in klice, ki se navadno nahajajo v nosu, grlu in sapniku, postanejo aktivne in dostikrat povzročujejo splošno vnetje sapnika. Zlasti se to dogaja, ako je bilo telo izpostavljeno mrazu, ki je prehla-dilo telo in znižalo splošno odpornost človeka. Starci in podli ranjeni ljudje so zlasti podvrženi napadu te bolezni. Bronhitis je nalezljiva. Navadno 1 prehaja od človeka do človeka vsled dotika. Prenatr-panost ljudske množice, kaši j a-nje, kihanje, neprimerna ventilacija in nemarno pljuvanje, igrajo veliko vlogo pri razširjanju te bolezni. To velja zlasti v slučajih, ko bronhitis nastane vsled okuženja s klicem influence. Glavni simptoni influence sc isti kot pri navadnem "prehladu." Boleaen se raztegne v grlo, kar povzroča hripavost, in potem v sapnik in bronhialne cevi, kar povzroča kašelj. Nastane zbadanje in pritiska na prsih. Temperatura je začetkoma le neznatna, ali utegne postati jako visoka. V slučaju influenčne bronhitis so glavobol, boleče mišice in slabost znatni simptoni. ^ Pri krepkih ljudeh se bolezen ob ugodnih okolščinah naravne razvije, in človek ozdravi za teden ali deset dni. Pri otrocih, starcih in oslabljenih pa utegne bolezen poseči še bolj dol in povzročiti vnetje sapnika in pljuč (broneho-pneumonia), pr' katerem se vnamejo finejše dihalne cevi in zračne torbe pljuč Glavna stvar, ki jo je treba uvaževati pri bronhitis, ni toliko bronhitis sama na sebi, kakor komplikacije, ki utegnejo nastati, ako se bolezen dalje razvije, poglavitne izmed katerih so pljučnica, broneho-pneumonia in tuberkuloza. Pneumonia (pljučnica! je najbolj razširjena in najbolj smrtonosna izmed vseh akutnih bolezni. Okoli tretina ljudi, ki zboli na pljučnici, umre. Bronchopneumonia je tudi jako resna bolezen in je j>rva izmed smrtonosnih bolezni pri dojenčkih in otrocih. Pri tej bolezni vsi simptomi so jako povečani in življenje bolnika utegne biti v neposredni nevarnosti, ker zrak ne more prodirati" v pljuča. Akc se temu ne odpomore, sila bolnika hitro pojema in smrt utegne nastati v par dneh ali v 48 urah pri jako mladih otrocih. Tuberkuloza pa je največji sovražnik človeštva. Ceni se. da ena osmina vseh smrti nastane vsled nje. Radi vseh teh mogočih posledic je jako važno, da se posveti resno pažnjo vnetju sapnika. V boju proti tej bolezni je treba uvaževati dvojno: prepreče-nje in lečenje. Pri zdravljenju onih, ki imajo bronhitis, je od velike važ- nosti, da se bolnik takoj izolira, da se drugi obvarujejo pred okuženjem z isto boleznijo in da se bolnik sam obvaruje pred kompligacijami in razširjenju bolezni v pljuča. V sobi mora biti obilo svežega zraka in solnčne svetlobe. Razun v odločno neznatnih slučajih je treba to bolezen staviti takoj pod nadzorstvo zdravnika in se ravnati po njegovih navodilih. Da se zmanjša mogočnost vnetja, je pa najbolj storiti vse potrebno, da se ta bolezen preprečuje. V svetlu današnjega znanja sledeča so naboljša preprečil na sredstva za to in tudi za večino drugih bolezni: 1. Ogibajte se gneče. 2. Ogibajte se preveč zakurjenim sobam. 3. Zagotovite si dobro ventilacijo pisarne, delavnice in vozov, ki vas prevažajo. 4. Izogibajte se pljuvanju. Vsi javni prostori bi morali imeti pljuvalnike, opremljene z razkužili. 5. Pazite na kihanje. Vsak človek bi moral kihati v svoj robec. 6. Oblačite se primerno in zadostno, kadar vreme to zahteva. 7. Ne prehladite se in zlasti pazite, da se vam noge ne zmočijo. 8. Bodite na svežem zraku čim več mogoče, da si tako zgradite večjo odpornost. Igre pod milim nebom in pešhoja je zlasti priporočljiva za ljudi, ki delajo v zaprtih prostorih. 9. Izogibajte se ljudem, ki kihajo ali imajo prehlad. 10. Jejte redilne snovi v zadostni količini. 11. Izogibajte se gledališčem m sličnim prenatrpanim krajem, kadar prevladujejo prehladi in druge bolezni dihal. 12. Glejte, da spite zadostno. 13. Adenoide in bolestne bezgavke pri otrocih je treba odstraniti, da se poveča njihov telesni odpor. 14. Glejte, da ne boste operiran pod splošnim anestikom. kadar ste prehlajeni. 15. Posvetujte se z družinskim zdravnikom, kadar imate kako bolezen dihalnih organov. I na dnevno svetlobo, včasih po več let ne. Poniji te vrste so v jami čvrsti, gibčni in veseli, nič j drugačni, kot njih bratci na površju, kateri vozijo gosposke otroke po parkih. Na glavo jim denejo nekake usnjene Čepice, to pa radi tega, da si glave ne obtolčejo v nizkih rovih. V splošnem sta ponij in njegov voznik prijatelja. Surovega ravnanja pa tudi ne prenesejo in marsikateri voznik je obžaloval slabo ravnanje s to, sicer tako ljubeznivo živalico. Kljub temi in pomanjkanju svežega zraka pa živijo ti poniji trideset, da celo štirideset let. Seveda pa jih po desetih letih ne jemjlejo več v rudnike, zato je marsikaterega ponija videti na "stara leta," da vozi po mestih vozičke cunjarjev ali sličnih manj častnih "obrtnikov." Nekdo je prišel iz dežele v mesto in videl v eni izmed ulic na pragu drogerije stati človeka, ki je bil. popolnoma plešast. "Ali imate kaj za lase," ga vpraša kmet. "Seveda imam, le pojdite notri z menoj. To le vam posebno priporočam. Imam zahvalna pisma in spričevala od' velikih mož, ki so to sredstvo uporabljali. Ako se s to pomado namaže-te, vam v 24 urah lasje zraste- jor "Dobro je. Namažite si vašo glavo s tem in čez 24 ur bom zopet prišel pogledat, da bom videl, ako ste resnico govorili." ŽIVLJENJE PONIJEV V RUDNIKIH Pred kratkim je v nekem angleškem rudniku konj reši) življenje svojemu vozniku. Bila sta globoko v jami, ko je na enkrat konj skočil ter hotel ubežati. Voznik, mlad fant kakršne uporabljajo za tak posel, jo je ubral za njim ter ga ujel za vajeti. V tem trenotku pa se je strop udri in sicer ravno na onem mestu, kjer sta par trenotkov preje stala s konjem. Oba bi bila zasuta in nihče bi ju takrat ne bil rešil, da ni neki instinkt poniju veleval, da naj beži, dasi vozn;k o tem ni ničesar slutil. Posebno pripravni za jamske ponije so takozvani Shetland poniji, posebno majhni pritlikavci, ne dosti večji kot psi Bernardinci. Doma so in vzre-jeni v močvirnatih krajih severne Anglije, izpostavljeni vetrovom, megli in žive na po) divje. Nobeno vreme jim ne škoduje, kajti narava jim je dala gosto in dolgo dlako, s katero so pokriti. Ko jih jeseni priženejo na tozadvene sejme, so ti poniji čisto divji, skačejo, postavljajo se na zadnje noge ter brcajo s prednjimi, da je treba velike pažnje kupcem in prodajalcem. Na semnjih kupci gledajo na to, da kupijo čim manjše ponije, kajti čim manjši je, tem vztrajnejši v rudniku. Stane pa tak poni okoli 30 funtfcv ($150). Toda neverjetno je, kako je ta žival močna in vztrajna. Še več pa je vredno to, da je izredno pogumna. Svojo nalogo vrši vestno kot ovčji pes, katerega ni potreba priganjati, da drži ovce skupaj. Ko je