w
ÂME Rl KANSKI SLOVENEC
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
43. ètevilka.
Joliet. Illinois, 30. septembra leta 1004.
Letiiik ZSLIII
JAPONCI NESREČNI PRI PORT ARTURJU.
Izgubili tri ladije, trdnjavice in 7,000 mož,
tri
nad
vzete
Pri Mukdenu ne morejo naprej.
Petrograd, 22. sept. — Japonci so se začeli z vso vojsko pomikati proti Mukdenu, seveda morejo le počasi naprej. V Mukdenu bi radi zimovali.
Petrograd, 23. sept. — General Kuropatkin poroča, da se Japonci razpostavljajo v bojni red pri Bent-siapuce ob soteski Fu (ob železnici med Mukdenom in Fusunom, kacih 12 milj od Mukdena).
Tsingtau, z4. sept. — Semkaj dospele vesti pravijo, da je 15,000 ranjencev in bolnikov v Port Arturju.
Lažno poročilo.
Petrograd, 24. sept. — Nič resnice ni v poročilu, katero je objavil davi “Matin” v Parizu, da je car davi ob 4. uri prejel brzojavko, po kateri so Japonci podjeli splošen napad na Port Artur in da se je vse japonsko brodovje udeležilo boja, ki je imel biti odločilen in zadnji za vzetje trdnjave.
General Grippenberg.
Petrograd, 25. sept. — Car je imenoval generala Grippenberga, ki poveljuje čete v Vilni, poveljnikom 2. mandžurske armade. General Grippenberg je Oti let star. Služil je v krimski vojni in se odlikoval v poljski revoluciji 1. 1863. in v Tur-kestanu 1867 — 68.
Carjevo pismo.
Car je pisal generalu Grippenbec-gu: “ Velikanskaenergija (trdna volja), s katero Japonija vodi vojno, in trdovratnost in visoka vojna svojstva, ki jih kažejo Japonci, me silijo,čete nabojišču znatno pomnožiti, da dosežemo v možro najkrajšem času odločilen uspeh. Ker bo vsled te pomnožitve skupna armada dosegla število, ki bo onemogočilo, da bi jo pregledno in uspešno vodil samo en poveljnik, smatram potrebnim, aktivne čete v Mandžuriji raz deliti v dve armadi in pus.titi eno v rokah generala Kuropatkina. Vas imenujem v to, poveljevati drugo. Vaša mnoga leta službe v vojnih časih in Vaša velika izkušnja v izvežbanju čet me prepričavajo, da bodete, splošnim napotkom nadpo-veljnika sledeč, uspešno vodili v vojni Vam zaupano armado. Bog Vas blagoslovi za velike in slavne usluge meni in Rusiji. Nikolaj.”
Več vojakov «a bojišče.
Petrograd, 26. sept. — Delitev in pomnožitev mandžurske armade vzbuja občo pozornost. Rus:ja hoče pokazati, da je sklenila, svoje razpore z Japonijo poravnati vsekakor na bojišču. Bržkone odpošlje 300,000 mož novih čet na daljni vzhod. Pet armadnih vojev je že v to določenih in govori se o petih nadaljnjih vojih.
Svetovna vojna?
Honolulu, 26. sept. — Melton Prior, ki velja za zanesljivega in vestnega vojnega poročevalca angleških listov, je sem dospel iz Yokohame in misli, da mora rusko-japonska vojna vsekakor povzročiti hude evropske homatije, in da bo konec pesni ta, da se bo vnel boj z orožjem, kot ga svetovna zgodovina še ni poznala.
Mož-beseda ni Japonec.
Prior nima lepih besed za Japonijo. Vlada mikadova se je, tako trdi, vedla proti poročevalcem naravnost nesramno in je prelomila vse dane jim besede. Izvzemši morda pri Liaojangu, pravi angleški časnikar, je kak tuj poročevalec pač komaj videl puško zabliskati. Pa celo, da bi bil kdo izmed nepristranskih ljudi j nekoliko temeljito opazoval vsaj dogodke pri Lia
ojangu, o tem jako dvomi gosp. Prior. Tudi drugi poročevalci se obračajo od Japonije razočarani in kar ogorčeni. R. H. Davis n. pr. se namerava povrniti v Združ. države.
Japonci se premikajo.
Mukden, 27. sept. — Rusko ko-njištvo zapadno od železnice poroča važno japonsko gibanje in preteče premikanje za napad. Vzhodno ni nič novega. Štiri divizije japonske ostanejo v kraju Bentsiapudse, tri divizije so blizu jentaiskih rudnikov in dve drugi sta zapadno. General Miščenko poroča, da je prodrl do yentaiskih rudnikov in tam našel samo male oddelke japonske.
Zgolj nesreče za Japonce.
London, 29. sept. — Poročila iz daljnega vzhoda pravijo o nesrečah za Japonce pri Port Arturju na suhem in mokrem. Brzojavka iz Port Arturja pravi, da je Togovo brodovje izgubilo dve torpedovkiin en parnik, bržkone prevozen, vsled zadetja ob ruske mine, in ena križarka je hudo poškodovana. To se je zgodilo zadnje dni, ko so Japonci blokirali luko. Iz čifu se poroča, da je zadnji splošni naskok na suhem, ki se je začel 19. sept., stal Japonce 7,000 mož, dočim so ruske izgube med 500 in 600.
Izgubljajo dobljeno.
Japonci so bili očividno nesposobni,obdržati tri trdnjavice (forts), ki so jih zadnjič vzeli. Prisiljeni so bili umakniti se, ko so prenašali več dnij strašno treskanje krogel in granat z višin naokrog. Kitajci pravijo, da so mine na suhem grozovito morile Japonce, ko so naskakovali trdnjavice Ic in Anšu.
Kuropatkin jih stiska.
Istotako trda prede Japoncem pri Mukdenu. Kuropatkin se je pač zaman, dasi hudo trudil, odkriti načrte maršala Oyrme, a sila uspešno delujejo njegove ogledovalne čete, ki se neprestano bijejo z japonskimi predstražami ob vsej črti, šestdeset milj dolgi. Rusi poročajo o samih uspehih v teh spodadih.
Portarturski junaki.
Petrograd, 28. sept. — General Stoessel je končno odklonil predajo Port Artuja, kot so vsi pričakovali, da bo. Rusija sedaj z napetostjo sledi nadaljnjim razvitkom. Poroča se, da Japonci nalašč streljajo na tiste ruske oddelke, ki poskušajo pokopati brezštevilne mrtvece krog Port Arturja: to delajo zato, da bi gnijoča trupla okužila zrak in pod-kopala zdravje Rusom v trdnjavi.
Japonske izgube velike.
Mukden, 28. sept. -- Podrobnosti o bitki blizu Inpu, med Bentsi-apuce in železnico, dne 26. sept., kažejo, da je general Miščenko z oddelkom svojih kozakov, v spremstvu baterije topništva napadel japonsko pozicijo kjer so bili baterija topništva, dve škadroni ko-njištva in dve kompaniji pešcev. Japonci so bili pregnani iz njih pozicije na griču in pretrpeli so velike izgube. Nato so Rusi, ki so izgubili Bamo tri može, zasedli grič.
Kozaki.
Mukden, 28. sept. — Sedaj se začenja očividno kazati, da rusko konjištvo mnogo presega japonsko. V več manjših in večjih spopadih so vedno zmagali kozaki. General Bennenkampf' je s svojimi prodrl v Besihu, in povzročil veliko vznemirjenost med japonskimi četami. Pomožne čete hitro dohajajo v Mukden in okrevanci se mnogobroj-no vračajo na bojišče.
FRANC JOŽEF I. IMA "LJUBE" SORODNIKE.
UNIQNIZEM BAJE
Tatovi v Newport«.
Newport, R. I., 25. sept. — Mre.
H. M. Flagler, žena železniškega I	fcjA CMDT
magnata, je bila okradena. Zmanj l	Sin 0lilII I UDOUJLIIi
j“ _	kala ji je dragocena torbica z denar-1
iidiojioil.i Ludovik Tiktoi, in dragotinami, v vrednosti ^ Chicago federation of Labor
njegov mlajši bi at, ! 20,000 dolarjev. Tatvina se je baje	pripadajoče unije
izgubil čast. Habsburg se bolj in bolj podira.
Dunaj, 28. sept. — Nadvojvoda Ludovik Viktor, najmlajši brat cesarja Franca Jožefa, je moral pokroviteljstvo avstrijskega Rdečega križa odložiti, ko je že preje pokroviteljstvo Belega križa moral izročiti drugemu. Polagoma se mu baje odvzemo vsa dostojanstva.
Nadvojvoda je začetkom februarja t. 1. povzročil neljubo govoričenje o sebi. V centralni kopeli (Centralbad) je imel pretep z nekim mladim možem, v čegar kabino je nadvojvoda vstopil in proti kateremu se je nespodobno vedel. Mladi mož je nadvojvodo hudo nabunkal, bil zato aretiran, a takoj osvobojen, ko je povedal, kaj se mu je zgodilo. Cesar, kateremu se je dogodek sporočil, je ukazal svojemu bratu, pobrati se nemudoma iz Dunaja. Njegov dvor se je razpustil, in takrat se je govorilo, da bo nadvojvoda prepeljan v kako zdravnišnico. Star je nad 62 let in neoženjen.
Lujiza Koburška.
Dunaj, 27. sept. —V avstrijskih vojaških krogih se zahteva natančna pojasnitev zakonskega škandala v “hiši” koburški, ker pripada princ ]
izvršila sredi avgusta meseca. O podrobnostih molče detektivi. Pra vijo, da je tatica bržkone kaka odlična gospa, ki boleha za “kleptomanijo”.
Težka družina.
Chahnahon, 111., 25. sept,—-John O’Brien st. in njegova družina ni majo para glede debelosti in teže. Omenjeni možakar je tako debel in širok, da mestni zbor resno misli naprositi ga, naj hodi po sredi ulic, ker se mu na stranskem tlaku ni možno ogibati. John ml. tehta 241 funtov in je mlad in raste; Dan tehta 180, Sim 249, Mike 24. in Mrs. Hennebert in Mrs. Fallon, hčeri, 245 in 247, oče pa tehta 365 funtov.
Pullmanovi kotli slabi.
Chicago, 111., 28. sept. —.Trije veli; 1 oddelki Pullmanove vago-narre — baminer, freight in Calumet shops — so se morali včeraj
zapreti, ker je tako ukazal glavni nadzornik za kotle J. C. Blaney, ki je našel in obsodil 20 pomanjkljivih kotlov tamkaj. Vsled tega je začasno izgubilo zaslužek 2,000 delavcev.
Knezoskof Kopp.
Dunaj, 23. sept.—Kardinal Jurij
Kopp, knezoškof v Bretislavu
.	....	... (Breslau), je podpisal protest nem-
hilipkot marsallantnant armadi in !
r	J	»kih poslancev avstrijsko-sleekega
se po njem imenuje neki polk. la
zahteva bržkone popolnoma odgovarja mišljenju cesarja Franca Jožefa, ki je baje stopil na stran ubegle princezinje Lujize. Zanjo je tudi ' grofinja Lonyav, bivša kronprince-zinja avstrijska.
Ogrsko republika!
Boston, Mase., 27. sept. — Grof Albert Apponyi iz Ogrskega in več njegovih rojakov, udeležnikov nedavne mednarodne konference v St. Louisu, je danes odjadralo na parniku “Ivernia”. Pred odhodom je sprejel na krovu parnika odbor Ogrov iz Bostona, ki je bil poslan njemu na čast. Na čelu istega je bil dr. J. G. Green (!), ki je kot glavni govornik pozdravil grofa v imenu rojakov in mu izročil “poslanico” za Ogrsko. Ta poslanica svetuje rojakom, ostati doma in napraviti iz Ogrskega po zgledu Zdr. držav republiko, z grofom Appo-nyijem kot prvim poglavarjem. Grof je odgovoril na kratko.
. deželnega zbora proti napravi slovanskih paralelk na učiteljiščih v
j Opavi in Tešenu. Ker ima kardinal veliko veljavo, so Čehi in Po ljaki ogorčeni nad tako pristranskim in nepravičnim ravnanjem.
Rusija napreduje.
Vilna, Rusko, "25. sept. — Knez Svjatopolk Mirski, novi ruski minister notranjih zadev, je v nekem nagovoru rekel, da so mu judovske želje znane in da bo judovsko vprašanje skušal rešiti v najkrajšem času. Zato pa naj judje tudi pokažejo zaupanje do vlade in carja, ki hočeta pravico vsem podanikom.
Vatikan žaljen.
Rim, 23. sept. — Nasprotstvo do Vatikana so danes pokazali svobodomisleci ob zaključku svojega kongresa. Neki Belgijec je imel žaljiv govor pred spomenikom meniha Giordana Bruna, ki je bil sežgan po inkviziciji 1. 1660. Med drugim je rekel: “Vatikan je mrlič; mi smo življenje.” Sv. oče misli protestirati zoper kongres, ki ga je žalil kot poglavarja 300,000,000 rimskih katoličanov.
Lenihan posvečen škofom.
Dnbuque, Iowa, 22. sept. — Obkrožen od štirih nadškofov, šestnajstih škofov in več nego 100 duhovnikov, je bil Rev. Father Matthias Clement Lenihan iz Marshall-towna, la., posvečen prvim škofom v Great Falls, Mont., po nadškofu Keane. Nadškof Ireland je imel govor. Katedrala sv. Rafaela je bila napolnjena kot še nikdar ne.
Zopet delo.
Chicago, 111., 27. sept. — Supt. E. A. S. Clarke od Harvester kom panije je rekel, da je 7,000 mož dobilo delo. “Delavci ao bili skupno odslovljeni,” je rekel Mr. Clarke, in takisto so se vrnili. Posamnih pogodebž njimi se ni sklepalo. Kom-panija ni in ne bo delala razločka med unijci ali neunijci. Pozimi se bo delalo 58 ur na teden, a poleti 55.
Petdesetletnica Brezmadežne.
