Stev. 73.
Poštnino v S h^' paviallrana.
Posaiii	Števil tea s&t-«*ae BO
Leto 2.
Uredništvo in upravnišfrro v Velikovcr. List izfeeja vsak torek šn petek.
Naročnina /usis-i: celoletao 12 K, polletno 6 K, četrtlei -o 3 K.
Je pa davi slanca pala na Velkovc in na Grebinj, Vse nemčurje pomorila je od Pustrice do Tinj.

ttttv m^ntb, mut
»t« je^t cittbckrcH mtiffttt*	ita^ K((t$«tt>
f*t*t, «m frU $$ttc A 51$ bo ftcebcn. llitv ehtett 2H$tiai
tattlffcit wb itcdj $ttvd?f»4?f* ten, k«» «pcr&ett wit?
^«nitMi^ a it*» ;
V
|fïiiirpö|ftPei|lpiitf.|
WUn mi* XtMcvSjUw i attf '|4 Kile&t?amm fit* Uopi ttwfc
UJitflt, U-September. Pen 23 (a t tern j 3»foIcje j'tebt für Ne ïuicbfte IDodje in 1 IPien itnb Hiefceröfterreidj fcie Der Fit ' 3 »n 3 öer 2.IT e HI q u o t e anf '7* Ki= l o g r a m m für ben Kopf nnb fcie IDodje bcüor. 2lud} Me Qiialitcit fres Brotes Ijat fid? fcurcb ITTangel an ameriPanifcfyent 2Hebl Derfdjlecbtert.
Cene inseratoru: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 kron. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu n-v 10 objav popust.
Našim nevernim Tomažem.
Kadar in kjerkoli se ima izvesti kaj v javnosti, kar presega po svojem pomenu iri posledicah krog domače vasi, se porazdelijo ljudje v tri vrste. Prvi so zavedni možje, ki vedo, kaj hočejo, in hočejo tudi tedaj, ko je treba v težavah in skrbeh premagati oviro za oviro.
Druga vrsta ljudi so oni, kterim pravi naš kmet „cagovci", ki se boje vsakega vetrička, ki v isti sapi pravijo „da1, in „ne", sploh ljudje, o kterih do posltdnjega trenutka ne veš, so li tvoji prijatelji ali nasprotniki.
V tretjo vrsto je šteti odkrite nasprotnike, ki priznavajo barvo in se ne boje tudi posledic.
Povsem naravno je, da ima tudi koroško plebiscitno glasovanje svoje omahljivce, cincarje in bojazljivce. Nič se ne čudimo. Nemška tisočletna strahovlada in zverska krvoločnost lanskih folksverovskih tolp sta zapustili v marsikterem srcu še vedno nekaj strahu, da se povrnejo še hunski časi nemške nadvlade.
PODLISTEK.
Pavliha na Koroškem.
Dne 7. septembra sem prišel v neki večji kraj. Ko sem si ogledoval mesto, sem zapazil neko ženico, ki je ravno razobešala nemško zastavo. Pa sem se napravil čisto neumnega (tu bi Špelca s svojim špičastim jezikom gotovo pristavila, da se mi ni bilo treba za to posebno truditi) in sem vprašal — seveda po nemško:
Kaj pa pomenijo te zastave? Ali je morebiti kak praznik?
Nemčurska copernica me je najprej tako grdo pogledala, da sem se kar prestrašil, nato se je napihnila kakor žaba ter zakvakala: Ganz Karnten muB deutsch werden I
Kaj boste pa napravili s Slovenci? Die Windischen werden wir zum Teufel jagen, die haben in Karnten nichts zu suchen.aus v. andern sollen sie I Habedere, sem si mislil, rekel pa nisem nič, še adija rie. Z nemčurskimi babami se ni za špasat 1 Zdaj vsaj
vemo, kaj to pomeni „Koroško Korošcem"!
Nekega večera sem sedel v večji
I nemški in nemčurski družbi. Ker me niso poznali, je kmalu nanesel pogovor na „Kürnten ungeteilt". Nekaj časa sem jih poslušal potem sem se pa tudi jaz vmes vtaknil:
Stara Avstrija je bila velika država, 68 krat tako velika, kot je bila Koroška, predno so jo razdelili. Kaj bi bili rekli, ko bi bil pred vojno od cesarja kdo zahteval, naj da kako deželo stran? Nastala pa je vojna in Avstrija je šla v franže. Kar je še o-stalo, je samo še kup nesreče: Nem-, ška Avstrija. In kaj bi rekli, če bi danes kdo zahteval: Oesterreich un-geteilt! Še krave bi se mu smejale!
Ja, da^Tiaben Sie allerdings recht, aber die einzeinen Kronlander soli man nicht zerreitten!
Dobro! Vsi veste, kako so Madžari ljubili svojo Ogrsko. Gorje tistemu, ki bi jim bil hotel odnesti le pest ogrske zemlje !