tak konjiček enkrat v jami, ne pride tako hitro zopet Naznanilo in zahvala. t S potrtim sečem javljam vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da mi je nemila smrt ugrabila mojega dragega soproga Frank Hribar Dne 4. januarja po trpljenja polni bolezni umrl vsled raka v črevesju. Bolezen je prenašal v groznih bolečinah nad leto dni. Rojen je bil leta 1878 v vasi Gmajna pri Krki. Pogreb se je vršil dne 7. januarja. Pokojnik je spadal k trem društvom : sv. Cirila in Metoda, št. 1 J. S. K. Jednote; sv. Antona Padovanskega, št. 72 K. S. K. Jednote, in k društvu "Rudar," S. S. Z. Vsa tri društva so poklonila lepe vence na pokojnikovo krsto, za kar se jim iskreno zahvalim. Dolžnost me veže, da se tem potom tudi zahvalim vsem njegovim sobra-tom, sorodnikom in prijateljem, k iso ga obiskovali za časa njegove bolezni v bolnišnici in na domu ter ga tolažili. Istotako hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, ko je ležal na domu na mrtvaškem odru in ste molili za pokoj njegove duše ob njegovi krstil Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in za dar za sv. maše zadušnice. Vence so darovali sledeči: Družina John Pušavec, družina John ščurk, družina Frank Miklavčič, Mr. in Mrs. Frank Koščak, Mr. in Mrs. John Kočevar. Za sv. maše so darovali: Mr. in Mrs. Frank Zbašnik, Mr. Steve Banovec ml, Mr. Frank Peshel in družina, Mr. in Mrs. Joseph Mantel, Mr. in Mrs. Frank Veranth, Mr. in Mrs. Math Stukel, Mr. in Mrs. John Simonich, družina Anton Miko-lich, Mr. in Mrs. George Barich Jr., Mr. in Mrs. John Zupan-cich, Mr. in Mrs. Frank Trlep, Mr. in Mrs. Frank Kaplan, Mr. in Mrs. Anton Burja na Camp St., Mr. in Mrs. Anton Struna, Mr. in Mrs. John Zobetz iz Tower, Minn. Hvala vsem za tolaži lne besede. Bog vam obilo poplačaj! žalujoča vdova BRIGITA HRIBAR, Ely, Minn. ZATRATEN UMOR — SMRT-NA: OBSODBA V MARIBORU Ana Ntfrat, 50-letna vdgva-poaestnica iz 2etal, Josip Na-rat, posestnika sin iz 2etal, star 17 let, in Marija Horvat, vdo-va-posestnica, tudi iz Zetal, se zagovarjajo radi zavratnega umora nad Vincencem Horvatom iz Žeta]. Obdolžena Marija Horvat-Narat se je poročila meseca maja, 1926 z Vincencom Hrova-tom. Takrat sta bili obenem dve svatbi, ker se je tudi njena sestra Antonija poročila z Aloj zom Horvatom. Vincenc Hor vat se je priženil na domačijo Ane Narat in je ta izročila no-voporočencema polovico svojega posestva, dočim je drugo polovico obdržala zase. Ana Narat je bila prvič poročena s Štefanom .Butolen, a ji je mož kmalu umrl. Potem se je poročila drugič, toda drugi mož Matevž Narat je odšel na vojno, iz katere se ni več vrnil Kakor je pokazala preiskava, zakon med Vincencom in Marijo Horvat ni bil srečen. Ana Narat, ki se je zakonu iz vsega počet ka protivila in je pozneje hotela imeti povsod prvo besedo, ji ma je popolnoma zagrenila živ ljenje. Dne 8. oktobra 1928 zjutraj je prišel na orožniško postajo v žetalah Josip Narat in povedal da je ponoči ubil svojega svaka Vincenca Horvata. Orožniki so res našli Horvata mrtvega z razbito glavo. Sodni zdravniki so mnenja, da je Vincenc Horvat umrl nasilne smrti in da je smrt nastala vsled neštetih težkih udarcev s trdim predmetom po glavi, na kateri so bile lobanj ske kosti na več mestih razbite, kar vse je imelo za posledico silen pretres možganov, njih krvavitev in otrpljenje. Tudi so zdravniki mnenja, da ga je moral nekdo daviti za vrat. Vdova po pokojniku, obdolžena Marija Horvat popisuje dogodek sledeče: Usodnega večera se je Vincenc vlegel v svojo posteljo okoli 21, ona pa je nato še kaki dve uri pestovala mlaj šega otroka. Ko je ravno zaspa-14 jo je prebudil krik njenega moža. Skočila je pokonci in opazila svojega brata Josipa Nara-ta, držečega ob postelji moža kol v roki. Rekla mu je, naj pusti moža v miru. V nadaljnjem je pograbila oba svoja otroka in se stisnila k peči. Brat pa je tolkel po glavi njenega moža, dočim je mati Ana Vincenca držala za roke. Vincenc se je sprva skušal braniti, a silni udarci s kolom so ga kmalu omamili. "Ubijanje" je trajalo cele četrt ure. Mati Ana, ki je držala Vincenca, da je mogel Josip Horvat svoj zločinski posel bolj nemoteno vršiti, je Vincenca ves čas zmerjala in zasmehovala. Žena Marija je bila ves čas z otrokoma pri peči in ni branila moža, GLASILO K. S. K. prišla na pomoč mati in sta ta ko skupno ubila Vincenca Glavna povzročiteljica grdega dejanja pa je Ana Narat, pokoj-nikova tašča. Sprva ni hotela ničesar vedeti o umoru, kasneje pa je pod težo dokazov priznala vse. Povedala je tudi, da njena hči ni šla branit moža, ker je bi !a nanj jezna. Iz izjav raznih prič, po veči-li sosedov, se da sklepati, da je Vincenc slutil, da mu strežejo oo življenju, pa tudi, da sta Ana Narat in Marija Horvat v enaki meri sovražili Vincenca in mu že dalje časa stregli po življenju. Posrečilo se jima je končno, da sta pregovorili Josipa Narat, da je svaka v spanju napadel in ubil. Josip Narat je končno sam priznal, da bi ga ubil že preje, pa se mu ni nudila prilika, ker se nikoli ni pravočasno :budil. Vincenca so slednjič umorili vpričo dveh njegovih nedolžnih otrok, ki sta kričala, sami pa niso pokazali niti sence obžalovanja niti takrat ne, ko so njih žrtev odnesli iz hiše. Po pravnem pouku predsednika so se porotniki posvetovali o sedmih vprašanjih, ki so jim bila stavljena. Prvo vprašanje se je glasilo glede Josipa Narata o krivdi na zavratnem in naročenem umoru. Drugo glede Ane Narat o hujskanju, nasvetova-nju. nagovarjanju in povzročitvi umora. Tretje vprašanje se je glasilo glede neposrednega sodelovanja Ane Narat pri umoru. Četrto glede oddaljenega sodelovanja Ane Narat pri umoru. Peto glede Marije Horvat o hujskanju in napeljevanju k umoru, šesto glede Marije Horvat o sodelovanju pri umoru. Sedmo glede tega, da se ni poskušal preprečiti zločin. Porotniki so soglasno potrdili prvo, drugo, tretje in šesto vprašanje. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bila obsojena Ana Narat radi zavratnega in naročenega umora na smrt na veši-ih. Josip Nerat je bil obsojen radi zavratnega in naročenega postaviti v bran, mu je nimi pogledi, pa se razkazuje zdaj v pozni jeseni v vsej slikovitosti in veselem razpoloženju. Na delni pa (stoj) se svetita v neizrazni tihoti obe Kamenici raztreseni po položni strmini, ki se vzpenja više in više in se ustavi šele pri belem Hmeljni-ku. Po stezi stopa proti potoku zastavno dekle, poje glasno in ne utihne, ko gre mimo popot nika. Pa se mu samo posmeje, da ne veš, čemu in zakaj. A ti je vendar toplo pri srcu. Soteska se ozko stisne, da se potok ne more več zvijati v udobnih vijugah. Strmo pobočje ne kaže več belih reber, grmovje in drevje se ga je oklenilo. Čudna in tesna samota je ostrmela hipoma pred tabo in krog tebe. Kačja rida je pogledala vate s svojimi skrivnostmi. Odne-kod prihaja zamolklo šumenje. Gledaš v potok in veš, da ne žubori, ker je tako miren; gledaš po drevju in grmovju, ki goa» to pokriva pobočja, a veš, da listje ne šušlja po njem, ker je golo vse, kamor ti seže pogled. Trudoma hodiš naprej in se prerivaš med goščavo, a zamolklega šumenja ni nikjer konec Samo tišje je postalo in je prav zato še bolj skrivnostno. Soln-ce se blesti gori po strmini proti Hmeljniku, da se belijo skale kakor kosmi razgrnjenega platna. Tu doli je razlit nedoločen mrak, da je voda v potoku še bolj mirna in čudno temna. 