Rim, 27. sept. — V Vatikanu se delajo velike priprave za jubilej verskega nauka o Brezmadežnem spočetju. Škofje iz vseh delov sveta bodo v teh dneh navzoči v Rimu. Največja romarska skupina iz Združ. držav bo dospela pod vodstvom škofa McDonnella iz Brook-
lyna- ______________
Francozi pri sv. očetu.
Rim, 25. sept. — Papež Pij X. je sprejel 1000 članov katoliškega društva francoskih mladeničev, čegar predsednik je imel nagovor, v katerem je protestiral proti napadom na katoličanstvo in njegovega poglavarja.
Laž.
Cripple Creek, 25. sept. — Šerif Bell se je prepričal, da je Eduard Romaine, jetnik v Topeki, Kane., krivo izpovedal, ko je dolžil unijske rudarje, ki so preje stanovali v tem distriktu, da so se udeležili umorov v rudniku Vindicator in na kolodvoru v Independence.
propadaj«.
100,000 udov izgubile v 2 letih.
Chicago, 111., 28. sept. — Kot poroča tajnik od “Federation of Labor”, Nockels, so s federacijo združene unije zadnji dve leti izgubile kacih 100,000 članov. “Pred dvema letoma”, je izjavil Nockels, “smo bili močni 240,000 članov, danes štejemo samo še 140,000 članov.” Tajnik je dal razumeti, da so te izgube pripisati zlasti na račun delodajalcev, ki so v tem času po svojem živahnem ustanavljanju organizacij prizadeli unijam znatno škodo. Delodajalci niso nikdar pokazali take premoči nad delavci kot sedaj in so zato skrbeli, da so bili mnogoteri štrajki za unijo izgubljeni.. Težko ni spoznati, da nameravajo delodajalci unije popolnoma zatreti.
Delavski vodje v stiskah.
Nockels je rekel dalje: “Stališče delavskega vodje je sedaj zelo nevarno. Da li se bo delodajalcem posrečilo, svojo grožnjo glede uničenja unije uresničiti, to pokaže bodočnost. A tajiti ne moremo, da so unionizmu prizadeli znatno škodo in da so sedaj gospodarji položaja.”
“Open Shop”.
V dokaz svojih trditev je pokazal Nockels okrožnico koti tiskano dopisnico, kot so jih gotove velike tvrdke, ki so svoje tovarne začasno zaprle v svrho nameravanih poprav, dopošiljale delavcem in v katerih se ti prosijo, ob otvoritvi tovarne prijaviti se osebno k delu, ker bo v naprej v veljavi “Open Shop” (odprta delavnica). Nockels pripušča, da si delavski vodje proti temu gibanju, katero podžigata zlasti Pull-man Co. in trust za žetvene stroje, ne vedo prav nič pomagati.
Gray,
Pameten sodnik.
Scranton, Pa., 26. sept. —Sodnik kateremu je bilo odkazano razporno vprašanje med posestniki rudnikov in delavci glede namestitve in plačitve tehtalca (weigher), je odločil delavcem ugodno in s tem je potrdil prvi odlok delavnega komisarja Wright.
Štrajk tkalcev.
Washington, D. C., 23. sept. — Izvršilni odbor od “American Federation of Labor” je odobril štrajk 25,000 tkalcev v Fall Riverju, Mass. Predsednik Samuel Gompers je podpisal okrožnico na vse delavske organizacije, katere poziva, podpirati štrajkarje v njih boju.
Neverojetno.
New York, 23. sept. — Neka tukajšnja jeklarna, ki daje v Passaicu, N. J., 1400 ljudem zaslužek, je naznanila znižanje plače za 50 odstotkov. Kacih 500 delavcev je takoj zapustilo svoje stroje in bilo odslovljenih.
Hitra vožuja.
Chicago, 111., 24. sept. — Mr. F. M. Hease iz Philadelphije, ki je
imel sila nujen kupčijski dogovor (business transaction) za $250,000 v Chicagi, se je pripeljal semkaj iz Philadelphije, 823 milj daleč, v 16 urah 'in 57 minutah. Prekosil je po hitrosti vse dosedanje vožnje. Voznine je plačal $1,782.
Nesreča v rudniku.
Seranton, Pa., 28. sept. — Plin je eksplodiral v rudniku Mt. Jessup v Peckville, ker je rudar Pavel Sko-vera imel pri sebi odprto svetilko mesto predpisane varnostne. Sko-vera in John Manoski sta bila usmrčena, a devet druzih je bilo hudo opečenih. Pet od zadnjih bržkone ne bo okrevalo.
Ustreljen pom. šerif.
Pittsburg, Pa. 23. sept. — G. W. Fidlar, pomožni šerif, na straži eb jeklarni Pittsburg Steel-kompanije v Glassportu, Pa., je bil na smrt ustreljen v spopadu med 25 štraj-karji in istotoliko uposlenci v tovarni, a pomožna šerifa W. Stuart in G. Carl, neunijca, sta bila huda nabita s palicami in kamenjem.
Ciklon se igral z vagoni.
Omaha, 28. sept. — Iz zapada države Kansas je privihral ciklon, dvignil štiri vagone necega vlaka v zrak, jih prenesel precej daleč in spustil nepoškodovane na tla. Potem se je ciklon obrnil, prijel je osebni vagon,ki ga je prej prezrl,in zdajci so bili vagon in potniki v zraku, odkoder so pa bili lahno po loženi več yardov daleč od tirov, ne da bi bil kdo ranjen. Samo loko motive se ciklon ni lotil. To se je zgodilo davi pri Orleansu, Nebr.
Barbarstvo.
St. Louis, Mo., 28. sept. — Ko so danes odprli rusko razstavo v poslopju raznih industrij, so našli, več dragocenih slik carja Nikolaja strganih na kosce in poteptanih. Zločinec ali zločinci so nez nani. Razstavne straže in nešteti detektivi vodijo zasledovanje.
Ponesrečene šolarice.
Cincinnati, 25. sept.—Devet malih šolaric se je zadušilo na smrt v nekem hramu in dvajset druzih je komaj uteklo iste j usodi v Pleasant Ridge, sedem milj severno od tukaj. Med šolskim odmorom so se tla v igralnici udrla in deklice eo padle v globino, kjer so se najspodnjejše zadušile.
Francoz gradi barke Rusu,
Toulon, 28. sept. — Ruska vlada je sklenila pogodbo za gradnjo enajstih torpedolovk. Naročilo je dobila “Compagnie des Forges et Chantiers de la Mediterranee”. V 15 mesecih bodo gotove. Naročil sleid baje še več.
Drobne vestn
—	Dvaletni junec od jerseyske krave, ki je na svetovni razstavi dobila kontest za sirovo maslo, je bil v Fond du Lac, Wis., dne 23. t. m. prodan za $1,250.
—	Organizacija “International Order of United Brewery Workers”, z glavnim sedežem v Cincinnati, je sklenila, dati $1,000 podpore združbi “Western Federation of Miners”.
—	70,000,000 rubljev ($35,000,-000)bo nuska vlada porabila za graditev železnic prihodnje leto, a zlasti za razširjatev sibirske.
—	Avstrijska vlada je naročila 22 torpedovk od neke tvrdke v Glasgowu.
5,000 premogarjev štrajka.
Knoxville Tenn., 23. sept. — Pettisoč premogarjev v tem distriktu bo takoj zaštrajkalo vsled nesporazuma glede plač med delodajalci in unijo “United Mine Workers”. Prvi so hoteli znižati plače za 7 odstotkov.
Vlak zadel ob dinamit.
Cumberland, Md., 27. sept. — Brzi tovorni vlak št. 94 na Baltimore & Ohio-železnici je trčil ob vagon, v katerem je bilo 750funtov' dinamita v 19 zabojih, na razkrižju v North Branchu, W. Va., štiri milje vzhodno od tukaj. Dve osebi sta bili usmrčeni in devet je bilo ranjenih, tri resno. Vlak je razletel v zrak in vsa soseščina je občutila potres.
Vezuv bljuje.
Neapolj, 25. sept. — Izbruh Vezuva je čimdalje močnejši in je sedaj silnejsi, nego kadarkoli izza 1. 1872. Razbeljeno kamenje vzleta do 1600 čevljev visoko in pada ob bokih gore s strahovitim ropotom. Iz žrela tekoča lava je stopila železnico, ki pelje na Vezuv, in razdejala vse postaje in koče. Kmetje po soseščini zapuščajo svoje hiše in beže. Večkraten potres jih zlasti plaši.
Ogrsko noče mormonov.
Dunaj, 25. sept. — Grof Tisza, ogrski minister notranjih zadev, je izdal določbo, po kateri je mormonska propaganda prepovedana na Ogrskem radi tega, ker tako gibanje ni zaželjeno niti s stališča državne politike niti z verskega stališča.
Strašna železniška nesreča.
Knoxville, Tenn., 24. sept. — Najstrašnejša železniška nesreča v tem delu države se je dogodila danes dopoludne ob 11. uri 18 min. na Southern železnice, 18-fc milje vzhodno od Knoxville. Dva osebna vlaka sta skupaj trčila, vsled čeBar je 58 oseb mrtvih in 162 ranjenih. Nesrečo so zakrivili uradniki zapad-110 vozečegi vlaka, ki se niso držali ukaza, počakati nasprotni vlak na postaji, nego so po edinem tiru zdrdrali kar naravnost v nesrečo. Med ponesrečenci je mnogo boga-tincev.
Joliet, 111., 28. sept.—Za “fair” v korist novi cerkvi, ki je že toliko dograjena, da si je možno predstavljati njeno bodočo divoto in krasoto, je prikipelo zanimanje do vrhunca, ker stojimo pred otvoritvijo istega. To soboto, t. j. dne 1. oktobra se občinstvu odpro duri v Golobitshevo dvorano, kjer bo za teden dnij veselo shajališče vseh dobrih članov velike naše jolietske naselbine. “Fair” se vrši od te sobote začenši vse večere do prihodnje sobote 8. oktobra, ko bo sklep dobrotvorne prireditve. Vsak večer bo igral slovenski orkester. In vsakokrat bodo na večernem programu zanimive točke, ki bodo gotovo vzbujale pri--stno domače veselje in marsikoga oživljale po trdem dnevnem delu. Sklep moškega kontesta za demand-no iglo bo zadnji večer, t. j. v soboto
8.	oktobra. V petek 7, okt. bo sklep ženskega kontesta za zlato uro, a dekliškega za soho sv. Neže pa v četrtek 6. okt. Naša šolska mladež bo pokazala zadnji večer uspeh svo-jego koniesta. Vsako žensko društvo (— Bratovščina sv. Rožnega venca, Katoliške borštnaricesv. Ane in Dekliška družba Marijinih otrok —)bo imelo v dvorani svojo posebno mizo, kjer bodo razpostavljeni dobitki in mične raznoterosti naprodaj. Za zabavo je vsestranski dobro preskrbljeno; omenjamo samo konjske dirke, kegljanje, sreče kolo i. t. d. Za vse dni “fair”-a veljavna vstopnica stane 50c, enkratna vstopnina pa 25c. V sredo popoludne«md 2. do
5.	ure bo “fair” za otroke, vstopnine prost. V četrtek bode večer Katoliških boršnaric sv. Ane, ki se ga udeleže polnoštevilno ter pričakujejo tudi več svojih sester irskega in nemškega dvora in vljudno vabijo tudi vse one žene in dekleta, katere niso pri društvu, in obenem priporočajo svojo sestro g. Marijo Jerman, katera je na kontestu. Bog blagoslovi dobrotvorno prireditev z najlepšim uspehom!
— Zastopniki slovenskih društev spadajočih h K. S. K. Jednoti so se v nedeljo in pondeljek sestali v šolski dvorani ter se dogovorili glede priprav o priliki glavnega zborovanja Jednote. Izbrani so bili od vsakega društva po trije zastopniki in to od društva sv. Jožefa št. 2 Geo. Stonič, John Jerman, Ant. Golobič; od društva vit. sv. Jurija št. 3 Anton Nemanič, Štefan Stanfel, Jos. Panian; od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 Anton šraj, Daniel Stua, Ant. Dovjak; od društva sv. Frančiška Šaleškega, številka 29 Ant. Zelnikar, Martin Težak, Jos. Sitar. Razun malih izjem so se vsi ti sestali v pondeljek ter se dogovorili o sledečem: 1. Na vsakem kolo dvoru bo pričakoval delegate po jeden zastopnik jolietskih slovenskih društev. Delegati naj nosijo vidno znake Jednote, da jih bo ložje spoznati. 2. M^la soba Golobičeve dvorane bo glavno zbirališče delegatov. Semkaj bodo dovedli vse delegate zastopniki jolietskih društev,kjer se bo dogovorilo vse nadaljno glede prebivališč za časa zborovanja. /Delegatom bo na prosto dano oditi k svojim prijateljem ali pa na hotel. 8. Jeden dan zborovanja, najbolji za to bi bil prvi dan, t. j. sreda 5. oktobra popoldne, naj se odloči za skupen obisk jolietske državne kaznilnice. 4. V nedeljo po dokončanem zborovanju prirede vsa skupna slovenska društva obed in pogostitev za vse delegate in uradnike K. S. K Jednote v Golobičevi dvorani.
Vsem delagatom kličejo jolietska slovenska društva K. S. K. Jednote iskreni:	“Dobrodošli!”
—Konje krasti zna že vsak tepec. Tako sta si mislila Harry Ohlbaver in Henry Liberty zadnjo soboto zvečer, ko sta se lotila avtomobilov. Nekoliko pred polnočjo sta šla in vlomila v shranišče Joliet Garage <fc Automobile kompanije na Joliet cesti,- kjer sta vzela avtomobil, čegar lastnik je A- E. Dinet & Co., in se potem v temoti odpeljala na “span-cir”. Pa imela sta fanta smolo.