Ogrska je nedotakljiva in neraz-| deljiva! — so vpili vsi, od prvega
ministra pa do zadnjega berača. In danes? Ogrska je razdeljena med sosede; Madžari imajo samo še „Budapest mit Umgebung"! In tako je vojna razdelila tudi Tirolsko, Štajersko, Koroško in 'še druge dežele. En del Koroške so vzeli Lahi. Mislite, da ga bodo dali kdaj nazaj! Vzhodni del je vzela Jugoslavija, severni je ostal Avstriji, kaj da bo s Celovčem in obema conama, to pa sami dobro veste. To je torej „Karnten ungeteilt"! V Leobnu imam prijatelja, je Nemec od nog do glave, pa ni še nikdar rekel: „Steier-mark ungeteilt" ali pa „Steiermark den Steirern"! Je že tako: dežele nastajajo, rastejo, se podpirajo in nastajajo zopet nove!
Aber traurig ist das doch!
Seveda je žalostno!
Moja Špelca je imela tako lepo unterkikljo, veste, tako s špicami. Aber nichts dauert evvig, auch der schönste Unterrock wird schabig! Pa je šla Špelca, pa je raztrgala kikljo za plenice. Ali ni to še bolj žalostno? Vidite, to je „Kam ten ungeteilt"! — Zahlen, bitte!
Stran 2.
.KOROŠEC, dne 17. septembra 1920.
Stev. 73.
Pa to je prazen strah!
Število zavednih koroških Slovenk in Slovencev je preveliko, da bi mogli naši nasprotniki le sanjati o zmagi. In oni tudi ne sanjajo več o kakšnemu uspehu, f emško-avstrijski politiki in pa njih vlada so seveda primorani agitirati, vpiti, kričati, rotiti plebiscitno komisijo, jo nadlegovati, sramotiti Slovence in Jugoslavijo in zlivati vsak dan potoke črnila za hujskanje po časopisih in letakih. To vse spada k rokodelstvu avstrijske vlade, njenih zastopnikov in Heimatdiensta.
Ali bi ne bil največji čudež na svetu, če bi se posluževali koroški nemčurji poštenih sredstev in odkrite besede? Sredstvo nemške politike je bilo od pamtiveka nasilje, zahrbtnost in laž. S tem nam je vselej računati, in pri plebiscitu še desetkrat posebej.
Ne verjemite nemškim čenčam,
nekterih ljudi, ki prerokujejo vrnitev izstradanega Mihelna zato, ker se nadomeščajo kranjski in štajerski orožniki z domačini Tega ni sklenila plebiscitna komisija v Celovcu, to ni nobena nemška zmaga. O tem, da se umaknejo naše in nemške čete in da ima skrbeti za red in mir samo domače orožništvo, o t m se ni sklepalo v Celovcu, ampak samo o tem, ke-daj in kako. Mi hočemo pokazati svetu, da smo sigurni naše zmage in si ničesar tako ne želimo, kakor svobodo in častno glasovanje.
Prazen je strah, da se povrne lanski majnik in da se bo našim ljudem godila krivica. Jugoslavija je močna dovolj, da bo znala takoj in pri vsaki priliki ščititi varnost življenja in imovine koroških Slovencev proti nemškim nasprotnikom in kteremukoli tretjemu, ki bi se hotel morda vmešavati v naše zadeve. Če pokaže Mihel svoje nasilne rožičke, macedonska puška mu jih v istem trenotku odbije. Mi bomo izvajali določbe senžermenske mirovne pogodbe dotlej, dokler se je bodo držali tudi nemški nasprotniki. Če bi jo oni kršili, bodo govorile naše puške.
Prestali smo avstrijsko straho-vlado,
ko se pri občinskih, deželnozborskih in državnozborskih volitvah vsem žan-darjem, vsem oblastim in vsemu gospodarskemu pritisku ni posrečilo, nam izviti v koroški Sloveniji zmago iz rok To je bilo tedaj, ko so bila izključena od volilne pravice še slovenska dekleta, slovenske žene in matere.
Če smo prestali pekel, bomo premagali še te onomesečne vice, ki nas ločijo od končne zmage.
Ne bodimo torej malodušni, ako zaha la kje kakšna nemška družba na našem ozemlju in ako kakšen nemški prodanec zmrmlja na ponesrečenem shodusvoje judeževe litanije. Saj je vendar samo smešno vse to njihovo napenjanje. Kdor najbolj kriči, se po navadi najbolj boji. Mi pa vz-dižujmo sami mir in red, ostanimo hladnokrvni in pripravljajmo se na zmagos'avje dne 10. oktobra, ko bodo naše glasovnice nesle k pogrebu ta čudni stvor, ki mu pravijo „tajčfrajnd-lih Slo ener".
Primite se za nos!