28. JANUARJA, UMr MORE PETITIONS! Bridgeport in Rarer Of Larger English Section. ADVISE COOPERATION V vsem tem mraku se pa preliva nekaj tajnega, skoraj groznega, ki pa vendar nima moči, da bi v srcu obujalo strah in plašne' misli. Jesenski dan s svojim otožnim razpoloženjem je pač edino kriv, da se je pri okoličanih porodilo toliko žalostnih povesti o Kačji ridi. Pri ličkanju v samotnih, deževnih večerih, pri vasovanju v prijetnih zimskih nočeh, ob rdečem trškem vinu v vaški krčmi so se pripovedovale v čudne čudne in strašne reči, ki jih je umora na 8 let težke ječe, po-1 f*^'* nda P°lna in 80 se Zaostrene s trdim ležiščem, postom Ja,e v Poteklih in sedanjih ča-in temnico na dan 7. oktobra Tam ob potoku sedi noč in , i * /j tv dan črni vratar in meče zakriv- vsakega leta (dan smrti Vmcen- ,. , . , ,, , . ca Horvata). Josip Narat je i^Jtrnfk v r,b ne lovi prejel nizko kazen radi mlado- na trnek' amPak k,° *a P°te^ etnosti. Marija Horvat pa je ne 12 V**-staknjena nanj bila obsojena le na 4 leta težke^omašna duša, ki je tako, ta- ječe radi oddaljenega sodelova- I"dobna t"mu ah ™emu ne' rodnemu vaščanu, ki je umrl nja pri umoru, ker se je vpošte-valo, da ni pri. njej nikakih ob-: težilnih okolnosti. •-o- Skrivnosti Kačje ride. Bršlinski potok je prava slika dolenjskega človeka in njegovega srca. Preliva se ^i po zaseki, preliva: miren je in komaj opaziš, da teče naprej; v širokem ovinku se umika in izogiba kraškim strmim brego-"ker da je otroci niso pustili od vom in skalovju, ki mu zapira-sebe". V preiskavi se je Marija P0*- A P°tok PUuska skoro ponovno zapletla v protislovja, neslišno pod njim, da niti ne Tako je najprvo rekla, da jo je veš- ali Je PUusnil potok ali sa-usodnega večera hotel mož pre- mo riba v temni vodi- Vendar tepati, brat Josip pa da jo je doseže cilj in se pod Cegeljnico branil in ona da nič ne ve, kako z Sušnim žuborenjem vrže žeje bil mož umorjen. Tudi sprva leni Krki v narejeni hotela nič vedeti, da bi se Bršlinski P°tok in dolenjski umor njenega moža pripravljal človek ~~ v miru mu teče md°-Končno pa je vendar priznala, voljno življenje in se v miru da je njena mati Ana na Srni- krega 8 svojo ženic°; 8rka sv°ie helsko nedeljo 30. septembra te- vince 111 se Prekanjeno umika kom prepira z zetom rekla sinu tezavam- .In ko Pride smrt, se Josipu, naj zeta kje pričaka in J1 PfmeJe dobrovoljno in se ga tako udari, da bo "hin". tffudl ?red nj'° 8 smehljajem, Josip Horvat se je sprva za- kl Pa ni trp?k' ampak P°ln re-govarjal tako, kot ga je naučila 51^ane zadovoljnosti. mati, da je namreč ubil svaka, 0krog brŠhnskega P°toka 8e ko je branil pred njim svojo se- ovija poezija, ki je še noben poet ni opeval in je svetu nepo- stro. Kasneje pa je priznal, da v _______. . hiši ta večer ni bilo nikakega ' zamaknjena vase- nreoira temveč da ie on šel do P°d doIen->skim solncem, • med prepira, temveč da je on sel po brstečimi ^ ki niu molitvi spat v svojo posteljo in v pozni zimi ne izgube svoje sočnosti, je spal kaki dve uri. Ko oe je jc- razpr08trt0 nekaj r0m4ntii prebudil, je vzel kol, ki si ga je nega, da ti misli nehote posta- * T iaio verzi, pa si vesel in miren m ga bil pod posteljo skril. Tudi kakor dolenjski človek, kakor je že ta večer povedal določno bršljinski potok, ki se vije tod materi m sestri, da bo Vincenca p^ kraškimi brežuljki. ubil. Udaril je Vincenca s ko- Na levi čepi visoko gori Mu-lom po glavi, ko je ta trdno spal. haber; gola drevesa ga ne mo-Ko se je Vincenc zbudil in se rejo več skrivati pred radoved- onile dan. Razbojniki se skrivajo pred vislicami po širnih goščavah, ker so-pod vragovo zaščito varni pred rabljem. Kupi zlata so razmetani po Kačji ridi, pokriva jih samo listje, da jih lahko hajdeš s slepim očesom. In vse polno veš brli ponoči tod okrog in veše niso nič drugega kakor goreči zakladi. V obupu se fantje zaradi nesrečne ljubezni zatekajo v Kačjo rido, da jih ni nikoli več nazaj. Prepozno se jočejo dekleta, pa hodijo gledat visoko na strmino za odstavljenim zaljubljencem; in ga vidijo v Kačji ridi ob potoku — prekrasno ciganko objema in se smeje z njo. A gorje — ciganka ni nihče drugi nego črni vrag, ki lovi na trnek izgubljene, nerodne, dolenjske duše . . . Kačja rida se vije naprej in naprej in pošumeva s pridušenimi, pretrganimi glasovi, ki jim ne veš vzroka in postanka. Zapuščena leži daleč od človeških selišč in je vkljub samoti in skrivni grozi tako ljubka in lena, da se ti vtisne globoko v srce in je ne pozabiš nikoli, če si jo le videl samo enkrat. In ko stojiš visoko gori na kame-niški strmini, oblit od pozno jesenskega solnca in strmiš v njo se ti zdi, da leži tam doli Tr-njulčica iz pravljice, leži vitko razleknjena in diha in sope,* vsa zamaknjena v prelepe deviške sanje. Ni od nikoder kraljeviča, ki bi jo zbudil iz sanj jo odvedel v beli svet in jo pokaral začudenim ljudem. Josip Vandot. -o- It certainly pleases me to know that some steps have been taken to procure more space for the English section in our official organ. The edi tor's article in last week's is sue in regard to this matter should draw the attention of all English reading members and make it their duty to at once send the petitions as requested. Cooperating with the editor in this situation wil mean success in the cause for which we have long been striving. I do not believe that our supreme officers will turn a deaf ear to the petitions when they are submitted to them at their semi-annual meeting. I am sure they will cooperate anc the desired results will follow. If we are successful we may expect more in English than we have been receiving to the present date. This ia not the fault of the editor, but depends on the amount of space. We should have more writeups from the supreme officers, more explanations on the subjects of our organization, such as, by-laws and important transactions of the supreme officers' business. We should also see from time to time, ar tides submitted by our Rev. Clergy which would characterize this part of the paper as a means to answer the real mean ing of our organization. The sporting activities would, no doubt, be given the proper space to at least satisfy