Avtomobil jima je zbezljal v neko ostro zaviro in kolo seje pokvarilo. A naših junakov ta reč ni prestrašila. Vrnila sta se s polomljenim vozom in ga zamenjala z drugim, ki je last g. G. A. Ducker & kompa-nije, nakar sta se na vožnji imenitno zabavala do 5. ure zjutraj, ko sta avtomobil vrnila v shranišče. A po veselju pride žalost. Fanta sta bila aretirana še isto jutro. Liberty je bil kaznovan na $25 in stroške, katere bo “odslužil” v ječi. Ohlliaver, glavni kolovodja “nedolžne” vožnje pa dojde pred porotnike.
—	Prihodnji teden bo slavnostni teden nas jolietskih Slovencev. Poleg cerkvenega bazara se bo vršilo med nami tudi 8. glavno zborovanje naše K. S. K. Jednote ter ob jed-nem praznovanje njenega lOletnega delovanja. Zborovanje se prične v sredo 5. oktobra s slovesno sv. mašo ob 9. uri sebo ter vršilo v slovenski šolski dvorani. Delegati naj bodo prepričani veselega in uljudnega sprejema ter se naj počutijo domače v krogu svojih rojakov in društvenih bratov, ker bo prizadevanje nas vseh Jolietčanov, da jim ostane bivanje med nami v dolgotrajnem spominu.
—	Krošnjar Morris (Moric) Hes-sel je že dolgo krošnjaril brez licence (dovolitve), ker si je jud mislil, zakaj sem pa v “free country”. Y torek ga je pa sodnik obsodil na $25 kazni in stroške, skupaj $29.50.
—	Parna jahta “Zara”, na krovu s šestimi osebami od Chicago Yacht Club-a, je jadrala v torek popoludne skozi naše mesto, na poti v St. Louis na svetovno razstavo.
—	V senci dreves, nasajenih ob stranskem tlaku nasproti Chicago Carnation-kompanije na East Cass cesti, se je izvršil drzen rokovnjaški napad zadnjo soboto ponoči. Žrtev je bil William Ruttlesberger mlekar iz zapadne okolice jolietske. Med $5 in $6 v drobižu je rokovnjač odnesel. Ta je zahteval denar z revolverjem v roki. In bil je neki grdo kosmat klativittz, ki se je nenadno pojavil iz teme, da -je Mr. Ruttlesberger na ponočni šetnji skoro mislil na medveda. Prav nikogar ni bilo v bližini, ko se je rop izvršil. Zakričati ali naklestiti rokovnjača se pa naš mlekar ni upal. Ropar je z desno roko molil revolver pod nos napadencu, a z levo mu je segal v žepe in uzmal, kar je našel. Ko je mirno opravil ta posel, je ukazal mlekarju “odmarši-rati”, nakar je sam izginil v nasprotno stran. “Ko bi bil oborožen se je postavljal Mr. Ruttlesberger pozneje, “bi bil mogel ustreliti hudirja, ko mi je obrnil hrbet.’
—	Pisma na pošti imajo: Barno-ski Jos., Cigale Franc, Gušič Jure, Kulik Alekso, Kralj John, Mavrič John, Mešič Ivan, Prevc Franc.
—	Gg. Jakob Pleše in Anton Kirinčič sta odpotovala v soboto v St. Louis kot zastopnika tukajš njih hrvatskih društev na konven cijo N. H. Zajednice, ki se je otvo rila v ponedeljek.
—	Na demokratični konvenciji ki se je vršila v ponedeljek popolu dne v našem mestu, so bili za pri hodnjo okrajno volitev (coHnty election) nominirani sledeči gg, States Attorney — George J. Ar beiter; Circuit Clerk — Roy Whee 1er; Coroner — Dr. Branan of Manhattan; Recorder of Deeds — 'Homer Mooney; Surveyor — C, O’Callaghan. Predsednikom kon vencije je bil izvoljen g. John F Quinn, a tajnikom mestni svetova lee John J. Nicholson.
—	Rade Batenič, rodom Hrvat in živeč na N. Chicago cesti, je bil v nedeljo zjutraj aretiran, ko je bil ¡doma v postelji, in prepeljan na policijsko postajo, kjer je bil dejan v kletko do prihodnjega jutra. Tedaj je moral pred sodnika Barkerja, ki ga je kaznil radi pijanosti in nerednega vedenja. V zavitku je Batenič imel $19.40 pri sebi in sedaj pravi, da mir je sodišče vzelo denar, ga preštelo in mu od vsega
vrnilo samo $2.65, rekoč, zdaj pa glej, da se pobereš. Dobri Rade želi vedfeti, zakaj je bil aretiran, in je pooblastil necega pravdnika, da stvar preišče. Pravi, da je ležal v postelji, ko sta v hišo stopila dva policijska uradnika, ki sta iskala hišnega gospodarja. Ker nista tega našla, sta izvlekla Bateniča iz postelje in ga prepeljala na policijo. Najprej je bil obtožen pijanosti in pozneje nerednega vedenja. Policijska uradnika baje nista imela povelja zapreti Bateniča, ko sla ga odgnala v zapor, in ker se ne spominja, da bi bil storil kaj zlega) hoče vsekakor izvedeti, kako in zakaj sta mogla storiti, kot sta storila.
Chicago, 111.-, 26. sept. — Štiri chicaške velike tovarne, ki so jih zadnjič zaprli, so danes zaposlovale. Pullman Co. je začela zopet nameščati odslovljene d-elavce po delavnicah za vozove in International 6arvester Co. je zopet odprla svoje tri tovarne v chicaškem distriktu, podružnice Deering, McCormick in Piano, ki so bile zaprte izza dne 10. sept. Vsled zaprtja brezposelni delavci so bili obveščeni, da zopet dobe delo, s pripomnjo, da se bodo ob zopetni otvoritvi tovarn obrtne unije (trades unions) prezirale.
International Harvester Co. je odklonila obnovitev pogodbe s svojimi unijskimi uposlenci. Po njenih tovarnah se bo odslej delalo po 57£ ure mesto po 54 ur na teden.
“Pričakujemo, da se danes na delo povrne polovica od 9,000 starih uposlencev,” je rekel glavni poslovodja C. S. Funk od Harvester Co. Glede unij se je samo izrazil: “Razprti nismo z unijami.”	v
Vendar, tajnik M. J. Deutsch Ad “Building Material Trades Council” je bil obveščen v soboto, dajekom-panija sklenila, ne sprejeti agentov od unij, zastopanih v navedenih treh tovarnah. Stara pogodba, ki se je napravila lani začasa štrajka v Deeringu, je potekla dne 15. sept. in poprej so Deutsch in odbor unij-skih zastopnikov poiskali superin-tendenta A. E. Clarke a in «ra na-prosili za konferenco, na kateri naj bi se obnovila stara pogodba. G. Clarke je obljubil, da bo predlog stavil pred kompanijske ravnatelje ip v soboto je obvestil tajnika Deut-sčha, da ne smatrajo za “potrebno, sprejeti v dogovor unijske zastopnike.”
Uposlenci pri Harvester-kompa-nijibodo ta teden imeli več shodov, na katerih se dogovorijo, kaj učiniti proti prodaljšanju delavne dobe.
Pullman Go. bo bržkone plačo znižala od 10 do 20 odstotkov, tako vsaj pričakujejo zopet na delo vr-nivši se uposlenci. Mnogo delavcev je danes zaposlovalo v popravnici, ki je znana pod imenom “Calumet shop”. Delavce je najemala kompa-nijska agencija v Pullmanovi stavbi. Pred koncem tedna se pričakuje, da bodo skoro vsi oddelki velike vagonarne poslovali. C. D. F.
JOSEPH TEINEE’8
REGISTERED
Kako se očutite ?
JOSEPH TEIN EE’S
‘Tterv/i
REGISTERED
Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila tel©.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje.
Ozdravi vsak želodec.
Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo.
“Trinerjevo zdravilno gren-	JOSIP	“Trinerjevo zdravilno gren-
ko vino deluje čudovito na		ko vino je naš družinski lek,
želodec. Povzroči zdrav		ki nas ohranja pri dobrem
apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOŽEL, Tyndall, 8. Dak.”	TRINER	zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOČIŠ, Mammoth, Pa.”
	709 S. Ashland Ave. Chicago.	
V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
Kadarkoli želite hitrega stimul ant a in tc-nike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim!
Crested Butte, Colo., 19. sept. Naše gorsko mestice, v katerem ni druzega dela kpt po premogokopih, je v visočini do 9,000 čevljev nad morjem. Tu je do 100 Slovencev in do dvakrat toliko sobratov Hrvatov. Nekateri rojaki imajo tu kmetije in vkljub gorski visočini zrastejo tu razni poljski pridelki, zlasti repa bogato obrodi, kot tudi seno zraste obilo. Ta čas je tu dovoljen lov in več rojakov je šlo za svojim veseljem in prinesli so mnogo jerebic ter druge zverine. Zlasti je Juri Štajdohar, šele 18 let star, ustrelil srnjaka s košato glavo na 8 odrastkov na rogeh, podobnih kroni. Tacih srnjakov, pravijo, da se malo ustreli v starosti osmih let. Srnjak je sedaj razstavljen v hrvatskem Narodnem domu.
ColoradČan.
streljati ob določenem času in v naši mili domovini je v tem drugače. Tu se, kot že povedano, ob času lova marsikateri rojak veseli pri pečenki iz divjačine. Doma se pa svitlih knezov zverina gosti ter raja po kmetovem polju,od katerega plačuje kmet drago. ..?... t. j. davek.
Nekateri rojaki tu napredujejo v raznih rečeh. Tako n. pr. je g. J. M. nedavno začel riborejo in ima za to že mnogo rib v treh jezerih (?). Res ga to stane mnogo denarja, ali kot se vidi po množitvi rib, se mu bode v kratkem vse bogato izplačalo.
Tu okoli kmetje letos prinašajo stotere sadove, ker tu imamo v gorah letos dovolj dežja.	?
AUegheuy, Pa., 21. sept. — V nedeljo 11. t. m. je daroval v br vatski cerkvi Rev. B. Bekavac dve sv. maši, katerih se je udeležilo mnogo vernikov. C. g. župnik Bekavac je javil svojim župljanom, da je na lastno prošnjo premeščen v Butler, Pa., ter. se je ganljivopo-slovil. Ker je presv. g. škof otvoril iznova cerkev samo pod pogojem, da se uprava cerkvene občine ne sme več dati v roke dosedanjim nezadovoljnežem, to, mu je Rev. B. Bekavac predložil novi odbor, ki je slovesno prisegel, da se ho strogo držal škofijskih naredeb.
Hrvatsko župnijo alleghensko je prevzel č. g. dr. L. Lauš, dosedanji župnik v Donori. V nedeljo je že služil dve sv. maši in večernice, spričo mnogobrojno zbranih vernikov. Novi g. župnik se nada, da se bodo razburjeni duhovi zopet umirili in alieghenski Hrvatjeobrnili k Bogu, ker so se odstranili “vodje”, od katerih ni bil v nedeljo nijeden v cerkvi, a upati je, da se s časom epokore in skesajo.
Naiida, Colo-, 23. sept. — Tuje sedaj precej Slovencev, ki se večinoma ukvarjajo v rudotopilniei, ra zun nekaterih trgovcev in gostilničarjev. Mesto, na katerem živimo, je gorska ravnica v visoki visočini in gore okrog so pobeljene z novo zimsko odejo, ki je zlasti všeč lov cem na srnjake, kateri lov je sedaj odprt. Marsikateri rojak je tako srečen v lovu, da .pripelje domtv rogatega srnjaka in doma uživa okusno pečenko. Da, tu sme vsakdo
>5*4* r$er$?ricr$? I THE------
tEAGLE
Peninsular peči in ognjišča so najboljša na svetu.
Rojaki, pozor!
Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od neke strani ogovarja moja trgovina. V ti zvezi je bilo svoječasno poslano neko pismo v Crested Butte, Colo., pišoče čez mene. Rojaki, za svoje blago jamčim jaz sam. Zato sodite sami o tem, kar se čez mene pripoveduje. Primerna cena in pošteno blago je in bode moje geslo.	40t6
M. Pogorelc,
e.o. Ji. Schuette, 52 Statest., Chicago.
Imamo jili zelo veliko zalogo. Pridite in preglejte si jo. Cene so jako nizke, če ne morete celega zneska na enkrat plačati, damo jih vam tudi na lahka plačila.
Obiščite naš basi ment, kije poln hai gainov v porcelam steni, kositarnem i pocinkanem posodj kot tudi pohištvu 2 kuhinjo in pečeh.
Fina peč za gretje Base Burner........
Kuhinjska peč od.
(višje).
Peč za gretje za mehki premog....
$16.50 $ 9.50 •$ 5.85
Če kupite pri “THE EAGLE” si prihranite denar.
MATH SIMONICH, Manager.
—	V Rožni dolini, na Viču in na Glincah se snuje “Sokol”.
—	Umrl jc 4. sept. g. A. Cvetek, abs. jurist v Laškem Rovtu na Gorenjskem.
—	Umrl je v Marhinjih na Krasu Jožef Legiša, bivši večletni tamkajšnji župan.
—	Povozil se je v Slapah Luka Cemažar, ki je vsled dobljenih poškodb 9. sept. umri.
—	Umrl je v Sevnici gosp. Tomo Dernjač, šolski ravnatelj v pokoju in častni župan sevniški.
—	Ustanovni shod “Zveze slov. odvetnikov”» se je vršil 7. sept. v Ljubljani v mestni dvorani.
' — LTmrl je v Ljubljani hišni posestnik na Mestnem trgu g. Jožef Kobilca v 39. letu "svoje dobe.
—	Tujcev je došlo v Ljubljano meseca avgusta 3619, »a 810 več, nego ob istem času lanskega leta.
—	Oskrumba. Policija je dne '2. sept. izročila sodišču Jakoba Borštnika, ker je oskrunil dve mladi deklici.
—	Umrl je v Kranju hišni posestnik Zupanc, star 81 let, oče župnika g. Ign. Zupanca in vladnega svetnika g. dr. Frana Zupanca.