„KSrntner Tagblatt" od2.sept. 1920 štev. 200 piše: „Zlile ber eineu ober ber anberen partei fcfyriftlicfy ober mimblid?, frett»Hlig ober gegen (Selb gegebcnen ober roit jentanben erprejjtên ^ufi cfyerungeu fiir bie eiite ober anbere Partei fHmmen 311 wollen, ftnb null unb uiebtig. 3ebertnann fann bei ber Dolfsabfttmmung obne Hiïtffkfyt auf folcfye Derfprediungen feiite Stimme frei unb ttn^ttnmgen ttad? feitter Überjeugung abgebett unb ift an alle friibevett Per= pfKcfytungen in Feiner une immer gearteten iPeije gebunben".
Tako je prav! Nas Slovencev se to ne tiče, ker mi nikogar ne podkupujemo in nočemo nikogar podkupiti. Naše vrste so sestavljene le iz značajnih ljudi, ki bodo glasovali radi prepričanja in ne radi sladkorja, petroleja ali podplatov. Naša zmaga je gotova brez podkupljenih; imamo dovolj značajnih, da zmagamo. Zato nočemo nikogar podkupiti. Kdor ima vest, bo tudi brez sladkorja iri petroleja našel v n?še vrste in nam osta! zvest. Zmagujejo ideje in ne judeževi groši!
Storija o nemški „nedolžnosti".
Kar penijo se od jeze naši Nemci in nemčurji, da smo jim vsa njihova zborovanja tako temeljito razbili, da nismo pustili farbati naših ljudi, da smo preprečili blatenje naše države in našega poštenega slovenskega ljudstva. Nikjer niso prišli do besede, in da bi zakrili svojo blamažo, zatrjujejo sedaj, da so Slovenci divjali in da so se prišli pretepat Pri tem pa so pozabili, da so se oni sami nekdaj posluževali teh dejanj. To je bilo še pod upravo stare Avstrije, takrat, ko so bili še oni gospodje. Velikovčani in Podjunčani se gotovo še spominjajo „Karntriertaga" v Sinči vasi na Belo nedeljo 1914. Tedaj se je zbrala vsa nemška in nemčurska iakinaža iz cele Koroške, oborožena s palicami, noži in revolverji, da bi pretepala slovenske kmete. Ravno isto se je zgodilo leta 1918 v Št Janžu pri Dravogradu, kjer so Slovenci manifestirali za majniško deklaracijo. Shod se je vršil na slovenskih tleh, kljub temu so prišli Nemci iz Dravograda, Laboda in celo iz Wol sberga razgrajat ter se pretepat Vračajoče se Slovence so napadli v Dravogradu na postaji. Vse to so Nemci pozabili. Sedaj se jim zdi čudno, če jim Slovenci stopamo na rep in jirn vračamo, kar so nam že desetletja posojevali. Malo bo Nemcev, ki bi rekli: „Prav se nam godi, kar smo sejali, to sedaj žanjemo". Nemci vidijo le nas, to pa, kar oni sami počenjajo, to je vse dovoljeno. Vsakemu je znano, kako strašijo Nemci naše ljudi na nedopusten način. Zavednim Slovencem grozijo, da jim bodo požgali hiše, jih oropali in pognali potem črez Karavanke. Da so tega zmožni, so že dokazali. Kdo je požigal domove Slovencem, kdo je ropal po naših vaseh ? Nemčurji! Kdo pobija naše duhovnike? Nemčurji I Pet se jih spravi na dva. Če pa Slovenci razbijejo kak nemški shod, je
pa že vse pokoncu. Kako nedolžne : se delajo ! Prepričani smo, da bi Nemci ; v nasprotnem slučaju, ko bi bili oni I v premoči, storili vse kaj drugega. Pobili bi nas, mi jim pa zmiraj prizanašamo. Tu se vidi, kdo je bolj kulturen !
Zakaj jim ne pustimo zborovati? . Ker lažejo! Čemu bi farbali naše ljudi s „Kamten ungeteilt", ko pa ni več ; in ne bo nikdar. Zakaj fopajo naši i ljudi z dobrim gospodarskim stanjem v Nemški Avstriji, ko vendar vemo vsi, da je to laž. Vrednost denarja je I merilo za kredit države. V Veiikovcu, i Borovljah in Celovcu pa vsak otrok ; dobro ve, da je naš denar trikrat toliko vreden ko nemški. Čudimo se le, ; da najdejo ti lažnivci Še zmiraj ozna-njevalce in poslušalče za svoje vne-bovpijoče oslarije.