the majority. There has been a call for suggestions of a new name for the English , section, for the present name does not answer the purpose. My suggestion is to call the section, The K. S. K. J. LEADER. We have a full right to claim this title, for our organization was the first Slovenian fraternal .organization in America, and was also the first to adopt the National Fraternal Congress rates. It was the first to adopt the juvenile system, the 20-year insurance policy and publish an English magazine. The K. S. K. J. was the first to organize baseball leagues. Ff the above suggested name is not suitable, perhaps, ' The K. S. K. J. INTELLIGENCER" would serve the purpose. Though, it is only January, and Bowling and Basketball are now in the limelight, there are many who are waiting for spring to come and dry up the old diamond so the ump can sing his, "Play Ball!" It appears as though Bridgeport will again be in the line-up. The boys are talking baseball, while the fair sex is anxiously waiting the baseball curtain. The past has been forgotten. Let us make plans for the future and profit by last season's lessons. With best wishes to all, Anton Hochevar, (Bridgeport, 0.) -o-- CLEVELAND NEWS Cleveland May Enter. The date of the bowling tournament is nearing, but so far we have heard nothing of the Clevelanders. Write this down and paste it in your hat, there is a rumor, a real one, that the Grdina Undertakers will be on hand to topple pins with the rest of the K. S. K. J. sports. If the Grdinas enter the tournament, that will raise the morticians' entries to two, the other team being the Palacz bowlers of Chicago. Welfare Club Plans Party. The Community Welfare Club of Cleveland will again entertain with one of their congenial card parties when tables will be set up on January the 23rd, at Mervar's Hall, E. 60th St. and Bonna Ave. Playing will commence at 8 o'clock. As there will be a prize for every table, each table will be given the privilege to play any game it wishes To those who have attended this club's card parties before, BABBLES Mtos-terry. Friends and enemies 1 "Don't put your wish bone where your back bone ought to be." Look that over twice and know that I am still where I was a few days ago, but all the same 1 feel different about things. I noticed that Miss Mufftid is sharing part of this column with me. How sweet! That is, the column. I do not know whether she will have her bit on this page this week or not, for she skidded into a pole the other day (just like her) when everything was slippery and icy. Now she is indisposed and taking things easy at her East Side apartment. Altho I think I know my tactics, I went over to her house (Mufftid), and brought her a few flowers. I haven't a case on her, no sir—thot she was dead, so I said it with flowers. By the way, that is the safest, for anything you tell the girls, is liable to be too much—and flowers can't talk. As I said before, I went over this serves as a notice, to oth- to her apartment, climbed the ers a hint that an evening of entertainment will be on the program. Subelj in Coliinwood. Anton Subelj, baritone, who is now completing a concert tour of the West, will return to Cleveland to give a concert on February the 3rd, at Coliinwood at Slovenian Working-men's Home, Waterloo Rd. His present schedule is as follows: Denver, Colo., January 27th; Coliinwood, O., February 3rd; Western Reserve University, Cleveland, 0., February 5th; Detroit, Mich., February 17th; Johnstown Pa., February 23rd; £ men-s garters is taken Aliquippa, Pa., February 24th; news ) Kartford, Conn., February 28th, "Miss I, Mufftid" (her first and Milwaukee, Wis., March ;name is lyreenye), said I. "Did ,you hear about it?" -o----i "About what?" she comback- OPINIONS ed. r, D r « , "No—the Red bicycle!" 1 Dear Brother: I would also:ftdded and to,d her the joke ike to hand in some opinions, seeing some other people doing the same. stairs and when I reached the top, it dawned upon me that I forget to ring the bell. As I turned to go down three flights to ring the buzzer, I stumbled, and crash went a bottle rolling down the steps—but dear readers, it was only a milk bottle, that is what the officer told me later. Well, that is that—in a minute someone did an awful pull on a door knob, and there stood Miss Mufftid. broom in hand, ready to prounce on a prowler. (This is headline stuff, but there are so many murders and mysteries at present that only a hew make as Why is it, that every time they send an article from Pittsburgh, it is ripping someone? was on her. What a temper are that woman has—she made a break to swing (the broom at me, and on the upstroke (get this, you golfers), she swung and made a birdie—hit the The canary was dead A LINE FROM BROOKLYN Hall Proves To Be a Real Social Center For New York« As a member of the K. S. K. J. and a steady reader of Our Page, I take this opportunity to tell the many readers of this paper about the activities of the Slovenian people in Brooklyn, N. Y. At least one dance a month is held in our hall, the American Slovenian Auditorium. Besides providing a spacious ballroom, the social center is also equipped with bowling alleys and billiard rooms. We also have a number of bowling clubs, some of which are, the Danica, composed of young men, and The American Slovenian Bowling Club composed of older men. Even the girls have taken to bowling lately and have recently organized the "Whoopee" Sporting Club. One may see them at hard work every Sunday. Say, do they bowl? And how! To make this hall seem like a real Slovenian hall, one is able to get "vino," "krainske klobase" and "kislo zelje." Although we have had this hall for only about a year, it seems to be a success. No matter when one goes there, he is sure to find a group of Slovenian people enjoying itself in one way or the other. There are also many German and Irish people who enjoy our 'klobase." and the rest. Here's to a bigger and better Our Page! May we meet one another, soon. L. C. (Brooklyn, N. Y.) -o- GO TO THE TOURNAMENT! To Madge. NOTICE Chicago Young Ladies Sodality Meeting will be held as per annual on Friday night January 25th, 1929, at 7:30 p. m. in the customary place. A penalty for absenting yourself from either monthly meetings or Holy Communions is now under consideration and further particulars will be given Friday night at the meeting. Because Lent is almost upon us, and the time being so short, we are going to have a private dance, right after the meeting Friday night. It's going to be an evening full of fun. J Prefect. GO TO THE TOURNAMENT! Well, all I have to say is, pay floor no attention to it That kindand my fl'^werTcame in handy of stuff shouldn t be printed at j ..Xhere is a place for fun if all because no one is interested ; it does not displace your duty>, in * • , , . 