—	Imenovan je pomožni uradnik g. I. Zupančič pri okrožnem sodišču v Novem mestu za kancelista pri okrajni sodniji v Trebnjem.
—	Otvoritev predora. Dne 1 sept. so nad vse slovesno predrli 1053 m dolg predor pri Opčini na novi železniški progi Gorica-Trst.
—	Umrl je 1. sept. č. g. Franc Jeraj, župnik v Zavodnji, v 62. letu svoje starosti. — V Podčetrtku je umrl g. Matija Jeraj, nadučitelj pokoju.
—	Tovarna pogorela. V Rojanu pri Trstu je pogorela tovarna za asfalt gosp. Zučculina. Škoda znaša 130,000 kron. Zucculin ni bil za varovan.
—Aretiran je bil Henrik Jerman, ker je poneveril svojemu gospodarju tovarnarju Kantzu na Rimski cesti v Ljubljani večjo svoto denarja in ga zapravil.
—	Zadaviti je hotel v pijanosti v Starem Borštu, občina Moravče, 81. avg. posestnik Franc Petje svojega očeta, katerega so komaj rešili iz nasilneževih rok.
—Umrl je v Matulji, župnija Ka-stav, dne 31. avg. č. g. Jakob Mezek, vpokojeni duhovnik škofije tr-žaško-koperske,rojen v Novi Oselici pri Škofji Loki 1. 1825.
—	Pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda pri I. ljubljanski podruž-niči je postal č. g. župnik Frančišek Košmerlj iz Amerike, ki je daroval za jeseniški otroški vrtec 200 K.
—	Iz litijske okolice se piše: V četrtek 1. septembra zvečer je strela užgala hišo posestnika Jos. Čebela v Lešah nad Savo. Ogenj so takoj pogasili; vas je bila v veliki nevarnosti.
—	Nesreča s puško. Franceta Škerjanca je pri Grosupljem nekdo ustrelil po nesreči v noge. Šker janec, katerega so prepeljali v bol nico, noče povedati, kdo ga je ob strelil.
—	Radeckijev veteran umrl. V Blagovici, okraj Kamnik, je umrl Miklavž Boštele, vojak “očeta Ra-deckega”. V 1. 1848. do 1849. se je vojskoval v Italiji. Dosegel je starost 82. let.
—	Ubijalec na begu v Ameriko. Policija je dne 1. sept. zasledovala vsled brzojava nekega Franceta Ber-lana iz Višnje gore, kateri je sumljiv uboja. Barlan jo je najbrže
, popihal v Ameriko.
—	Otroški vrtec na Jesenicah. Ta teden'so začeli zidati na Jesenicah poslopje za slovenski otroški vrtec. Po pogodbi mora biti poslopje to leto pod streho, do 30. maja prihodnjega leta pa popolnoma dovršeno.
—	Umrl je dne 7. sept. v Ljubljani ob 3. uri pop. g. Rado Češno-var, jurist, v 24. letu svoje starosti.
—	S tretjega nadstropja padel je pri zgradbi Žnidaršič-Valenčičeve tovarne v Ilirski Bistrici 25letni delavec Andrej Slavic iz Brežic, okraj Voloska. Dobil je težke poškodbe.
—	Umrl je 5. sept. pri Sv. Ani nad Tržičem č. gosp. Janez Cotelj, upokojeni župnik poreško-puljske škofije. Rojen je bil v Lešah pri Tržiču 23. avg. 1859, v mašnika je bil posvečen 9. sept. 1883.
• Stražnik voznik v Ljubljani. Tomcev hlapec Anton Mlakar se je sept. tako napil, da je na cesti na Rudolfovo železnico padel z voza in kot mrtev obležal. Policaj ga je naložil na voz in ga pripeljal domov.
—	Domača umetnost. Domači slikar g. Jebačin iz Ljubljane je na pročelju uršulinske cerkve v Škofji Loki na opresno naslikal pet podob, namreč sv. Katarino, sv. Nežo, sv. Stanislava K., sv. Janeza B. m sv. Angelo, ki je glavna in najlepša slika.
—	Tatje v cerkvi. Pri Sv. Križu so v noči od 2. na 3. sept. v tamošnji cerkvi ukradli še neznani tatovi 2 keliha, 1 ciborij, o vratno verižico in uhane s kipa Matere Božje na stranskem altar ju ter še kako drugo malenkost. Vrednost ukradenih reči se ceni na kakih 600 kron.
- Ubil se je dne 5. sept. ponoči na Bregu št. 15 v Ljubljani 24letni trgovski pomočnik pri tvrdki Ma-dile & Wutscher Franc Budan iz Žužemberka. Prišel je vinjen domov ter je z mostovža v II. nadstr. padel na dvorišče, kjer je obležal z razbito glavo.
—	Božji rop. Veliki Gaber. Dne 31. avg. vtihotapil se je podnevi hudoben človek v našo cerkev, ka tera je celi dan. odprta, odprl s pravim ključem tabernakelj ter vzel iz monštrance veliko in več malih sv. hostij iz ciborija. Razun sv. hostij ni božji-ropar ničesar odnesel in tudi ničesar v cerkvi poškodoval.
—	Poizkušeni samomor in umor. Uradni Ji3t poroča: Dne 30. avg. se je v stanovanju svojega ljubimca M. S. v Podgori, občina Vrhnika, zastrupila 24letna F. ,Z. z Dunaja ter je v obupu dala strupa tudi svoji dve leti stari hčerki, ker jo je lju bimec zapodil proč. Otrok je umrl, njo pa bodo morda ohranili pri življenju.
—	Bratu zasadil nož v prša. Z nožem sunil je delavec A. Kavčnik, doma iz Brezovice pri Ljubljani, svojega brata. Obadva sta bila v službi v Planini. Neki dan sta se med seboj sprla in beseda je dala besedo. Kavčnik vzame iz žepa nož ter ga zasadi v prša svojemu bratu, katerega so morali takoj odpeljati v bolnico.
—	Pred novomeškimi porotniki so bili radi uboja Antona Zrimšeka obsojeni Marn Anton, Škufca Ant in Železnikar Anton na dve leti, Zavodnik Anton na 18 mesecev, Markovič Ivan je bil oproščen. — Jožef Hutter je bil radi ponarejanja denarja obsojen na 4 leta težke ječe. Soobtožena Marija Seidlitzer je bila oproščena.
—	Brata Komarja. Policija j zaprla Mihaela Komarja, ker je vinjen razgrajal. Eduard Komar pa je v strahu pred kaznijo pobegnil od domobranskega pešpolka. Bil je pri orožni vaji, a ker se je bal prestati več dni v temnici, ni čakal, da bi ga bili zaprli, marveč je odšel brez vojaške knjižice. Vojaška ob last ga je naznanila policiji, katera vprašuje po njem, ter ga bo izročila vojaški oblasti.
—	Koutrolor Jereb mrtev? S Kranjske gore, 4. sept. Minulo je že več ko osem tednov, odkar je izginil tukajšnji davkarski kontrolor Jereb, in do danes ni o njem ne duha ne sluha. Zmešalo se mu je nekaj; domišljeval si je namreč, da ga preganjajo. Dne 9. jul. je vzel lovsko puško in odšel v dolino Pi-šenco, kakor stb ga nekateri videli. Skoraj se ne more več dvomiti, da se je ponesrečil kje v gorah pri Kranjski gori.
—Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji: C. g. Anton Žnidar šič, kapelan na Blokah, gre za župnega upravitelja v Drago in č. g. Tomaž Zabukovec, upravitelj v Dragi, za kapelana na Bloke. C. g. Janez Miklavčič, kapelan pri Sv. Duhu, gre za kapelana v Rovte. Nameščena sta č. g. Andrej Zgaga za drugega kapelana v Šraartinu pri Kranju in č. g. Ignacij Žust za kapelana pri Sv. Duhu.
1 —Velika nesreča se je dogodila v Idriji dne 6. sept. dop. V Leopoldovem predmestju ob takoime-novanem “Pesku”so kopali. Ravno so zavrtali skalo, da bi jo razgnali, ko zapazijo, da se je plast nad njimi odtrgala ter leze proti njim. Bilo je več odraslih in igralo se je več otrok. Na klic: “Bežite!”, zatekli so se sem in tja. Plast pa je prihitela in jih več poškodovala in zasula. Izpod razvalin so potegnili 9letnega dečka Jožefa Močnika vsega razbitega in mrtvega.
—	Zapuščina bogatega ljubljan-čana. Ob osojskem jezeru na Koroškem je umrl bivši gimnazijski učitelj Janez Mlakar, rodom Ljubljančan. Iz njegove oporoke omenjamo: Zapustil je 6000 K postrež-nici, 24,000 za ustanovo, s katere pomočjo naj se pošilja samostojne ljubljanske obrtnike na tehnologični zavod na Dunaj, 20,000 kron za dijaško kuhinjo, 12,000 kron sekciji nemškega in avstrijskega ,planinskega društva, 2000 kron ljubljanskemu društvu za varstvo živali, 6000 kron za razdeliti v manjših svotah za razna dobrodelne namene
—	Fanta razorožila orožnika. □ Z orožnikom sta se dne 8. sept. stepla v Polhovem gradcu brata Lorene in Franc Hribernik. Cetovodja Mehle je opominjal fante iz Briša, ki so se hoteli stepsti, naj bodo mirni, na kar sta se vzdignila Hribernika proti njemu in ga hotela razorožiti. Orožnik se je branil, a je vsled premoči dveh le podlegel. Franc Hribernik in njegov brat sta vzela orožniku puško. Franc je bil ranjen na desni roki, ker je zagrabil za sabljo in jo hotel vzeti. Ranjen je bil tudi orožnik. Orožniki so po Viču lovili Franceta Hribernika, ki jim je pa ušel. Franc Hribernik je z orožnikovo puško prišel v Ljubljano, kjer ga je mestna policija aretirala. Hribernik pravi, da je puško hotel od-
dati oblasti.
—Izpred novomeškega porotnega sodišča. Morilec poštnega sela, Erman, obsojen na vešala. V" soboto 3. t. ra. se je v Novem mestu vršila porotna obravnava proti roparskemu morilcu Francu Brmanu iz Cešnjic, fare St. Janž pri Radečah. Prič je bilo vsega skup zaslišanih TJ.
Obtoženec je bil rojen 29. nov. 1881, hodil je 6 let v domačo šolo ter nima nič premoženja. Govori tiho in boječe. Predkaznovan je bil samo enkrat z zaporom 12 ur zaradi nerednosti pri živinskem listu.
V obtožnici ga dolži državno pred-sedništvo v 12. slučajih hudodelstva tatvine in pa, da je dne 1. julija 1.1. zavratno in roparsko umoril poštnega sela Franceta Bregarja. Obtožencu je bilo znano, da je vsakega prvega dne v mesecu prihajalo na pošto več denarja. Da je hudodelec izvršil svoj naklep, pripeljal se je nalašč iz Ljubljane, kjer je dalj časa pohajkoval. Na Brunski gori je na strmi stezi čakal Bregarja, oborožen z debelim kostanjevim kolom, ker mu je bilo znano, da hodi poštni sel po tej bližnjici, donašajoč pošto iz Radeč v Št. Janž. Isto-tako mu je bil dobro znan čas dohoda. Napadel ga je, pričakujoč, da bo dobil pri Bregarju vsaj 200 K. Bregar je dobil s krepeljem tako silovit udarec po glavi, da se je takoj zgrudil na tla, in ko je tako ležal na stezi, udaril ga je še dvakrat ali trikrat. Zdravniški izvedenci so dognali, da je morala smrt nastopiti takoj vsled otrpnenja možganov. Umorjeni je imel kosti na čelu in na nosu vse zdrobljene. Posamezni koščeki kosti so bili odpadli, deloma so se nahajali med možgani. Morilec je bil dva dni po umoru prijet v Ljubljani. Skraja je tajil zločin, pozneje je pa vee priznal.
— Veliki zvon za cerkev pri D. M. v Polji, največji na Kranjskem, težak do 108 starih stotov, je došel v nedeljo 4. avg. okrog pol 9. ure iz sloveče livarne Hilzerjeve iz Du
tl
¿7
=£>a
Frank Sakser*
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 3893
O O
USTANOVLJENO LETA 1893.

t
DENARJE
um najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov' in pošt.
<?

Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAROBRODNE LISTKE
prodajam po izvirnik cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sle venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANIC SAKSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
Vsakdo naj pazi na hišno steviiko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 3795 Cortlandt^^^ ^^^Telefon: 3795 Cortlandt
najskega Novega mesta v Ljubljano. Še v nedeljo so ga odpeljali slovesno skozi Ljubljano v Polje, kjer ga je prevzvišeni knezoškof posvetil v sredo 7. sept. popoldne. Naslednji dan, t. j. na Mali Šmaren, je bila v Polju sv. birma. Tudi sta bila blagoslovljena ta dan nova stranska oltarja, posvečena sv. Družini in sv. Alojziju' katera je lično izdelal g. Grošelj iz Selc.
— Nova podzemska jam». Ne daleč od vasi Šuta (Sveti Tilk) pri Komnu je globoka razpoka, ki je Ičvcem dobro znana, ker v njej gnjezdi mnogo divjih golobov. Pretečeni teden je skočil v brezno 86-letni starček Ivan Stepančič zaradi domačih prepirov. Pastirji so našli pred breznom starčkov klobuk. Toda nihče se ni upal v globočino. Končno se je prijavil lovski paznik Andrej Lega iz Komna. Dvakrat so ga spustili v globočino, a obakrat je moral nazaj, ker je bila 40 m dolga vrv prekratka. Šele s 100 m dolgo vrvjo je dosegel tla. Ni pa mogel sam spraviti mrtvega trupla, ki je že močno trohnelo, iz jame, ter je moral še enkrat na vrli, da je vzel za pomoč še enega moža s seboj. Truplo sta spravila v vrečo ter jo privezala na vrv. Lega je pripovedoval, da se razprostira od 100 metrov globokega brezna velikanska, nad 300 m dolga jama, ki je polna kapnikov. Prinesel je tudi seboj več krasnih stalagmitov. Občina, kamor je spadal samomorilec, je izplačala Legu 100 kron, njegovemu pomočniku pa 50 kron.