Da bi pa kdo izmed nas radi nemškega jezika prodajal svojo domovino, tega ne bodo več doživeii. To bo storil k večjemu še kak Judež, ki ni vreden, da ga pes povoha. Kaj pa je danes nemški jezik ? Jezik premaganega, za stoletje uničenega naroda ! Z nemškim jezikom je danes ravno taka kakor z nemškim denarjem: vsak dan je manj vreden. Ko bodo narodi na jugu in na vzhodu začeli biti dosledni v uporabi svojega materinega jezika, bo zgubil nemški jezik tudi zadnjo vrednost. Postal bo stara Šara in mi naj bi za to staro šaro izdali svoj narod?!
Omejitev železniškega prometa
napoveduje že zopet državni prometni urad v Avstriji. Ko so se pred kratkim v Jugoslaviji povišale vozne cene, so zagnali celovški frajštimlerji divji klik, češ, glejte, kako se boste vozili v Nemški Avstriji mnogo ceneje. Konec koncev pa je ta, da se avstrijski Nemec sploh ne bo mogel voziti, iz Dunaja namiga-viijo letoviščarjem, da se čim prej vrnejo domov, ker bi morali sicer potovati peš v svojo domačijo. V Avstriji zares že nobena reč ni več v redu, noben dan ni brez polomije.
t
Velikovški okraj.
Dobrla vas. Malijeva mama so odpovedali v svoji gostilni hrani) vsem slovenskim, tudi domačim koroškim gost' m. To se pravi, odpovedali niso, kakor je to navada med krščanskimi in dostojnimi ljudmi, temveč opoldne so dali uljudno naznaniti gostom, da si naj poiščejo večerjo drugje, oni ne morejo več kuhati, ker so — namreč Malijeva mama — strašno zboleli na živcih vsled podoknice, ki so jo prejšnji večer priredili slovenski fantje pred njeno hišo. Sicer se ni hujšega pripetilo, kakor da se je zapela slovenska pesem in da je zadonelo par krepkih „živijo". Pa mehko čuteče nemško srce niti tega ne prenese. Za Maiijevo mamico, ki so seveda po odh' du slovenskih gostov takoj ozdraveli, je hitro pricapljal po tej poti mesar in gostilničar Poganč, ki so mu tudi slovenski gostje trn v peti. Kaj pravite, kaj bi se zgodilo slovensko mislečemu gostilničarju v coni B, ki bi vrgel nem-
Stev. 73.
y OROSEC". dne 17. septembra 1920
Stran 3
Ške goste na cesto? Gostilno bi mu oblast zaprla, mislite? Kaj še! Še tisti dan bi mu zažgali a!i pa porušili hiš»;. In mi Slovenci? Odgovorili bomo 10. oktobra z belo glasovnico v rokah in pokazali Malijevi tnami in enakomislečim pot v Nemško Avstrijo, kamur jih tako vleče nemčursko srce.
Libuče. Gospod Jt h m- Steinbuch pd. Trampuš v Gornjih Libučah je zastopnik libuških nemškutarjev. To je častitljiv značaj z čedno preteklostjo. On je bil sicer sam nekdaj naše stranke, odpadel pa je, ko so se začele krhati njegove družinske razmere. On se seveda tudi danes izdaja za Slovenca, kedar mu kaže, nasprotno pa je največji naš narodni sovražnik, nasprotnik vsega, kar ni nemčursko. Ach, unser aimcs Kürnten, kam jadraš? Kontrabsnt lov, kontrabant zakon, kontrabant narodnost — s tako kontrabant — frajhajt bo pač KSrnten zgubljena za ljubo Avstrijo na vekomaj.
Št. Lipš. Med tulico druhaljo, ki je pri Šk fu iz zivala naše iz Velikovca, če vrsčuioče ljudi, smo opazili tudi kmeta Žagar;a. No, Žagar, ali te nič ni sram? Bogat si in nosiš glavo visoko. Od Jugoslavije pa prejemaš invalidno podporo. Vrzi preč jugoslovanske dinarje! Povei nam Še enkrat, kje si. se boril, da si postal invalid. Straži! si železnico v Sinči vasi, pttem si pobiral mleko in puter, zdaj si pa postal v sled naporov invalid. Povej nam vendar, kje si slišal krogle žvižgati! No, no, Matevžek, bo že vse dobro! Ko mine plebiscit, pa porečeš: „alte gospud fajmešter, zmagali smo pa koj mi Svo-vejci! Pfui!
Škocijan. Warenlager so otvorili Majerjev atej. Prodajajo razne dobrote, katerih v Nemški Avstriji ni, z namenom, da bi premotili naše ljudi. Pa to vam ne bo nič pnmngalo. O lem bodite prepričani. Poznamo oseby, ki bi lahko dobile vaš izdajalski cuker, pa so tako trdne, da nočejo nemčurskega cukra in jedo rajši grenek kofe. Atej Majerjev, ali te nič ni sram, da te je lakomnost privedla do tega, da si postal izdajalec slovenskega naroda? Dobro veš, da v Nemški Avstriji primanjkuje vsega, sam veš, da si obogatel od sluvenskega denarja, pa te je vseeno lakomnost na stara leta privedla tako daleč, da skušaš slepiti naše ljudi. Atej, bodi prepričan, da ne bo sreče pri tem.