1 but this was tragic, that is If they have any kick why what the officer told me U S?6 1UP W1,th the SUpreme you it!" said she. board? They always kick for «Did whatr I wanted to not getting articles printed. know Why don't they take your ad- « if you like the above „ Z. kn0Ck' Why not!true, unexpurgated story solve call it the Ripper or the Knock-,the mystery, if not, charge it er? Such names would be more;on the phone bill. Watch the appropriate. You say there next issue for details and a isn t enough space for news, I thickening of the plot, let alone knocking. Yourg for love adventure As I wasn't at the last base- and her. the ideal—Gee Dee. ball convention, I haven't any- _0_ !nh»vV„° t3ay' HW,hat they fy GO TO THE TOURNAMENT! may be true, but we can be- i lieve it or not You know as ^ they say: "You can chop it up as fine as you please, but it's bologna just the same." i I don't think I have had the; pleasure of meeting Mr. Zupan, but I would call him a friend and I think every one else in Beaver Falls would think so, too. So, I do not think any BOOSTERS' DANCE JANUARY 26TH, 1929. BOB PEARY'S ROYAL BLUE BAND ST. STEPHEN'S SCHOOL HALL 22nd and Lincoln Streets. CHICAGO, ILL. o 25? ssiiau t0 uhe ]fst artidc go to the tournament! from Pittsburgh should be printed, whether they like it or not. And to every one: "Judge not that you shall not judged." If you have any kick What Course Was. It? Son, what does this 60 mean on your report card?" "That's the Temperature of |ble Madge in print and find out Thanking you for the New Year's Greetings and returning the same with added compliments, I will ride into 1929 on a new sled pulled by six full-breed Alaskan Huskies. You already know, no doubt, that each succeeding year introduces into its 12 months new things, discoveries, inventions and friends* the latter being the flower of the year. So too, I in obscurity have you if you will have it so, for a new friend Eligible Madge. Now we two will have to get the rest of the Evelethians up and have them speak for themselves in Our Page. What? Ya! That's good. Well Madge, in my recent trip into the vast, forgotten lands of the l^orth, I found many Eskimos, Minnesotians at that, but I'm afraid to say many were hot goggled, but blind. I* am not an Eskimo, and I do not look like one, but as it is my nickname, I assume it in my letters etc—you know what I mean. Now, perchance, you should run or bump into me wilh your piece of antiquity, don't be surprise to find me as an ordinary white man. So you were the person to win my old brown derby. That's a good one. I have a new one, but pretty soon I'll give that away. I can't understand why one should get so many handkerchiefs for Xmas. I received two pair of footwear, a pair of sox and a pair of hosiery. The person, who is unknown to me, sent me both. I suppose he thought I was a woman or she thought I was a man. Now I'm in such a fix I don't know what to do. Will you help me solve the court, folks? Upon closing this article I hope that I will again see Eligi- don't kick on Our Page, but take it to the proper authorities. the room, Father." "When you can, it's better to v . .refuse a request by letter. In Yours for less knocking and > letter you need say only what more fraternalism, I am, jyou choose; in a talk you may A. R. Klepic, (Beaver Falls, Pa.) of her whereabouts in this city of Eveleth, I am as usual The Minnesota Eskimo. What? Oh yes, the essay on My Most Embarrassing have to say more than you i Moment" will be my next arti-want to say." !cle. * n 1 i'^^mmmmmmmmrnm^frmm_______ THE KSKJ. BASE-BALL STTUATHtN FINANCING OF TEAMS, GREATEST PROBLBM. "CUT EXPENSES OR RAISE FUNDS," VOICES OUR PAGE Our Page has always been and always will be • supporter of s K. S. K. J. sport program, so we think H proper to voice ear opinion as to the baseball situation. • Considering the odds that our teams were obliged to eope with, we think that organised baseball in the K. S. K. J. has been a'success. The K. S. K. J. baseball problem is a financial one, and in no manner can we solve the question, unless we can arrange or devise a plan whereby teams would be given sums, to in part or all, cover the traveling expenses. All our K. S. K. J. baseball players are real sports, for we know they have at one time or another dug down in their pockets to pay their own expenses. That shows the proper spirit, but playing and paying at the sahte certainly is an imposition....... ............. We have been watching the K. S. K. J. baseball teams ever since Bridgeport appeared in the Glasilo, three years ago. Baseball is expensive, but if our lodges have followed it for over three years, there must be some driving force or interest that is overbalancing the expense.' ^ We have come to the conclusion that playing under a league is the best and fairest method in determining a champion, if the latter is the object of that particular sport program. However, teams like Forest City, Pa., a team which last year would probably have given any other Union nine a nice game,, was completely left out of the race for honors because of the distance between that city and the western towns. K. S. K. J. members arc members every where and at all times, at least that is our opinion. Considering all angles of the question, having had the opportunity to witness many K. S. K. J. games, we come to the conclusion that the Union teams have displayed a fine brand of sportmanship, and the entertaining towns did all in their power to display genuine hospitality.' The consensus of opinion may, or may not be, that baseball in our Union has bred a host of enemies. In a survey of the situation the enmity in question was at all times linked with the technicalities of the r;ame. . That evil can be weeded out by seeking out the root. Most of the arguments connected with certain games were not due to the lack of sportmanship or the like, but mainly to the officiating. Therefore, to make things move smoothly, official umpires should be engaged for all contests. That would eliminate practically all the arguments. Last year the East had nine teams in the field and this year there will be a few more. These nine teams are equipped with uniforms, and we have only to devise some means of covering or reducing the traveling expense. Perhaps, the league could be divided into sections to eliminate the extensive trips. Then there is the idea of receiving help from the various lodge3, or the Union directly. Perhrp3, our teams could get backers like other athletic organizations. The final