-- Prof. Janez Gnjezda - umrl. Dne 10. sept. zjutraj je, dasiravno že nekaj mesecev bolan, nenadoma preminul č. g. Janez Gnjezda, c.kr. realčni profesor v pokoju, predsednik “Kat. društva rokodelskih pomočnikov”, predsednik “Ceciliji-nega društva ljubljanske škofije”, konzistorialni svetnik in imetnik zaslužnega križca s krono. Končal je zemeljsko pot mož, ki je vse svoje življenje deloval v Ljubljani. Bil je vseskozi mož dela, ki je to, kar si je naprtil, vztrajno in brez omahovanja nosil. Rodil se je v Idriji dne 29. majnika 1838. Šolal se je
v Ljubljani kot gojenec Alojzijevi-šča in je po dovršenih bogoslovnih študijah vstopil takoj kot prefekt v Alojzijevišče 1. 1861, kjer je ostal do 1. 1882. Takrat pa je postal katehet na mestnih šolah ljubljanskih. Po štirih letih se mu je podelila leta 1886 profesura za veronauk na ljubljanski višji realki, kjer je vztrajal do lanskega leta, ko je zaradi bolehnosti stopil v začasni pokoj. Koliko je deloval za šolo ir. vzgojo mladine, tega ni možno povedati z nekaterimi besedami. Po celi deželi in izven Kranjskega ima pokojnik mnogo učencev, ki so ga čislali in mu brez dvoma ohranijo neizbrisen spomin. Poleg šole se je še kot mlad duhovnik iskreno zavzel za društveno življenje.
— 200,000 sardel so vjeli ribiči v Gradežu.
—	Iz Nabrežine poročajo, da je stavka brusačev kamenja končana-
—Mleko podražili so v Trstu pre-kupovalci mleka. Liter mleka velja sedaj 28 v.
—	Novo grozdje. V spodnji Istri se prodaja beli muškat od 20 do 22 kron kvintal.
—	Umrl je v ponedeljek 22. avg. ob 6. uri popoldne v Gorici vpokojeni župnik preč. g. Blaž Madon v starosti 88 let. Zadnja leta je jako slabo videl, zato je bil po večini v svojem stanovanju.
—	Slovenske pozivnice pri tržaškem redarstvu. Doslej je tržaška policija izdajala pozivnice le v laškem jeziku. Sedaj je,pričela izdajati tudi slovenske pozivnice.
—	Župan Ivan Hribar v nevarnosti. Izpod Grintovca se poroča: Te dni je godoval ljubljanski župan Hribar v Cerkljah. Ob štirih popoldne je zajahal svojega konjiča, da gre nazaj v Ljubljano. A konjiček ga je vrgel za župuiškim vrtom 14&Z sebe in vlekel par korakov za seboj. Pobral se je, a ni mogel vsled strahu in oslabelosti zopet na konja in ko
je g. Hribar poizkušal zopet splezati nanj, je konj zdirjal in župan je bil zopet pod konjem, ki ga je vlekel za seboj, dokler se ga ni oprostil. Župan je izgubil ščipalnik in klobuk, kar so pa našli gostje, ki so prišli pomagat. Župan menda ni nič poškodovan.
— Samomor v ječi. Graški listi zabeležnjejo vest, da se je morilec §voje letie, Šegula, v zaporu obesih
- Nesreča. V četrtek 1. sept. ob pol 3. uri pop. se je v žalski pivovarni pri snažen ju desetpolov-njaškega soda ponesrečil tamkaj uslužbeni sodar Jakob Kušec. Premočni sopar, kateri je bil v sod spuščen, je raztrgal dno soda ter preblizu stoječega Kušeca vrgel s tšlko silo v stran, da je četrt ure pozneje izdahnil.
— Otvoritev železnice po Rožni dolini na Koroškem bo šele 1. 1906.
— Umrl je na Koroškem učitelj gosp. Ivan Mlakar v 67. letu svoje dobe.
— Za suplenta za klasično filologijo na celovški gimnaziji je nastavljen domačin dr. Arneje.
— Hrvaške novice. Kroglja iz topa ga je ubila. Pri Ludbregu je Lmbro Madjerič iz Ivanca našel na polju topničarsko krogljo. Ko jo je nesel domov, vrgel jo je na tla, nakar je kroglja eksplodirala in ga ubila. — Na Reki bodo nadaljevali z gradnjo luke. Stroški so prora-eunjeni na 5 in pol milijona K. — Nova železnica bo zgrajena od kolodvora v Koprivnici do Varaždina. — Ob železnici zaspal je pri Reki kmet Jurij Ujčevič z Velikega brda. Nogo je imel na železniškem tiru. Karlovški vlak mu jo je odtrgal.
AMEMMtJMC.
Ustanovljen 1. 1891.
Pni slOTensti Katoliški M t Aieriki
Izdala
Slovetisko-amerikansko tiskovno društvo
V JOLIET-O, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: celo leto .	.	8 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj: at« celo leto .	.	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
tia naročila za pošiljanje lista brez pri] poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 fiorth Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR ir» naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKISLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co.” cor. Benton <& Chicago Sirs., Joliet, Ills.
®he oldest Slovenic paper inUni ted States and the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance.
Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, III. as second Glass matter.
CERKVENI KOLEDAR.
2.	okt.	nedelja	19. pobink.
3.	“ .	pondeljek	Dionizij, škof.
4,	< «	torek	Frančišek Seraf.
5.	“	sreda	Piacid, muč.
6.	« «	. četrtek	Bruno, opat.
7.	< «	petek	Justina, dev.
8.	« «	sobota	Brigita, vdova.
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih veri,. XVII.
Ali veruješ v čudeže?
V sedanjosti se smatra za znamenje dobre vzgoje, za dokaz višje izobrazbe, rogati se nadnaravnemu, zasmehovati čudeže. Zakaj? Ker ji to doba praznoverstva in nezvestobe. Trdna in preprosta vera, ki are išče ničesar onstran tega, kar vera rrči, je mnogim zelo potrebna. Praznoverje lahko vodi do nevere ali krivoverstva; isto je Cerkev progna-la, a deloma se je vrnilo z reformacijo in protestantizmom. Nekaj se mona nadomestiti za vero. Ljudje, Idi na verjamejo v čudeže, verjamejo \r humbug. “Čudeže zasmehuje narod, ki čita trideset milijonov časopisja na dan in podpira Wali Street” (Mr. Dooley’s Philosophy). Taki ljudje verujejo v “svete obrede” pro»tozidarstva, v hipnotizem, pre rokovalce sreče, duhokraje, jasnovidce,. preobračalce miz in krščanske znanstvenike, a videti je, da zanikajo Vsemogočnemu Bogu pravico, delati čudeže. Tako zanikanje je blazen ponos in je komaj vredno opomnje. “Ko bi kdo resno vprašal, da li more Bog delati čudeže, izka zali bi mu pač preveč časti, ako bi mu odgovorili; zadostovalo bi, na ročiti zanj prostor v blaznici” (Rous seau). Brezbožneži, ki zatrjujejo, da vso naravo vodijo slepe in us )dne>. postave, se boje misli na čudež, ker čudež prevrne celo teorijo bogotaj-»tva iu panteizma ali vseboštva.
Pravilno razumevanje, kaj js on dež, bo odstranilo mnogo neumnih
predsodkov. Vprašajmo prvaka bogoslovcev, sv. Tomaža, za definicijo ali določbo besednega pojma: “Čudež je učinek božje moči, ki presega vse prirodne postave, ali učinek božje vsemogočnosti čez moč vsakega ustvarjenega vzroka.” Trije pogoji se zahtevajo za čudež; ta mora biti učinek čez moč vsake stvari, izvršen v naravnem redu in odkrit čutom. Tako ni noben čudež, videti psa hodečega, a čudež bi bil, videti goro ali granitno skalo premikajočo se samo po sebi. Čudež ne bi bil, ko bi rožen grm pognal liste ali cvete, a bil bi, videti trdno skalo cvetočo. Kar je naravno v enem redu, je nadnaravno v drugem. Kar presega naravo prvega, je primerno in naravno drugemu. Ali ni Bog nad redom in močmi narave? Ali je kaj težavno zanj? Ali ne more On več storiti, nego vse ustvarjene naravne sile?
Še več, Bog uporablja drugoredne vzroke, da napravlja gotove učinke. On povzroča, da zavisi žetev od orodja poljedelčevega, trdnost poslopja od spretnosti stavbarja in delavcev. Ali mu hoče kdo prepovedati, da napravlja take učinke naravnost, to je, brez uporabe drugo-rednih vzrokov?
Bog ne preobrača postav »n reda naravnega, če dela čudeže. Narava dela po močeh, katere je vanjo dejal Bog; postavam sledi, katere ji je Bog predpisal. Kaj naj zabrani Bogu, delati brez teh naravnih sil?
Nikakor ne dela torej zoper naravo, ampak čez naravo. Natančno rečeno, Bog ne zastavlja naravnih postav po čudežu, nego samo premaga nižjo silo po kaki višji. Toda, ali niso naravne postave nespremenljive? Gotovo ne; jednolične in neizpremenjene so, ampak ne neiz-preminljive. Ali se Bog ne izpre-meni, kadar posluša molitev? Bog se ne more nikdar izpremeniti. Molitev je eden potrebnih pogojev v načrtih božje Previdnosti v dosego gotovih uspehov. Zato mnoge stvari zavise od molitve; njeni učinki niso čudeži, nego preprosti nasledki dru gorednijh vzrokov. Če je vprašanje o čudežu, nam je dognati dve stvari: Ali se je res dogodil? Ali je te pravi čudež, izpolnjajoč bistvene pogoje?
Čudeži so potrebni v veri. Bog je moral poveriti Svoje sle ali vestnike pred ljudmi. Dal je moč čudežev Mojzesu m prerokom, in Kristus jo je dal Svojim apostolom, če Bog prilično v zgodovini človeštva pokaže po čudežih, da je Gospod narave, ima Svoje svete in posebne vzroke za to. Delal jih je, da je ustanovil Svojo vero na zemlji, in sv. Avguštin omenja:	“Največji
vseh čudežev bi bil, spreobrniti celi svet brez čudeža.”
V čudeže verujem, ker verujem v Boga in v zdravo človeško pamet.
Vera z ozirom na delavsko vprašanje.
O tem predmetu je imel nedavno neki nemški jezuit, p. .1. Seiler v Norimberku (Nuernberg, Bavarsko) predavanje, ki je tu posnemamo. V poučni, pi-aktično poljudni in vendar obenem znanstveni obliki je govornik razložil, da je vera, ki mogočno upliva na mišljenje ljudij 1. po svojem duhu, svojem uku, svojih načelih. V dokaz temu je spomnil poslušalce na poganski Rim s suž-nostjo, ponižbo ženske in z izpo-stavijanjepi otrok. Po čem je suž-nost dosegla svoj konec? Po čem se je ženska zopet postavila v svoje pravo dostojanstvo? Po čem se je polagoma, prenehalo od nečlovečnosti, slabotne otroke usmrčati ali izpostavljati? Vse to je učinilo kristijanstvo s svojim ukom. Kri-stijanstvo je ljudem oznanjalo v imenu Boga, da so vsi, visoki in nizki, gospod in suženj, moški in ženska, starši in otroci, podobe božje, da je žena tovarišica moževa, da se mora otroke smatrati za daro ve božje. Takisto deluje vera tudi na rešitev socialnega ali družabnega vprašanja. Vera pravi gospodarju: “Ti si odgovoren za ravnanje s tvojim podanikom. Vsak izmed njih je tvoj bližnji in bližnjega mo raš ljubiti kot samega sebe.” Ta duh kristijanstva mora uplivati na celo postavodajstvo v obrambo ubo zega, zatiranega delavca.
Temu duhu kristijanstva je č. govornik postavil nasproti dtfha
novodobnega verskegamodroslovja, materijalizma, evolucijske ali raa-vojne teorije s temeljno zmoto, da se je človek razvil iz rastlinske tvarine, iz živali po boju za obstanek in dednostni postavi, da vse zavisi samo od jakosti močnejšega, da sme človek uporabljati vsako sredstvo v osvojitev dobrega mesta na zemlji, da ni zanj višjih ciljev. To svetovno naziranje vodi neizogibno do zaničevanja človeške dostojnosti, do vlade kapitala, do propasti družabnega blagostanja. In zato je imenovati rešnjim dejanjem krščanske vere, če svari človeka na njegov večni cilj in konec; da,delati mora, skrbeti napredovati v boju za obstanek; a poleg časnosti ne sme pozabiti večnosti.
Najposebnejšepolje krščanstva je charitas, t. j. krščanska delavna ljubezen do bližnjega; ta jemlje nase skrb za ubozega delavca, njeno opravilo je, da stopa kot angelj milosrčnosti v kočo ubozega, otirat mu solze, lajšat stisko in tolažit srca. Novodobna ljubezen človečnosti ne bo mogla nikdar nadomestiti krščanske ljubezni do bližnjega. Plačani bolniški strežaji niso nobene usmiljene sestre'
Krščanstvo nudi delavcem in vsem drugim stanovom pravo izobrazbo duha in srca: Samo vera pojasnuje delavcu velika vprašanja o njegovem bivanju na zemlji, odkod in kam; samo vera ga svari, naj bode plemenit, čist, zmeren, varčen in delaven. Brez vere ni prave omike.