Ateju pri kupčiji pomagata zvesto pred kratkim iz aresta se vrnivši „haus-knecht", kateremu kot človeku vsakdanjih manir in nizkega duševnega obzorja ne zamerimo toliko, in g. Pepi, Slovenec po rodu, poštni uradnik v avstrijski službi, sedaj na dopustu doma, da deluje za Nemško Avstrijo. Pepi, ki si menda prisegel pri nedeljivi Koroški, da hočeš napeti vse moči in delovati noč in dan, da pride naša cona pod Nemce, ali te ni nič sram? Od izobraženega človeka bi kaj takega ne bili pričakovali. Zato se nam pa tvoje, čeprav brezuspešno, delovanje tuko gabi. Sicer pa opozarjamo oblasti, naj pogledajo, če ima Rabi obrtno pravico.
Pliberk. Pri nas ustanavljajo nem-škutarske frave „Frauenkriegerverein" zato, da bodo nemškutarji bolj temeljito propadli pri plebiscitu. Pa k temu društvi: bodo smele pristopiti samo frave, recimo gospa Coklgrafm, gospa apote-
karjeva, gospa Herbstova, Osrbanova frava iz Libuč itd. torej ne navadne ženske, ki se ne prištevajo k fravam. „Frau-en verein" bo ime! sedež v štromtajč hiši Glavarjevi, gospa Beti bo menda za ob-manco, gospod Nac pa za finaneministra, ker se jako dobro spozna na denar in na poštene kupčije. Gospod Trebuh pa bo za društvenega pravnega konzulenta, ker on je zelo podkovan z avstrijskimi paragrafi. Gospa Beti Glavar, rojena Razpotnik, proglaša nemško zmago v coni A in posreduje pri nastavljanju ne nških uradnikov v naših krajih. Pravi, da bodo naši pavri vsi za Avstrijo. Oh ti ub^ga frava, ko si tako pozabljiva in se ne spominjaš, kako si se motila med vojno, ko si kričala: „Deutschtemd iiber alles". In kakor med vojno, tako se bo tudi pri plebiscitu uresničil izrek: „Alles gegen Deutschösterreich"!
Pliberk. Propagandni-hujskaški list stranke Judežev, „Koroško Korošcem" je pisal, da je bil poklican naš trgovec g. Končar in g. Pečovnik ter več drugih Jugoslovanov v vojaško službo; imeli bi brez odloga ajnrukati na Balkan za kralja Petra. Toda glej: Nadučitelj Močnik se pelje h kralju Petru v Beograd in mahoma izposluje, da omenjenima ni treba ajnrukat, ker so tukaj potrebni pri glasovanju. Torej nemčurji, ki se tako bojite ajnrukanja, nič bojazni; ako bo kateri izmed vas vpoklican, pa se bo kar naglo nadučitelj Močnik peljal v Beograd — in ne bo treba ajnrukat, saj so g Močnika celovški kapitalkerntnarji postavili za enthebungsministra.
Veiikovec. Veiikovški h;n! so najeli otroke, da so raztrosili zeleno obrobljen letak z napisom „Hinaus mit den Krai-nern*. Mojduš, potem bo pa Veiikovec ostal prazen. Medved, Vavpetič, Kramer, Lederer Jos., Spendal, ga. Zechnerjeva, Majdičevi in še več drugih, vsi bodo frčali. Adijo, pa srečno rajžo!
Boroveljski okraj.
Kapla na Dravi. Feldbebel žalostnega spomina pd. Zec je moral slišati dne 5. sept. zvečer od naših fantov jugoslovansko pridigo. Med pridigo je rekel, da še zna biti prav dober Jugoslovan. Zec, motiš se! Jugoslovan zdaj, ali pa nikoli. Če boš hodil zdaj po taki poti naprej, boš dobil potem od Jugoslavije maršruto, in sicer tako, kakor je Še nisi dobi! nikoli! Zato pa nucaj že zdaj pamet!
Hodiše. Z ozirom na članek v št. 70. stran 4. prosim, da objavite sledeči popravek: Res je sicer, da sem se kot zavedna Slovenka hudovala nad svojim zetom Odrajem, ker je razobesil nemčursko zastavo, ni p* res, da bi me bil on zategadelj naprej pognal; tudi ni res, da me je z nogo štoknil; še manj, da nisem življenja varna pred njim. Resnici na ljubo povem, da mi še ni dal hude, žaljive besede, čeravno že poldrugo leto skupaj živimo. Pač pa ga hočem mirnim potom opominjati na njegovo narodno dolžnost, kakor sem to delala dosed3j.
Dvorec, dne 13. sept. 1920.
WeiB Ana 1. r.