suggestion would be, to form a Grand Booster Club, the members of which, woulu be lodges, individual members, business men and firms whe would contribute a certain amount to a proposed K. S. K. J. athletic fund. This matter of financing K. S. K. J. teams is a serious problem and should bring numerous suggestions from all enthusiastic sports. In re^rd to the baseball situation in general, in preparation for the baseball conventions, it would be advisable to start thinking about it now. Do your bit! NOTICE St. Stephen's Society, No. 1, K. * S. K. J., Chicago, 111. This is to notify all the mem- j bers of our lodge, who were not | at our January meeting, that j the members voted to change j the date of our February meet- ; ing. The change was made be- : cause of the K. S. K. J. Bowling > Tournament which will take place Saturday February 2nd, j and Sunday, February 3rd at j Waukegan, 111. Our meeting for February j was changed from the first to i the second »Saturday. There- j fore, St. Stephen's meeting will be Saturday February 9th at ; St. Stephen's School Hall at | 7:30 p. m. This change will take place for the month of February only. Please, remember the date and place. . All members of our society are requested to attend the K. S. K. J. Bowling Tournament February 2nd and 3rd at Waukegan, 111. Sincerely and fraternally yours, Louis Zeleznikar, Secretary. tiiniMiiiiiiiniiimmmiiiiiniiiiiiiiiiiiag MIDWEST K. S. K. J. BOWLING TOURNAMENT WAUKEGAN, ILL. FEBRUARY 2nd AND 3rd, 1929. WAUKEGAN RECREATION ALLEYS CORNER GENESEE and WATER STREETS Editor's Note. We are waiting for more opinions dealing with Our Page. Have no fear, your opinions are welcome. We will not publish any, unless we are requested to do so by the authors. Be frank and tell us what you do, or do not, like about this section of the paper. We also wish to thank the many who have responded to our call for opinions, and hope that others will follow the method by which we hope to make a better Our Page. Address your communications to: Opinions, Our Page, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. FIVE-MAN; TWO-MAN and INDIVIDUAL EVENTS ENTREE FEE: ONE DOLLAR PER EVENT BOWLING FEE: ONE DOLLAR PER MAN PER EVENT MEMBERSHIP IN MIDWEST KSKJ BOWLING ASSOCIATION 25 CENTS PER YEAR FOR BONA FIDE MEMBERS OF KSKJ ONLY ALL PARTNERS ON A FIVE-MAN TEAM AS WELL AS IN DOUBLES MUST BE MEMBERS OF THE SAME LODGE MAIL ENTRIES TO: Frank P. Kosmach, Sec. 2116 W. 22nd St., Chicago, 111. BIMIIIHB Waukep&n Svete's Colts add Cepon's * Batchers Hold First Place MAPLES FALL HEAVY As some one might think that when it comes to bowling, {hat Waukegan was asleep since the last ti S. K. J. tournament. But let me tell you right here, that the teams have been in constant practice, more so now, that the league has been organized last October. As I must say none of these eight teams are mediocre, or grapes, as the standing shows. It's a close race for leadership. All of the said teams have been "smacking" the maples - for' rather good scores, ranging from 2,500 and up as high as 2775. Now, that's hitting 'em* Just about two weeks ago or rather three, the Ogrin "Grocers" surprised some ' of the fans by climbing from the seventh to the third place. The Cepon "Butchers" also spurted up in fast time. The Svete's "Colts" have been kind of steady, while the Opeka "Clothiers" who have been leading for some time, had a couple of bad weeks. The Loan Association and the Drassler's "M. D.'s have been steady, while the Comrades and the Mozina "Bears" are going to fight it out who is going to be boss of the eighth place, the cellar. There must be something in that cella^as the fight is rather bitter. Much thanks must be given to the people of the parish of the Mother of God and especially to Mr. Frank Opeka, Mr. Frank Petkovsek and Mr. A. Roat for the idea of installing these four bowling alleys on the premises. There is plenty of co-operation and this Slovenian Business Men's Leagufe is also advertising and giving great help that the interest in this sport is taken as there is. The ladies, the girls, the men and the fellows, all are anxious and all are there supporting these alleys. Never, I believe, in the history of this parish: has the younger generation taken so much interest in the doing3 and the support of the parish as in the last year and the coming year. Programs of all kinds are being worked on to join and bring together all of the young folks. We are having baseball teams, bowling, basket ball, and hoping that other sports will also be put on this list. The older folks are taking more interest in the activities of this young generation; better support is given them and most of all, encouragement. They are boosting. No one knocks because they leave their hammers at home and use them for other purposes, namely for driving nails on the head and not the heads of any person or group of persons. Better cooperation — that's the whole thing and the one big asset, "enthusiasm." The Slovenian Business Men's League of Waukegan an base- but there are no stations /or' . u J them to stop at. P. S. Maybe the "Old Sport" would make a better draftsman than an editor. —The Critic. t H 2Vo. 2.—You asked for the names of the girls that make fudge for me, but so far I have received no fudge and I sin• ball and bowling, but this year it has put out a basketball team. Will Cut Squad of Fifteen. Although there are plenty of athletes here, few of them if any have participated in basket ball. Jimmy Moore, catcher of the St. Joe's, took upon himself to try to build up a team. To date he has about fifteen can- cerely regret that I cannot give . . ... . ... , * * , .u . , didates all trying hard to make you the names of those girls * names who have so faithlessly failed to remember the day upon which Christmas falls and the day on tvhich I would hive polished "my little gold sweet tooth." —"Butch." * Half Answer to No. 1.