Krščanstvo opozarja slednjič tudi na pravico iu dolžnost organizacije. Cerkev je prijateljica organizacije: to dokazuje srednji vek s svovimi cvetočimi cehami ali stanovskimi družbami. To dokazuje med mnogimi mesti tudi posebno katoliška preteklost N orimberka, kjer ni cvelo samo' cerkveno - versko življenje, temveč ž njim je cvela tudi velikanska organizacija, cehov. Pravica do organizacije je naravno pravo, ker je človek od Boga ustvarjen ne samo kot posamno bitje, marveč tudi kot družabno bitje. Zato mora cerkev odobravati organizacijo in jo je odobravala vsak čas. Posamezni delavec je zase brez moči, zato je celo dolžnost delavcev, da se organizirajo. Zmagala bo v družabnih zmešnjavah gotovo krščanska organizacija, ker stoji na trdnih tleh krščanske misli, in pra-vice ter sme potemtakem pričakovati pripoznanja vseh pravičnomi-slečih ljudij.
Krščanstvo pojasnuje tudi edino prava načela, ki utegnejo edina vesti do uspešne družabne politike. Katoliški družabni uk se drži posredi med individualizmom in socializmom. Dočim namreč individualizem s svojimi velikokapitali škimi težnjami razločuje družbo v atome ali drobce in pušča veljati samo pravico močnejšega v boju za obstanek, hoče socializem vse združiti. Krščanstvo pa daje posamniku, kar mu pristoja in isto-tako skupini. Socialnemu politiku stavi jasne cilje pred oči:	ohrani-
tev in razsirjatev srednjega stanu, obrambo in povzdig proletarskega ali siromašnega delavca. — Vsi, gospoda, vemo, kake naloge so stavljene cerkvi, državi, pojedinčevi in družabni samopomoči in konečnose gre samo za eno: provedbo in izvedbo krščanskih načel.
Krščanstvo daje pa tudi tako obsežni organizaciji, kot bodi skupna delavska, trajno stanovitnost in trdnost. Brez duha mejsebojne strp-ljivosti in ljubezni ter brez pripoznanja oblasti v združbah delavskih kot izven istih ne more obstajati zjedinenje delavsko. A ta duh se nahaja samo v krščanstvu. To naj bi prav dobro premišljevali vsi d* lavci, ki hočejo realno ali stvarno, ne sanjarsko zboljšavati svoj položaj. Tako sodeluje vera v odlični meri pri reševanju delavskega vprašanja.
Organizacije se tudi imenujejo korporacije. V svoji jednotinaj bi bile podobne telesu. Če pa temu telesu nedostaje duše, loči se kmalu v svoje snovne dele. Tako tudi vsaka organizacija brez oživljajočega duha mejsebojne časti in ljubezni, redu in nesamopridne udanosti. Ali imajo tega duha organizacije neverske med delavci? Ali ne bo sebičnost, ta stara sovražnica vsega človeške združbe, s svojim poseka-ajem v pravico bližnjega nazadnje
razločila tega telesa brez duše v njegove atome?
Eden najodličnejših organizatorjev na socialnem polju pravi zato po vsej pravici:	“Bodočnost tega
gibanja r»a polju delavskih družeb pripada krščanstvu.”
(Konec prih.)
Selitev katoličanov na jug.
Narastek katoliškega prebivalstva v nekaterih južnih državah, ne iz • na\ adnih vzrokov ali vsled poiuno-žitve števila spreobrnjencev, se lahko zanesljivo pričakuje v bližnji bodočnosti. Ta zaključek se vsilj uje vsem, ki se potrudijo in čitajo nedavno objavljene ljudstvošietvene zapiske, ki kažejo narastke prebivalstva v raznih državah Unije zadnja lota. Te uradne številke kažejo, da je, prvikrat v zgodovini Združ. držav, prebivalstvo južnih držav narastlo v večji meri nego severnih držav v zadnjem desetletju, končujočem z letom 1900. Zapiski kažejo, da j« prebivalstvo v tej deželi narastlo za 20.7 odstotkov, ali
13,000,000 oseb ali več nego dvakratni povprečni narastek v evropskih deželah. Izmed te pomnožitve prebivalstva kaže jug skoro dvakrat več odstotkov nego sever; najbolj se je pa pomnožilo prebivalstvo na jugu iu jugozapadu zapadno od reke Mississippi. Številke so znamenite, ker dokazujejo, da je selitev obrnjena do gotove mere v južne države, kamor vabijo ljudi cenejša zemljišča, ugodnejše podnebje ter boljše družabne in obrtne ra/.mere, nego so na zapadu in severozapadu Združ. držav, kamor so se več let najrajši obračali priseljenci, želeči novih domačij. Javna zemljišča v deželi so se večinoma že prekupila. Sedaj ni več ogromaih kosov orne zemlje v zapadnih državah, kot se jih je lahko dobilo nekoč. In zato so iskalci domačij (homeseekers) obrnili svojo pozornost na jug, kjer so zemljišča cenejša, nego v osrednjih in zapadnih državah. Potem, ko so se odkrili in razvili premo govniki in železni rudniki ter lesni zakladi na jugu, je nastalo veliko povpraševanje po delavcih, zlasti vajenih, in tiso se dobivali s severa. Ena izmed posledic te selitve bo pač narastek katoliškega prebival stva na jugu: in vsled tega se bo gotovo bolj razširjalo znanje katoliškega nauka v teb dolgo omračenih državah, in bo v teh pokrajinah še več ljudij pristopalo med člane sv. vere.
Avstrijska prepoved.
Avstrija ima poseben vladni odsek zdravnikov, kateremu se mora vse, kar se javno ponuja glede zdravil, predložiti v pregled in kemično preiskavo. Zadnji mesec se je objavila prepoved za izdelovanje gotovih patentnih zdravil, ki so se prodajala kot rastlinski čaj, in to dejstvo samo omenjamo, ker se dvoja teh izdelkov naznanjata po časnikih tudi v tej deželi- Mislimo, da ima občinstvo pravieo do poštenih preparatov ali pripravkov, ki nimajo v sebi nevarnih primeskov, takih kot je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je preparat narejen samo iz čistega, pristnega vina in izbranih rastlin z naj večjo skrbjo in vedo. V' boleznih želodca in črev ni boljšega, ni varnejšega in ni zanesljivejšega zdravila; za očiščanje krvi in krepčanje rnišio in živcev je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino priznano najboljši lek. Vsa družina je lahko rabi v svojo korist. Okus je jako prijeten. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, llls.
Potnikom v New York, Bostor, New England in vsa vzhodna mesta bo v naj večjo korist, če si zagotovijo vožnji listek za po Nickel Plate-železnici in njenih vzhodnih zvezah. Trije dnevni vlaki, na katerih ni nobenega preplačila. Po sebnost postrežbe so jedi v obednih vozovih, po American Club načrtu. Plačaš za kar dobiš, a v nobenem slučaju ne čez 35c do $1.00 za jed; tudi postrežba a la carte in Mid-day Luncheon 50c. Glede voznine in vseh podrobnostij te pouči z veseljem, če vprašaš, John Y. Cala han, General Agent, Chicago, UL, Room 298, 113 AdamsSt., Chicaški kolodvor, LaSalle in Van Buren Streets.	39 42 27
Novih vrst podzemljica ali krompir na londonskem trgu se prodaja po $5 in $10 funt.
Nekdo na Angleškem je zadnjič pogoltnil oso iz čaše piva. Strah mu je povzročil srčni krč in smrt.
Vseučilišče Yale (New Haven, Conn.) je doslej graduiralo 22,035 dijakov. Izmed teh izobražencev živi še 12,744 in umrlo jih je 9,291.
Rev. Albert Reinhart, župnik cerkve sv. Trojice v Somer-setu, Ohio, in urednik cerkvenega magazina “Rosary”, je bil 18. t. m. zadet od mrtvuda, ko je dokončal sv. mašo in bil še pred altarjem.
Grofinja Božena pl. Kleniewska, stara 20 let, hči bogatega vlastelina v Nieždovu na ruskem Poljskem, se je vpisala v “Iowa State Agricultural College” v Amesu, kjer bo proučavala poljedelstvo.
Prvi minister španski, g. Maura, je moral poskusiti nevarnost visoke službe. Neki italijanski anarhist je bil ujet, ko ga je hotel napasti z dinamitom. To je tretji poskus napada na njegovo življenje. Jako značilno, da nikdo ne misli usmrtiti francoskega prvega ministra, g. Combesa. Bržkone so anarhisti prepričani, da Combes opravlja njih posel.
Da je poveličal rojstvo prestolonaslednika, je italijanski kralj Vittorio Emanuele dne 16. t. m. dal $200,000 skladu za onemogle delavce, pomilostil vse begune in okrajšal za šest mesecev kazenski rok gotovim jetnikom. Večina naroda odobrava čin kraljev, da je dal nasledniku naslov princ Piemontski mesto princ Rimski, ker znači to korak do sprave med cerkvijo in državo.
D e j s t v o, d a si je J a p o-nija prisvojila vlado v pokrajini blizu Mukdena, koder prodira, bi moralo pač odpreti oči vsemu svetu, kaj žoltokoža napihnjenka dejansko namerava. Vkljub svojim ponosnim prvim izjavam je očividno jako ropaželjna. Dovoliti noče Rusiji, da bi utrgala kos Kitaja; sama hoče rajši trgati. To bi moralo biti sedaj jasno, da bi Koreja in Kitaj izgubila, ko bi Japonija premagala Rusijo, takisto, kot narobe.
VV i 1 1 i a m M o c k, dobro-žnan možakar v ELlendaleu, N. D., je te dni ogorčeno zanikal, da je Abner S. Coville iz Newmarketa, N. J., glavar največje “Rooseveltove družine” v deželi, kot so v svet trobili novinarji. Coville ima sedemnajst sinov, ki bodo glasovali za Roosevelta, dočim bo Mockovih dvajset sinov in troje zetov glasovalo kot en mož za predsednika, kot so to storili 1.	1900. za Williama
MeKinleyja. Moek je imel še tri druge sine, ki so pa umrli.
Urad obrtnijske statistike je te dni o peterih glavnih industrijah v Pennsjlvauiji—železo in jeklo, sirovo železo, trdi (antra-citni) premog, mehki premog in ko-siter(ein)—poročal sledeče: Skupna produkcija v tonah, 182,656,834; število uposlenih delavcev, 435,774; skupni znesek delavskih plač, $241, 677,718; tržna vrednost produktov, $774,963,777. Poročila 734. tovarn kažejo, da je bilo 1. 1903. uspešno. Skupna tržna vrednost 16,567,013 nečistih ton produciranega železa in jekla je bila $458,097,248.
Ker se je C. S. Stewart hotel zopet oženiti in ker je hčerkama pretil, da ju usmrti, sta ga umorili s sekiro zarana dne 18. t. m. v Marlinu, Texas, ko je spal na verandi svojega domovanja. Prva deklica je stara 11 let in druga 12. Zločin sta priznali, ko sta bili aretirani vsled krvavih madežev na obleki. Deklici sta lepi in razumni. Očetovo grožnjo, da ju usmrti, je povzročilo dejstvo, da sta uničili pismo Stewartu od njiju bodoče mačehe. Otroka sta presekala očetu glavo in jo potem odsekala. Stewart je bil bogat farmar.
Kadar
K U p
ure
gotovo želite kupiti
razmernih cenah.
IR. IKIieip
juVelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
oo+o+-+o*oo+o+ao+oo+o««<)+oc
f Anton TerdiC
200 RUBY STREET; JOLIET, ILL. 4 N. VV. Phone 825.	2
f Rojakom priporočam svojo	5
i SLOVENSKO GOSTILNO |
J kjer jim postrežem poleg drugih g L pijač tudi 7. najboljšim domačim x 5 vinom, ter finimi smodkami.	o
t Prodajam trd in mehak premog po- z 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli, o
3!H04*O*0CH04*04004<H4040S
Tlie Joliet National Bit.
Razpošilja denar na vso kraje sveta.
KAPITAL $100,0 09.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik, ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : ::::::
Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom.
Na razpolago je vedno dober luni.
oooooooooooooooooooooooooc
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l. 18Ifi.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line» direktno vožnjo iz New Yorka v Tršt in; na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnimi vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad/
10,000	ton leže, odpljujejo iz New Yorka. kakor sledi:
PANN0N1A (z dvojnim vijakom, 10, 500 ton teže! v torek 27. sept., ter zatem, rodno vsakih 14 dnij.
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402»' ton teže) v torek 18. oktobra.
SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605, ton teže) v torek 13. septembra.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih» cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vs»a kem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts,,..Chlca®>
pOQOOOOOOOO -
FRANK MEDO&H
9478 Ewing A vu., vogal 95th ulice, au blok oil slovenske cerkve sv. Jjurija» S^uth, (Chicago, 111.
G
— woo*--
ostilniéa t*-.
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO lil.
oooooooooooboooooooooooooo
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severg Co., Cedar Rapids, Iowa.
K. S. K.
JEDNOTA
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
inkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. J) A. 1398.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet a ve., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael VVardjan, 903. Scott St. Joliet, III.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, III.
Blagajuik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, III.
— , f Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, lil. a.Jior' 4 Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, III. mkl:	[ Georoe Laich, 168.—95th St., So. Chicago, IH.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, III.
Rev. F. S. ŠusiERŠič, 812. N. Chicago St., Joliet, III.
Max Buh, 115^ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, III.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, III.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili :
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo. Col*., 7216 Crokar Peter, roj 1885, 7217 Mišmaš Jime, roj 1884, 7218 Vider Franc, roj 1883, 7219 Lesar Alojzij, roj 1883, 7220 Babič Alojzij, roj 1881, 7321 Grebenc Franc, roj 1881, 7222 Vivoda Marko, roj 1881,
F
7228
Franc, roj spr. 15. sept. 1904.
K društvu »v. Jožefa 12, Forest City, Pa.. 7233 Verbajs Ign., roj 1880, 7234 Gerdin Lovrenc, roj 1879, 7235 Leben Franc, roj 1876. 7236 Kokal Franc, roj 1875, 7237 Petrič .rane/., roj 1870, spr. 12. sept. 1904.	Dr. š. 235 udov.