Podgorje v Rožu. Kakor smo pozneje zvedeli, se je Podlipnik z „Žage" hotel pri distriktni komisiji pritožiti zaradi Lucmana. V tej pritožbi je imel napisa-
no, da Lucman nima glasovalne pravice, ker je „ein landsfremder Hetzer". Kakor pa vsi vemo, je Lucman tukaj rojen in je vedno na svojem posestvu, Podlipnik pa je še-le pred par leti pr'bandrov in sploh nima glasovalne pravice. Torej tako se lažejo ti nemčurji: Ljubi Pod-gorjanci, zdej pa sami razvočite, kateri ima več pameti: nemčurji, k' se tako ležajo, bi' tisti ljudi, k' te nemčurje še zmiram posušajo.
Kotmara vas. Pod krinko, da kupuje koštrune, je priletel kapelski Zec črez Dravo nad naše Gorjance. Koštrunov ne kupuje, ker jih nima zakaj, pač pa lovi teleta za Nemško Avstrijo. Mož se kaže nasproti našim silno pobožnega. Toliko da ne nosi paternoštra v roki. Vsaki ženkici razlaga, kako je prej pridno hodil v cerkev k maši in pridigi, kako je „že-brav" vsako nedeljo, še pri križe vem potu je bil. Samo tega ni povedal, kakih grehov se je spovedaval. Zdaj pa nič več ne gre v cerkev, ker je taka lumparija. Mislil je namreč nase. Taki lumpi pa cerkev se ne rajma skupaj. Po naših gorah je lagal vsemogoče o nemških dobrotah, tako na primer, da tam ni rekvizicij, da je nemški dervar več vreden, da imajo vsega več kakor mi, da imajo karte samo zato, da bogataši siromakom vsega ne pojejo. Grozil je tudi, da bodo otroci preklinjali stariše in dedije in še stare dedije noter v grob do belih kosti, če ne bodo glasovali za sestradane Nemce. Najbrž je kmalu sprevidel, da naše ljudstvo noče biti tako neumno, kakor teleta, ki skačejo z veseljem proti mesnici, kjer jih ubijejo in uničijo za vselej. Kdor je količkaj pameten in le maio razmišlja, vidi, da je večina na naši strani, če bi tudi Zec po glavi hodil in agitiral za zhavžvano Avstrijo. Naše ljudstvo ve le predobro, da dobi ves svoj živež od Srbije, zato pa ga prav nič ne pia-šijO tiste laži, ki jih Zec o njih trosi okoli. Zec je bogato plačan od Nemcev za svoje pote in za vsako laž, ki jo raztrosi med ljudstvo. Za njega in njegovo hišo bi pa bilo gotovo veliko boljše, če bi ostal doma in si s poštenim delom zaslužil svoj kruh, spet lepo v cerkev hodil in žebral in križev pot molil, da bi bil najlepši vzgled vsem kapelskim fara-nom. Kajti ravno to, kar zdaj uganja po naših gorah, je največja lumparija.
Žihpolje. V soboto zučira hrem prut' Žhpolam; tak' anah puv anistih je bu, pa me sreča nekija žhpovškah, dovškah pa nadrin-skah daklet, vse prace dore vole. „Joj, tu bo svadku kofe s tiem niemškim cukrom", pravi ana. Druha: „Pa ta suvl Kak' bomo Suvejn-cam župo zasvulele". Treča: „Kak' bo heršt te petrolijum horu, k'je tak' masten. Boste v'dle, vs' Čuš' boj' slepi hratil!« Štrta: „M'na »e pa ča zdi dober cah'n, da so nam tud' leder ta pupvate da!! Buh vie, kaj tu bedajta. Tomaži pa Skavn'k sta rakva, da je zatu, da bomo mohle z fest punčim' vol't jet', jaz se pa le mav bojim, da bo zatu, da bomo saj s š' šim punčim' eriez Vankrt pr'Sle". Natu so pa vse uthnele, jaz sem pa tud' naprej šov. Prad Habnarjam na Žhpolah pa je Skavn'kov Tonči pravu anam babam, da bo Tomaži, Hramužč, Štetar pa Skavn'k uprehu, da kna bo trieba n'mčurjam k noham hodit' v Brstrco k zborovanj'. Razaj bo pa vuz dav. Tam sem tud' zvedu da so 'mel' pr Tomažij' dons zučira . cuker — sole — petrolijum — pa sohlenaus-gabe. Da kna bi žinjil', da sem jiem inorebit nid'k, sem jiem še reku, prej da sem šov: „Mohlzeit!"