— That's one side of the story. Now who will tell the other? After full deliberation Dox will give the authentic verdict. * Reply to No. 2—Too bad "Butch!" We both lost out on that one. / am sending a little something by separate mail to fill that "little gold sweet tooth." Open your mouth, "Butch" and show your little (?) tooth to the nice girls! * A man who flashed a healthy the team. Of these there will be ten chosen to represent the St. Joe's of -Waukegan in this sport. Moore Hopes To Develop Team The team made its first appearance in a game played with the K. of L.'s on January the 13th. The material is green, only three of the men on the squad have had previous experience. They are: Jimmy Moore, "Hack" Marinsek and "Tex" Svete. After the showing the team made on Sunday Jimmy is confident of rounding out a fast and snappy team. Play Two Overtimes. The Joe's before a crowd of 200 rooters bowed to defeat by the K. of L.'s in the Mother of God Gym, but only after a bitter struggle, the game being roll lies resting at Palacz' in a prolonged by two overtime pe-coffin. Nobody minded his riods with the final count flashing the roll but he flashed standing 21 to 19. it too often. i ' The young people of Collin-wood are asked to attend the meeting of the newly organized! Social Club of St. Mary's parish. The next meeting will be Friday the 25th, at 7:30 p. m. at the old school. Plans for the year will be in order. GO TO THE~TOURNAMENT! id good vocabulary is desir able, but some people seem to of the 19 points chalked up by get along all rigfit with just his team. The six goals regis-"Gimmie," "Yes sir" and tered by him found the net "Blah." " 7 ' praetfcally all angles.' F. • ( 1 Drassler and Jimmy Moore also "Jando" Gottlieb: "May / displayed a fine game. For the call this evening?" jK- of L's» Dickshot was out- Dolenc: "Oh, I'd be tickled." | standing, sharing honors with "Jando:" "I'm not that i our own "Hank" by scoring the Team w. L. Svete's Colts . *..... .....25 17 Cepon's Butchers ...... ___25 17 Qgrin's Grocers .....22 19 Opeka's Clothiers 21 21 N. S. By & L. A. . 21 21 Drassler's M. D. ______ k_19 23 Comrades, S. S. C. U. „18 24 Mozina Bears ___________ —17 25 More news in the next edition of Our Page. While still holding the pen and writing, don't forget,' let's hear from some of our neighboring states. We all belong to the K. S. K. J., a majority anyway. You all have the privilege of using up the space. The more, the mer rier. Joseph L. Drassler Jr. * .. .. -Ž «- • "Hack" And Dickshot Star. "Hack" Marinsek took hon ors for the Joe's, collecting 13 kind of a boy." There were no death sentences invoked last year in Scotland. Well, what with the , *- Kuznikus, rf high price of electricity! "Honey" Svet calls her boy friend "Adam" because he fell so easy. Hank same number of points. Nevickus was the star with his passing. K. of L. B. Ft. 2 0 Trush, rf Vasilius, ,lf _____ Dickshot, c ....... Walker, rg____ Nevickus, lg . ______10 B. Totals . St. Joe's Marinsek, rf_______6 Moore, If I_____________ 2 The telephone company is nothing if not a time saver. They make you repeat the number you want so many times . » . , . IF. Drassler, If________ 1 that you never have to look ^ \ ' • • *t u^i F- Novak, c _________ 0 up again in the book. „ n Lnamernick, c___0 f I Umelc, rg _________0 Drobnick, rg__0 Ogrin, lg -----------0 M. Slana, lg_____0 There are three kinds of smiles, the different types being prompted by the words "attaboy," "dinner" and "Chicago." -o- WHOOPEE "Whoopee" may not mean much to you, but if you have any American red blood corpuscles in your veins, then that word and what it means should be music to your ears. "Whoopee," the Way we spell it, is a seven letter word with a WOO and an Eee on both sides of it, and big OOoo in the mdidle. You can't find it a dictionary so we cannot give you a definition of it. If you are curious to know what it means and what it stands for, come to the Big Whoopee dance which will be given on January the 31st by the Clairwocds of Cleveland, at the Slovenian Auditorium on St. Clair Ave. . The hall is whoopee, the music will be whoopee, the crowd will i be whoopee, in fact i everything tyill be whoopee. You come up and help make whoopee. ! . i ..'»' J, 1..V i. ". r' 1 Ft. 1 0 0 0 o o o o o 1 F. 0 0 0 0 1 1 0 1 o Totals _____________ 9 13 Refree: Jos. Unenvitz. Timekeeper: M. Opeka. Scorer Jos. L. Drassler. If there are any K. S. K. J. basketball teams in the Midwest section that want games, they should write to John P. Hladnik, 80 — 10th St., North Chicago, III. The Joe's are able to get as many games as they want with local teams, but the preference is given to K. S. K. J. outfits. Jo3. L. Drassler Jr., Scorer. ENTRIES COMING IN FAST FORTY TEAMS, AND MORE EXPECTED EVENT PROMISES TO BE HUGE SUCCESS With each mail, Secretary Frank P. Kosmach receives entries for the Midwest K. S. K. J. Bowling Tournament, and the number so far received is very encouraging. By the time this is published, the date set for the closing of entries will be near. All entries should at least be posted on or before January the 23rd, in order to be on time, for insertion in the schedule. This schedule must be printed and mailed to all captains before the tournament so they can notify their men when the team is scheduled to bowl. Arranging this 'schedule will require some time and some fast work to assure completion on time, but Secretary Frank P. Kosmach assisted by Johnny "Inch" Koscak will be equal to the occasion. These schedules will be available for all K. S. K. J. members and can be had for the asking, when they are ready. The number of entries received thus far assures the success of the tournament, the only question being: "How many teams above the goal of forty will there be?" Chicago, Waukegan, Joliet and South Chicago each report that a large list may be expected, and no doubt, other towns will do as well. The St. Joseph Sports of Waukegan are preparing the entertainment for the out of town visitors. Their masqer-ade dance Sunday evening will cap the climax for these two days. It is hoped that the supreme officers will be present at this tournament and that our Supreme President, Anton Grdina will roll the first ball. The directors will formally invite the supreme officers while the latter are in session at Joliet, the week preceding the tournament. As in the previous tournament, all firsts are to be ^iven gold medals in addition to the cash prizes. The first five har.ri team will also receive a cup. The all events medal, however, will be the most coveted prize as it is to be a very handsome medal, a prize worth trying for. The competitive spirit will be greater than ever before. Joliet is set on retaining the honors won last year, while the others are determined to put up a big fight with a larger number of teams composed of bowlers who have improved considerably during the past year. Yet bowling is a funny pastime and no one need be surprised if some team given but an outside chance, lands on the top of the heap. Mike Opeka of Waukegan will be there to defend his title of all events and individual event champion. Mike, as you know, won both of these medals last year, his score of 650 in the individuals, being the outstanding feat in that tournament. In the "past forty" class the interest is just as keen even though on a smaller scale, but assuring some good bowling in this class. Ten more days and K. S. K. J..s