K društvu Sv. Roka 15, Allegheny, Pa., tembra 1904.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland. O., 7239 Kolenc Franc, roj 1885, 7240 Šuštar Ignac, roj 1885. 7241 Gubane Jernej, roj 1880. 7242 Melle Janez, roj 1878, 7243 Basej Franc, roj 1877, 7244 Breznik Ant., roj 1876, 7245 Uranič Juri, roj 1872, spr. 20. sept. 1904.	Dr. š. 429 udov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa., 7246 Valenčič Peter, roj 1886 7247 Malej Anton, roj 1884, 7248 Knafelc Rafael, roj 1882, 7349 Dekleva Anton, roj 1879, 7250 Gril Franc, roj 1379, 7251 Veternik Karol, roj 1877. 7252 Rozenberge* Janez, roj 1874, spr. 14. sept. 1904	Dr. š. 83 udov.
K društvu sv. Jurja 73, Toluca, 111.. 7253 Miloševič Matija, roj 1877, 7254 Fran-čiškovič Filip, roj 1877. 7255 Juričič Franc, roj 1375, 7256 Barič Stanko, roj 1867, spr. 18. sept. 1904.	Dr. š. 21 udov.
K društvu V. sv. Martina 75, L* Salle. Ill , 7257 Kramar Martin, roj 1871, 7258 Teršelič Franc, roj 1866, 7259 Jurečič John, roj 1861, spr. 19. sept. 1904.
Dr. š. 20 udov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7260 Grački Franc, roj 1884, 7261 Keles Štefan, roj 1883,7282 Žunič Lovrenc, roj 1879, 7263 Cvetič Jožef, roj 1877, spr. 20. sept. 190*.	Or- š _ udov-
K društvu sv. Frančiška Ser.46, New York, 7264 Tičar Franc, roj 1878. 7265 Zupan Janež, roj 1875, spr. 20. sept. 1904.	Dr. š. 33 udov.
K društvu Jezus D. Pastir 32. Enumclaw. Wash.. 7266 Kranc Janez, roj 1869, spr.
26. sept. 1904.	Dr. š. 60 udov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal. Pa.. 7367 Zornik Lovrenc, roj 1861, spr. 19. septembra 1901.	Dr. š. 120 udov.
Suspendovana uda zopet sprejeta:
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa., 6487 Nemec Anton. 14. sept. 1904.
Dr. š. 84 udov.
Dr. š. 278 udot.
7238 Tomec Viljem, roj 1872, spr. 19. sep-Dr. š. 89 udov.
Razred
Razred
	Izkaz asesmenta št.		
1.	šteje 606	udov	na $1.000
2	“ 1030		“ 1,000
3.	“ 1153	l i	“ 1,000
4.	“ 839		“ 1,000
5.	“ 531	“	“ 1.000
6.	“ 3-15	‘k	“ 1,000
1.	šteje 92	udov	na $ 500
2.	“ 183		“ 500
3.	“ 178		‘ ' 500
4.	“ 81		500
5.	“ 56		“ 500
6.	“ 36		500
Prispevek teh udov znaša $1.53.00
618.00
807.10
“	“	“	“	671.20
“	"	“	“	477.90
“	“	“	“	315.0«
Prispevek teh udov znaša $ 23.00 “	“	“	54.40
“	“	“	“	62.30
“	“	“	“	32.40
“	“	‘S	“	25.20
“	“	“	“	18.00
Imena delegatov
Pristop K. S. K. J. 46.75 Za znake K. S. K. J. 49.50 Za Policy 9.70
Skupaj plačate $3,393.45
den glavno mesto ter se pričel raz širjati, četudi so se cesarji sami naselili v Pekinu. V sredini mesta stoji cesarska palača, podobna cesarski palači v Pekinu. V svetiščih darujejo, kakor v Pekinu, v cesarjevem imenu. Mesto je obzidano z ilovnatim zidovjem, ki je dolgo 17 kilometrov. Nato sledi zid iz opeke s stolpi, ki je dolg 4 in pol km. V mesto se lahko pride skozi osem vrat. Razen ruske ima mesto tudi kitajsko posadko s tatarskim generalom na čelu-
kateri so naznanjeni do sedaj, da zastopajo njih društva pri 8. glavnem zborovanju K. S. K. Jednote, katero se prične 5. oktobra 1901.
Od društva sV. Štefana 1, Chicago. 111.: Math. Brunski, Rudolf Moraž.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, III.: Anton < tolobič, Matija Grahek, Anton Trdič. Od društva V. sv. Jurija 3. Joliet, III : Amon Nemanič.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, M nn.: Franc Tancig, Janez Brula.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111.: .Janez Jurkas, Franc Mišjak.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo. Colo.: Franc Bojc, Jožef Rus.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Daniel J. Stua. Anton Dovjak. Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora. 111.: Franc Novak.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.: Anton Urih.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny. Pa., Peter Ostronlč.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O.: Janez Grdina, Franc Suhodolnik, Ignac Stepic, Jožef .Jarc.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111.. Jožef Sitar. Rev F. S. Šušteršič..
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich.. Mat, F. Kobe, PavlSneler. Pavl Žale. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Marko Kofalt.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago. 111.: Rev. J. Kranjec.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, lil.: Martin Kremesec.
Od društva Jezus D. Pastir.49, Sharpsburg. Pa.: Janez Culiberg.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny. Pa.: Marko Ostronič.
Od društva sv. Alojzija 52. Indianapolis, Ind.: Mihael Stanič.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, Iti.: Fran Petkovšek, Fran Opeka, Fr. Barle. Od društva sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth. Minn.: Janez Trampush.
Od društva sv. Petra in Pavla 62. Bradley, 111.: Matija Stefanich.
Od društva sv. Lovrenca 63 Cleveland. O.: Anton Zabukavc.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O.: Anton Šuštaršič.
Od društva sv. Barbare 68. Irwin, Pa.: Janez Skerbec.
Od društva sv. Jožefa 69. Greatfalls, Mont.: Janez Mihelič.
Od društva Srca Jezusa 70, St Louis, Mo.: Janez Meden.
Od društva sv. Antona Pad. 7l. Goff. Pa.: Anton Tome.
Opomba. Prosim, ako je na imeniku kika pomota, naj mi blagovolijo isto. naznaniti, dalje, društva, ki še niso poslala imena delegatov in jih mislijo poslati, da mi naznanijo, da pravočasno proglasim v glasilu K. S. K. Jednote.
S tem pozdravljam vsa društva K. S. K. Jednote
MIHAEL VVARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St.. Joliet. IUinois.
S. K. Jednote. Bil je že več let v Ameriki. Dalj časa je že bolehal. V Ameriki zapušča vdovo in nekaj otrok.	N. D.
Gruden Janez, 21. sep-Dr. š. 154 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5110 tembra 1904.
Prestopili:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111. k društvu sv. Jurija 73, Toluca, III., 74 Benediki Birsa, 18. sept. 1904.	I- dr. š. 237 udov.
II. dr. š. 22 udov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O. k društvu sv. Cirila in Metoda 59.' Eveleth, Minn., 2959 Arko Silvester, 20. sept. 1904.	I. dr. š. 428 udov.
II. dr. š. 155 udov.
•Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa. k-društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn., 3365 Pavlešič Mih.. 20. sept. 1904. I. dr. š. 91 udov.
II. dr. š. 156 udov.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. k društvu sv. Vida 25. Cleveland, O., 6332 Lauše Karol, 19. sept. 1904.	I. dr. š. 138 udov.
II. dr. š. 429 udov.
Odstopila:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 905 Semič Anton. 12. sept. 1904.
Dr. š. 234 udov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.. 6274 Ucman Matija, 20. sept. 1904.
Dr. š. 22 udov.
Suspendovaui:
Od društva sv. Mihaela 81, Youngstown, O , 6321 Bernardič Jakob. 5313 Radovčič Nikolaj. 6380 Ljubanovič Nikolaj, 17. sept. 1904	Dr. š. 31 udov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6360 Anžlovar Lovrenc, 6607 Zidar Anton, 918 Volk Janez. 12. sept. 1904.	Or. š. 231 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn.. 5815Grahek Janez, 376 Papič Martin, 3080 Petek Alojz, 20. sept. 1904.	Dr. š. 153 udov.
■OJ društva sv. Barbare 68. Irwin, Pa., 5769 Wesel Janez, 19. sept. 1904.
Dr. š. 57 udov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn. N. V.. 3986 Krašovec Franc. 24. sept. 1904.
Dr. š. 54 udov,
Izločeni:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3486 Kostelc Anton, 56 Purkart Franc, 14. sept. 1904.	Dr. š. 376 udov.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet«, 111 , 5603 Blažič Jožef. 6672 Sefer Jožef, 14. septembra 1904. '	Dr. š 238 udov.
Od društva sv. Jožefa 14, Pittsburg, Pa., 2325 Rojc Janez, 5445 Mihelič Janez, 14. sept. 1904.	Dr. š. 82 udov.
Od društva Jezus I). Pastir 32. Enumclaw, Wash., 5403 Beliak Henry. 23. septembra 190-1.	Dr. š. 59 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv Jožefa 7. Pueblo, Colo., 2246 Mesojedec Marija, roj 1885, 2247 Dremelj Franca, roj 1882, 2248 Babič Terezija, roj 1882, 2249 Boštjančič Marija, roj 1878, 2250 Kalaminec Johana, roj 1878. 2251 Perteku Franca, noj 1871, 2252 Kocman Uršula, roj 1871, 2253 Simšič Margareta, roj 1871, spr. 15. septembra 1904.	Dr. š. 150 sop.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.. 2254 Dražen Marija, roj 1887, sprejeta 12. sept. 1504.	Dr. š. 99 sop.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2255 Cvetetič Marija, roj 1881, 2256 Žunič Katarina, roj 1881, spr. 20. sept. 1904.	Dr. š. 13 sop.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 2257 Praprotnik Franca, roj 1885, 2258 Medved Katarina, roj 1880, spr,- 23. sept. 1904.	Dr. š. 16 sop.
K društvu Jezus Tf. Pastir 32, Enumclaw. Wash., 2259 Kranc Gera, roj 1881, spr. 26. sept. 1904.	Dr. š. 27 sop
Prestopila Soproga:
Od društva sv. Jožefa 2. Joliet. 111. k društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 164 Birsa Ana, 18. sept. ¡904.	L dr. š. 96 sop.
II. dr. š. 1 sop.
Odstopila soproga:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 612 Šemic Ana, 12. sept. 1904
Dr. š. 98 sop.
Od društva sv. Ancona Pad. 7t, Goff. Pa.. 2068 Ucmac Neža. 20. sept. 1904.
Dr. š. 9 sop.
• Suspendovaui soprogi:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 638 Volk Marija, 12. sept. 1904
Dr. š. 97 sop.
Od društva sv. Cirila iu Metoda 59, Eveleth, Minn., 246 Papič Franca, 20. sep tembra 1904.	Dr. š. 27 sop.
Izločena soproga:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1317 Rojc Marija, 14. sept. 1904.
Dr. š. 30 sop.
Imena umrlih:
Št. 2020 Janez Jabka: 46 let; V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.; umrl 8. av-i v gusta t. 1. Vzrok smrti: srčna hiba. Zavarovan: $1000.
St. 6705 Feliks Mandel; 19 let; sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.; umrl 10. avg.
y 1.1. Vzrok smrti: opečen. Zavarovan: $500.
St. 249 Mihael Gorinčan; 36 let; V. sv. Jurija 3, Joliet, 111,; umrl 24. avg. t. 1.
v V.zrok smrti: sušica. Zavarovan: $1000.
St. 162 Franc Strniša; 48 let; sv. Jožefa 2, Joliet, lil.; umili 26. avg. t. 1. Vzrok smrti; ubit. Zavarovan: $1000.
Joliet, III., 28. sept.—Na zadnji mesečni seji društva sv. Martina št. 80 W. C. U. je bil izvoljen društvenim zapisnikarjem Anton Lilek, stanujoč na 905 N. Bluff st. članom tega društva se naznanja, da se v slučaju bolezni ali ozdravljenja od slej naprej vedno pri njem naznanijo. Tudi je društvo sklenilo kupiti slikauo okno za našo novo cerkev v znesku $300, od katerega se bo polovica vzela iz društvene blagajne, druga polovica pa se bo nabrala med člani.
Z bratskim pozdravom
J os. Dunda, predsednik.
Deuver, Colo., 20. sept. — Due 9. t. m. je v San Franciscu, Colo., umrla Slovenka gospa Ana.Jakševa. Umrla je vsled unetja možgan. Truplo pokojnice so pripeljali v Denver, Colo., kjer se je dne 18. t. m. vršil pogreb na pokopališču Mount Olivet, pod vodstvom d ru štva sv. Jakoba. Pokojnica ni imela otrok. V Ameriko je dospela pred kakimi 20 leti iz Semiča.
Joliet, 111., 28. sept. — Tem potom se naznanja vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, kateri bivajo v Jolietu in bližnji okolici, da naj pridejo v nedeljo 2. okt. na redno mesečno zborovanje, ker se bo obravnavalo več važnih rečij. Torej pričakujem, da se nikdo ne odtegne, komur čas dopušča.
S pozdravom * A Zelnikar,
predsednik.
Ely, Minn., 18. sept. — Nazna njam vsem udom društva sv. Cirilu in Metoda št. 4 (Tower) K. S. K. Jednote, ki so plačevali svoje pri spevke na Ely, da se vsaki, kateri kaj dolguje, lahko pismeno obrne name, ki vsakateremu rad hitro odgovorim, tako, da lahko vsakdo o pravem času poravna svoj dolg.
Z bratovskim pozdravom
Marko Bluth, poverjeni tajnik, Ely, Minn., 39U-
0*040*0*0*0*0*0*0*0*0*0**0
9
I^^lovensluh^^aselb^ g
♦o*o*o*o *o*o*o*o*o*o*o *0
Calumet, Mich., 23. sept. — V torek se je poročil naš rojak Jan. Butala z Marijo Paulin.