V nedelo mad miešo pa je na počihtnah adn anaha baru „a boš ti tud' uprehu? „Al bojm' doma nal, je reku t'druj". Pu mieš' pa so pr Razaj spet ano comkunft inel'. Tam jiem je pa generalkassier že puprieda cerinho pvaču za Brstrco. Bli so tam Ravšu Toma, Prod pa Trampšu Poldi z Dovčevsi, ingarski Znudi pa Pobunču pub, Rutar pa t' mvad' TrampŠ, bul pa, kak' mi pravmo TrampŠov hvapec na Imov', Hramužč, lerar Grabner pa še več drujah. Sklenil' so, kak' fletno se bojo na Brstrco pelal'. „Šmentan' vendr", sem s'žinju, „najhirig sem, s kakšniem ksiht' boste z Brstrce zad prši'." Te bom pa druhbart pušribu. Žinjam, da tam kna bo švu za vašo cukunft, kak' stuji na plakatah, le bul za vašo vergongnhait. Adn, ktier vse zvi».
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 17. septembra 1920.
Stev. 73
Podgorje v Rožu. (Blamaža naših nemčurjev, ki se sami imenujejo „komisija").
Tukaj v Podgorju imamo samo tnalo pravih nemčurjev, ampak na te je menda Bog pozabil, ko je pamet delil. Drugače si človek res ne more misliti, ker bedarije leh nemčurjev so takšne, da bi se mrtvi v grobu obračali, če bi za nje vedeli. Le poslušajte, pa boste videli, da je res tako. Nekega dne dobe naši najzavednejši Slovenci povabilo od distriktne komisije, da se morajo priti zagovarjat, ker so se nemčurji pritožili zoper nje. Obravnava da se bo vršila v „Narodni šoli" v St. Petru, kamor pride tudi imenovana komisija. In napočil je dan obravnave, h kateri so morali priti tudi nemčurji, kot tožitelji. Zdaj pa poslušajte, pa ne se smejati. Kot glavni nemčur in tožitelj je nastopil Einspieler Jakob in sicer zaradi tega, ker mu je Lueman rekel „šelin". Imel pa je tudi razne pritožbe zober druge Slovence. Pred komisijo pa sta mu Lučman in Popravlan takšne povedala, da jo je Einspieler potem kar pobrisal. Joka, al' boš to tud' tajiv? Še dvakrat ga je potem komisija klicala, pa Einspieierja ni bilo več. Kot druga dva nemčurja in tožitelja sta nastopila Hamburger in Kren. Zdaj pa je prišlo šele nekaj na dan! Pritožbe, ki sta jih ta dva vložila, so imele „falš" podpise. Komisija skoraj ni mogla verjeti in je ukazala tema dvema, da se morata še enkrat podpisati. In glejte čudo, ti podpisi so bi'i čisto drugačni, ko pa oni na listinah. Zdaj pa je bilo komisiji dovoij teh budalosti! Ko se je hotel na vse zadnje Podlipnik z „Žage" tudi nekaj pritožiti, so mu pri komisiji čisto lepo povedali: „Kar domu pojte, smo vas že siti". In Podlipnik je ubogal in tiho odšel. Nemčurji so šli po-kropani domov, kjer so se potem lagali, kako jim'je dobro šlo? Mi Slovenci pa tembolj veseli, ker smo videli, da je z nami pravica. Za slovo: Ljubi šekeji — nemčurji, drugič pa napravite boljši — cirkusi
Dnevne vesti.
St. Gandolf. Pušnik si je navzlic uradni prepovedi naštimal muz,ko na semeni in točil po 8 kron pivu. Obsojen je na 500 K kazni.
Šmihel pri Pliberku. Izobraževalno društvo za Šmihel in okolico priredi 19. septembra Finžg rjevega „Divjega lovca". I^-ro ponovi v nedeijo 26. sept. Prične se ob 3. ui i popoldne. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Kdo je izgubil. Dne 4. t. m. je našel orožnik Franc Baje na cesti Velikovec — Sinča vas zlat privesek za žensko verižico. L istnik naj se javi na okrajnem glavarstvu v Velikovcu.
Velikovec. Knjižničar Narodne čitalnice prosi vse cenjene izposojevalce knjig iz či-talniške knjižnice, da vrnejo knjige, ki jih imajo že črez mesec dni izposojene.
Dobrla vas. Nar. Čitalnica uprizori dne 26. sept. ob 4. uri pop. pri Ččmanu igrokaz „V Ljublif.no jo dajmo".
K obilni udeležbi vabi — odbor.
Za občino Galicijo in blizu nje naliaja-jočo se vas Rikarja vas se bodo vršili uradni dnevi v zadnjem četrtletju tega leta vedno vsak tretji četrtek v vsakem mescu, to je
dne 21. oktobra, 18 novembra in 16. decembra t. 1. vsakikrat s pričetkom ob 9. uri v Ogrinovi hiši v Galiciji.
Nemčurji, 50.000 K lahko zaslužite.
Nemci, 50.000 K lahko dobite.
Razglas.