greatest sporting event will be at hand. Fraternally Joseph Gregorich. -o- BARBS WIN NO. 2 . .... •- v t < Sacred Hearts Swamp Zippers, S. N. P. J. 39 to 15 The Barberton Sacred Hearts won their second game this year when they easily defeated the Zippers S. N. P. J. of Akron, 39 to 15. The game started out- fast as the team sbattled on even terms. The quarter ended with the Hearts leading 5 to 4. In the second quarter the Sacret Hearts suddenly spurted forth and added 10 more points to their total, while the Zippers were held scoreless. The half ended with the Hearts still on top, 15 to 4. The third quarter was even, as far as scoring was concerned, but the Sacred Hearts completed outpassed and outplayed their foe. The last quarter sew a flock of subs enter the game for the locals, but they did just as well. Zupic, sub center, sunk three buckets in a row. S Sterling and Beltich of the Hearts were high point men of the game, with 14 and 12 points respectively. Girland, Zipper forward, managed to get away with nine points. The Sacret Hearts excelled theniniiiiiiii8>iiiiiuinim:tmy (Please fill in this blank and send it as soon as possible to Glasilo, 6117 St. Clair Arc., Cleveland, Ohio. I suggest the following name for the English section........................... I am in favor of a larger English section in the Glasilo and I hope the supreme board will allot more space to that šeetion. Name ....................................................... Address ...»................................... City- .State., Score end of first half: Sacred Hearts, 5; Zipper, 4. Referee : Bencik. _____o- WAUKEGAN BITS Joe Zorc just recently bowled at the Mother of God School Bowling Alleys one of the highest scores ever bowled in Waukegan this year. v He had ! scores of 215, 288, 236, for a i total of 739. He also holds high i score for this month with 288. J He had ten strikes in a row, and nine pins. Mrs. Terchek hold ladies' : high score with 217. The old men, trying to get in trim for the coming event, 'are quite often seen bowling at 'the school bowling alleys. It looks like the Opeka Aces will cop this event again this year. The Mysterious one. mu..............................umi"..... .....................................1.............. GO TO THE TOURNAMENT! E31HE 22. JANUARJA. 1929. GLASILO K. 8. K. ITALIJANSKE HARMONIKE p o r t immo v««k vr»t naif Inejic roino n« Tolminci ZGODOVINSKI ROMAN SPISAL IVAN PREGELJ IW^SwiW^^1^!!^ av«u. Deset t v l«t«o jam- 11 to. Nafta e*nh J« nftij« od »§«h drnrh k* dflontetf. * Brcijriatni peak na harmonika Mita knpMB. Pilite po bretplafni katalog. KUATTA SERENELLI A CO. «•14 Bhie Isbatf An. Dept. 17, Chicare. III. u vate drvita, ta trgovea, posameznike, aa vaakovm. nc prireditr« dobita rsel«) nizkih cenah DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi Imam jedilne d iS a ve, Knajpovo Ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem j« nakratko popisana vsaka rastlina ta kij ae rabi. V cenik« boste naili ie mnogo dragih koristnih stvari. MATH PKZDK Do* 772, City Hall 8ta. New Te*. N. Y. v prvi slovenski naijski tla. karal v Z jed. driavah, kjer dobite ob vsakem času zanesljivo in točno postrežbo Se priporočamo druitvoa, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOUET, DLL. Telefon: 2380-J HimiiiiiiiiiuNimnHiiiiiiuHiiifiiiim K. S. K. J. Društvom: | Kadar naročate zaatave, regalije £ in drugo, pazite na moje ime ia | naslov, če hočete dobiti najboljie 1 blago za najnižje cene. 5 Načrti in vzorci ZASTONJ 1 5 | 1142 Dallas Rd. N. E. I CLEVELAND, O. lisiaiisiiiiiiUiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Slov. pogrebnik in licensiraai em bal mer ▼ New bur f ha LOUIS L FERFOLIA 3515 East 81st Street Telephone: Broadway 2520 ae priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepftem redu. ki me je za vedno zapustil dne 23. dec. 1927. Pokojnik je bil član društva c4j.;\)oiefa it. 41 KSKJ. Hitro čas nam v večnost gine, Ah, čemu december mesec dan z 4 dnevom proč hiti r drag odvzel si mi zaklad? zbuja ra^ne nam spomine, < Dnevi nekdaj jasni, srečni toda tuge ne uteši. zdaj so v žalost mi in jad! Da, prehitro Ste zapeli , Dragi mi, naj Tebi gruda pesem mu prežalosrno, bode lahka, svobodna, z venci rakev mu odeli, saj prestal si dosti truda, in spusffli j« v zemljo. bil si blagega sr«a. j Dragi, ljubljeni mi soprog, i , prosi le Boga za "nas: da bi enkrat, če mogoče, združil vse trobente glas* 2alujoča soproga 1 ' u ' JOZEFINA KOTAR. Pittsburgh, Pa., dne 23. decembra 1928. Pred ognjem in tatovi a vodno varne. V njih lahko hranite vse ovoje vrednostne papirje, zavarovalne polica, zemljiike prepise, bonde ia sploh vso, kar Jo vredne hraniti. Iste so vsm vedno dostopne med uradnimi uTami maU najemnini za &°na teto! KftnOs hranite vi, tako da brez vaiega kljnča ikrinjlce ___ kjer lahke brez motenja in vmešavanja ed strani dragih ' pregledate ovoje papirje sU ps odstrižete obrestne kupone na svoiih bondih. Na*i uradniki so vam z veseljem na razpolago prt poevetevanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viija od navadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala ekrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem de nas. Itari kapital ia rezervni sklad znaša več kot S74l.OM.Ot. Jkn. 26. Paris — Havre Jan. 27. President Wilson—Trst Jan. .11. New York —Hamburg Feb. 1. Aquitania—Cherbourg. Feb. 2. He de France—Havre Feb. 9. Majestic—Cherbourg. Feb. 16. Paris — Havre Feb. 16. Mauretania—Cherbourg. JOLJET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St. :: JOUET, ILL. Chaa. C. Pearce, kaair Wm. Redmond, preds. Feb. 22. Vulcania—Trst Feb. 23. Hamburg—Hamburg Feb. 23. Olympic—Cherbourg Feb. 26. Columbus—Bremen March 2. lie de France—Havre March 8. Berengaria—Cherbourg March 16. Olympic-Cherbourg March 16.-Se vrši nase velikonočno skupno potovanje na priljubljenem parniku "Paris". March 21. Pres. Wilson—Trst March 23. Deutschlahd—Hamburg -March 26. Columbus—Bremen March 29. Berengaria—Cherbourg March 30. lie de France—Havre March 30. Vulcania—Trst Apr. 6. Paris — Havre Apr. 6. Olympic—Cherbourg Apr. 10. Mauretania—Cherbourg Apr. 11. Cleveland—Hamburg Apr. 18, Berlin —Bremen Apr. 20. Naše skupno potovanje za 1. - maj na parniku "lie de France" Established 1857 ,/jjil PRIDRUŽITE SE jM I NAŠIM 1929 Wi BOŽIČNIM HRANJE- JBl VALNIM KLUBOM! ' Ustanavljajo se sedaj. Mi imamo šest različnih načinov, izmed katerih si lahko izberete enega. Pridite v našo banko, in si izberite en način, ki je za vaše denarne razmere najbolj pri-lagoden. Hranite to svoto tekom 50 tednov, in danes čez eno leto boste imeli na razpolago lepo svoto za nakup božičnih daril. Najatarejia in največja banka ▼ Joliota. Agitirajte za K. S.! Jednoto!