Nemški in nernčur.-ki agitatorji razsirajn vest, da smo Slovenci na zad>-jih shodih v Grebitiju in Velikovcu ubili po m eg 5 Nemca. Kdor izmed teli barab dokaže, da je sploh kdo bil ubit na omenjenih shodih, tistemu sem volje plačati 50 000 kron, katere sem deponiral pri Podružnici mariborske c-skomplne banke v Velikovcu. Res je menda, da je neki smrkov folkveruyec za svoje izzivanje dobil od Sluvencev pnr klofut in bi jih bil še več, če bi jaz fantov ne bil pomiril.
Nadalje je tudi res, da so me lansko leto Nemci in nemčurji pod vodstvom znanega Rečnika, pozvanega od Hey-a oropali za ves denar, obleko, konje i. t. d. Letos pa me nemške hijene hočejo oropati za mojo čast, katere se dO danes še niso upali dotakniti.
Res je tudi nadalje, da so lani Nemci in nemčurji ubili na domu mojih starišev dva ujeta Slovenca. Eden ieži pokopan poleg svojih tovarišev na vobrskein pokopališču, drugi, Srečko Ptincer pa ie bil prepeljan v Braslovče.
Ker nemčurji in Nemci tako radi ropajo ter kradejo denar in čast zavednim S'ovencei^, jim svetujemo, naj rajši dokažejo svojo trditev, pa si bodo s tem zaslužili brez tatvine in ropa 50.000 K. Lažniki in obrekovalci na noge, 50.000 K se ne dob; vsak dan.
P laz ni ca, 15. sept. 1920.
Anton Gril, pd. J e h a r t.
Izjava.
Podpisani i/javljam, da Žensko drušivo Loče ob pr■ liki izleta na Dravo dne 8. sept. 1920 v moji gostilni ni napravilo nikakega dolga in so vse govorice gola izmišljotina.
Drava, dne 11. sept. 1920.
Jože Miki 1. r. lastnik gostilne „Kreuzvvirt"
Razglas.
Z ozirom na to, da se ljudsko glasovanje vrši dne 10. oktobra 1920, se je od okr. glavarstva predlagalo deželni vladi za Slovenijo, da se premovanje goveje živine v Pliberku dne 7. okt: in v Železni Kapli dne 8. okt 1920 preloži na poznejši čas, ki se bo še pravočasno naznanil.
Okrajno glavaistvo Velikovec.
Slive in jabolka
vsako količino kupuje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero.
f^nhp t Kupujem po najvišjih dnevnih cenah V_I(JUC • vsako množino suhih in svežih gob. Trgovina J. P. K o n t a r, P 1 i b e r k.
Išče se v najem gostilna v coni A.
eno večje in eno malo posestvo, kakor | ® tudi eno boljšo gostilno, restavracijo, f
tanfinim popisom in ceno na | Andrej Marine, Gomilsko pri Celju. I
Proda se Šrančevo posestvo
v Pribil vasi štev. 18. Posestvo je lepo arondirano,
gozda zadosti. Več se izve pri lastniku.
♦
n *
i ♦
*
Najlepši izlet | na Koroško I
je na Klopinjsko jezero. Vse leto odprt Hote 1. Izvrstna oskrba. Sanka-lišče in drugi zimski športni prostori v pripiavi.
n
Mlad posestnik,
nitve z gospodičino ali mlajšo vdovo, ki bi imela nekaj premoženja, posestvo ali kak drug pogoj za srečen dom. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, na upravo lista pod „Posestnik".
Organist in cerkovnik, Polteni
orglarske šole, išče primerne službe po plebiscitu. Naslov pove upravništvo „Korošca".
Primešaj krmi MastinI
'V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko' v Ljubljani z dne 18. julija 1890., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 18j!)., št. 25.25.'), sinejo dietetično sredstvo Mastin, redilni praèek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je ko( prosti obrtni pr«dmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.561.
Ako Mastlna v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Ma-stina stane K 30:>0 poštnine proste na do:r. Mazilo zoper garje
(nattol-mizilo) uniči pri ljudeh garje, liaaj, srbečico, koine bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 12 K 50 v.
Xekarnar Trnkoci
Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža
a
Slovenski nrar.
Pozor!
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vr.ste in sistemi». Potiudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpai, urar, Velikovec, v Čatfovi hiši.
Proda se 13—15 centov slame.
Poizve se pri Anastaziji Tratnik, (irebinjski kiošter. Cena po dogovoru.

Telefon št. 7 (internrban).
ML.,
Mestni trg št. 141.
t®» v vlili
Račun poStu. ček. nrada SHS v IjnblJaDi: 11.695.
Centrala Maribor
Podružnica Murska Sobota
sprejema vloge r.a knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od >/2 9. do 12. ure in od 15, do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
lM(,tH)n F	*!r»>Ot>lI J.	Tit's«» f-r**	vwUKd%.-*»«>