—	V sredo so odpotovali naši vse-učilišeniki na različna vseučilišča, tudi naša rojaka stud. med. gospod Jos. Grahek in stud. iur. g. Anton Lesac.
—	Iz “Ely Miner” posnamemo,
da je bila neka tamošnja Slovenka zaradi pretepanja svojega pastorka obsojena na občutno kazen $26.50, katero je moral plačati nedolžni nje mož. Dečka Tončka so odvzeli njeni oskrbi in ga odvedli v Owa-tona šolo.	GL
Cleveland, 0., 22. sept. — Nad 20 Slovencev in Hrvatov je došlo dne 19. t. m. iz starega kraja. Selitev se zopet začenja.
—	V Collinwoodu je 21. sept. zjutraj umrl naš rojak Joe Toma-ževič, ud društva sv. Vida št. 25 K.
?feW York, 21. sept. — Tu je umrl 64letni krojaški mojster Josip Štirn, doma iz Tupaiiča na Gorenjskem. V Ameriki je bival nad 20 let. Pokopan je na pokopališču Pottersfieid.	G. K.
Scottdale, Pa., 26. sept. —Nas rojak John Zdravja se je smrtno ponesrečil v Dutnbar Ferguson Coal rudniku dne 21. nov. 1903, in je bil pokopan na katoliškem pokopališču v Scottdaleu dne 24.nov.»1903. Zdaj so ga pa spetjzkopali iz groba na željo njegove žene in ga prepeljali v Pittsburg, kjer je bil iznova pokopan na katoliškem pokopališču. Pokopnik zapušča v Ameriki ženo in dva otroka ter brata in sestro in bratranca, kateri sem jaz, a na Kranjskem pa starše. Starši pa še sedaj ne verjamejo, da je njih sin mrtev; dali bi radi za sv. maše, pa č. g. duhovnik noče vzeti zanje,ker starši ne verjamejo, da je sin mrtev. John Zdravja je bil rojen 1. 1872. v vasi Berhova gora št. 1, županije Mirna peč.
1 u pri nas se dela dobro iu zasluži tudi, hvalo Bogu.
Koncem dopisa bi rad opozoril naročnike na to, da “A. S.” gotovo sprejme z veseljem vsak dopis, ki resno in stvarno kaj poroča o ameriških rojakih in njih življenju: zato dopisujte v naš list, rojaki, ki vas pozdravljam po vsej širni Ameriki.	Anton Koželj.
Mukden.
Ruska glavna moč je pri mandžur-skem glavnem mestu Mukdenu. To staro, Kitajcem sveto mesto leži do 50 km od Liaojanga ter šteje 180,000 prebivalcev. Ako zavzemo Japonc' Mukden, bo to zelo vplivalo na Kitajce. V bližini mesta so namreč grobovi kitajskih cesarjev. — Kitajci, Japonci in Korejci zelo časte te grobove. Na severu in zahodu so cesarski grobovi iz dinastije Mandžu. Bilo je sredi 17. stoletja, ko je vdrl mandžurski knez iz Muk-dena na čelu svojih čet v Severno Kino ter v bitki pri Sanhajvanu pobil zadnjega kitajskega kralja iz rodovine Mingdy ter nato sam zasedel prestol. Ko se je rodovina Mandžu polastila tudi Pekina, postal je Muk-
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETO/VNI, prenovljeni
“SIDRO”
Si
kat najboljši lek zoper
RIUMATIZEM, FQK0ST2TIC0, FQBAGR0 itd.
in razne reumatične nepriiike.
SAHO25CL in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
H.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS.
g**00*040*
$ MALI OGLASI.

KAD Ali IŠČETE SLUŽBE,
srnjega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh: Cena za jedrne mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c. za hkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedrn mrščenje SOe, in za hkratno Sl.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto:	Svoto
je poslati z oglasom naprej.
NAPRODAJ VELIKA TUGO
vina obstoječa iz mesnice, groeerije, mešanega blaga in gostilne v središču jedne največjih slovenskih naselbin v Ameriki. Za natančneje podrobnosti pišite na “Amerikanski Slovenec”, Joliet, 111.	40t4
SLOVENKA ALI HRVATICA,
stara 28 do 35 let, dobra gospodinja, se išče za ženitev. Denarja ni treba. Bili mora povsem poštena. Več pove “Amerikanski Slovenec”, Joliet, 111., kamor naj se tudi pošljejo vse ponudbe.	39t6
PRODA se takoj proda-
jalna mereča 20 k 60 čevljev, s stanovanjem obstoječem ia treh sob in kuhinje. Zraven je hlev prostoren za dva konja. V zvezi s tem je tudi pekarija. Na prostorih je napeljan plin in voda ter izpeljan kanal (sewer>. Posestvo leži en blok pod slovensko cerkvijo. Vse natančnejše pove lastnik Anton Alesezki, 1142 oth Street, La. Salle. 111.	jUth
JA TNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r\*
3O*O*O*O**O*O*O*CO40*-«>*QC
l Gj^jiJ^J^e^t^ej^ |
| Telvf. Chloago.307. J0L1ET> ,LL> | 04<H»0»0»04004<H40*0*0»0»0
Vaudevillne predstave prve vrste
Za teden začenši s 3. okt 19o4 igrajo sledeči umetniki:
RACKETT & HAZZARD, Muzikalična skica okoli svetar.
KAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE TEDE
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1403 N. Broadway. Joliet, III.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Znižane cene
na
Jugozapad
in
Kalifornijo
$33
$20
$25
iz Jolieta v Kalifornijo* jedno pot, vsaki dan od 15. sept. do 15. okt: Tiket veljaven v spalnih vozovih če se doplača cena za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačni
iz Jolieta v Oklahomo, Indian Ter. in Texas; za tje in nazaj, 23. avg., 13. in 27. sept. v prvem razredu, čas povratka, tri tedne.
iz Jolieta v Pecos do lino v New Mexico, iste dni ko v Oklahomo.
FERGUSON & BEESON, Karakterna umetnika in plesavca.
IIARRiSON BROTHERS, Komična skica.
EDW. HART in MLLE. BESSIE Velika čudotvornika.
LAREDO & BLAKE, Komična akrobata.
WARDEN & GLADDISH, Illustrovani spevi.
Čudoviti prizori v neprekosljivem POLYSCOPE.
Same nove slike.
Predstava vsaki večer ter v sredo, soboto in nedeljo popoldne.
Cene zvečer: 10-20-30 in 50c; popoldne lOc in 25c
— Kaj podobnega temu kar sta bila Marco Twins ta teden v “The Grand” še nismo nikdar videli. O pritlikavcih kot sta ta dva je bilo do zdaj skorc vedno le citati, da bi jih pa kdo videl s svojimi očmi, se je to le še malodkaj zgodilo. Petje je bilo poleg vseh drugih točk zelo izvrstno, kar je .s prignanjen omeniti.
(Žugel & Petriči
'209 Indiana Street, Joliet,Illinois
N. W. Phoue 703
t
I
Slovenska » gostilna, 1
Naznanjava rojakom, da svaj prevzela pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-ičava vsem v obilen obisk.
Nadaljne podrobnosti vam pove
H. C. Kuowttott, Agent. A. T. & S, F. Ry., Joliet.
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem /, naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
nun. Roa-rtsTA.
P. O. Box 64.	CROCKET, CAL,
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika^loga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794 SJ?X. W. telet. 927
122 Jefferson Street;::::JOLIET. ILL
AMERIKANSKl SLOVENEC. 30 SEPT. ’904.
			(S)
	MIHA.	SPISAL V. K.	
©			ë
Otvoriii so bili gorenjsko železnico in vse je govorilo o doslej neznanem železnem potu.
Tudi Miha, tridesetletni neože-njeni gospodar na ubožni Mihovini, je slišal marsikatero o imenitnem stroju, ki je tako silno močan, da vleče brez konj ali volov po več tucatov težko naloženih dolgih voz za sabo. Živel pa je poštenjak Miha visoko gori v debelih hribih. Zato še nikdar ni sam videl te imenitne nove stvari. In vendar bi se bil za ves svet rad enkrat popeljal tja gori k svetemd Joštu!
Naposled mu je umrla edina sorodnica, teta Urša. Zapustila je svojemu revnemu nečaku trideset cesarskih goldinarjev. Miha se je držal precej časa prav žalostno; nekateri so rekli, da zato, ker mu je žal po stari teti, drugi pa so sumničili, da zato, ker mu ni zapustila nekoliko več denarcev. Miha se ni zmenil ne za pohvalo, ne za natolcevanje, temveč preštel je še dvakrat in trikrat svojih trideset Srebrnjakov. Oddal je za par dni svojo Mihovino v varstvo priletnemu in izkušenemu pastirju Tonetu. Dvakrat je preplaval Savo, da bi se umil in okopal prav pošteno, in počesal se je s staro oguljeno krtačo kakor pred Veliko nočjo in o Božiču. Potem pa je lepega jutra vzel v roke popotno marelo.
Ko je prisopihal na postajo, odkoder se je hotel odpeljati naravnost proti svetemu Joštu, je vlak ravno zažvižgal in se je jel pomikati.
“Stojte, ljudje božji!” je kričal. Toda slišal ga ni nihče, vsi so bili spredaj. Ko je Miha videl, da ga nočejo čakati, je pa kar zlezel v bližnji predzadnji voz. Ta voz je bil rumeno pobarvan in je imel pod okni rdeče številke I.
Miha se za te ošabne številke ni zmenil čisto nič, nekaj ker ni bil tako pokvarjen, da bi znal pisati in brati, največ pa zato, ker ni imel dosti časa, da bi si kaj prebiral vozove. Ena, dve, tri se je skobacal skozi okno v elegantni kupe in sedel na sedež, odet z rdečim žametom.
“Šembrano lepo je tukaj”,'e dejal in si otiral pot s čela. “Kakšna klop! Kakšna klop! Kako mehko se sedi na njej! O — to je dobro, da sem tako dobro zadel im da sem precej sam našel.”
Sezul si je blatne črevlje, nabasal si je svojo staro pipo in je jel pušiti.
“Se ogledalo imajo!” se je čudil. “Pa toliko rjuh!” je vzdinnil in otipaval bele čipke. “Le škoda,da so vse tako lnkujaste ali črvive ali ka li?”
Attetfei je žlindro in pepal lepo na tla v kot; pipo pa je obrisal ob luknjastih rjuhah. Legel je zopet in je trdno zaspal. Mučile so ga hude sanje. Zdelo se mu je, da so ga izvolili doma za župana.
Zbudil se je je šele v Ljubljani. Pogledal je skozi majhno okence in vpil:
“Plačati! Kje pa je tisti, ki je gonil vozove?”
Prišel je kondukter in se je zelo začudil.
“Odkod si pa ti prišel tu notri, ti'-..”
“S Hribovja, gospod soldat!” je odgovoril Miha, ves vesel, da ga neznani človek tika tako prijateljsko.
“Saj sem si precej mislil” je renčal' izprevodnik.
“No,, kaj me pa še potem izprašuješ in si tako nejevoljen?”
“Ven se poberi, capa hribovska!” je vpil kondukter, ki je odprl vrata.
“Oha, počasi, gospod sitnež!” je dejal Mihec mirno in je raztegnil svoja usta na širok smeh. “Poglej moje pesti! Z mano se ni dobro ravsati!”
“Precej vunkaj!” je kričal kon dakter.
“Ali smo že pri svetem Joštu? je vprašal Miha. “Če smo že pri svetem Joštu, seveda pojdem vunkaj! Kajpada!”
“V Ljubljani smo!” se je zadrl
nad njim izprevodnik. “Pojdi z mano! Le hitro! Ne utegnem se dolgo razgovarjati s tabo!”
“No, če smo v Ljubljani, pa naj bomo”, je dejal Miha, vzel culico in palico ter je plezal z voza. “Lepo sem se pa vozil, gospod general ali kaj ste, lepo, pravim, sem se vožil, samo rjuhe imate malo razjedene od moljev ali kaj vem. Zdaj pa — koliko je pa od Ljubljane do svetega Jošta?”
“Zakaj si se pa vozil mimo, jer-hovina? Pred dobro uro bi bil moral izstopiti!”
“Lejte vendar! Pa mi ni prišel nihče povedat!”
“Molči! Ne utegnem poslušati tvojih neumnosti. Pojdi z mano!” “Lej, lej! Ti si res kaj prijazen! Kam pa me sedaj vabiš, na vino ali na šnopec? Na vino grem rajši, danes je nedelja, sira imam s sabo.”
‘ Kazen boš plačal!” je rohnel sr-diti kondukter.
“Kazen? Zasir? Za kontraband?” Kondukter se je zasmejal obupano.*
“Za sir, mož? Ali noriš? / li ne veš, da si se peljal v prvem razredu in nisi plačal nobenega krajcarja?”
“Plačal pa res nisem nič, lej, ni bilo več časa. No, to si dobro zadel. Pa saj 3em vpil zdajle, naj pride tisti, ki ima vajeti.”
“Dosti. Z mano! Plačal boš kazen, kakor sem rekel.”
In Miha je plačal kazen.
“Hvala Bogu!” je vzdihnil, ko je zopet vteknil svoj olajšani mošnjiček v žep, “hvala Bogu, da sem se vozil le v prvem razredu! Kako lepo mora biti šele v drugem in tretjem in koliko bi bil moral plačati šele za deseti razred, ki imajo toliko voz! Dobro sem zadel, nič ne rečem! Je že prav. Namenjen sem bil k svetemu Joštu, pa sem prišel v Ljubljano, koder še nisem bil nikdar. Menda me pa tudi tukaj išče sreča? Saj k svetemu Joštu pridem domov grede, pa je vse skrbi konec.”
S takimi mislimi jo je mahal po Kolodvorski in Dunajski cesti. Odpiral je usta, oči in ušesa. Korakal je po sredi ulic, ker se je bal, da mu pade kaj iz visokih hiš na glavo. Pred “Zvezdo” si je kupil pri klobučarju nov klobuk in ga nateknil na starega. Tako jo je mahnil s svojo culico in velikanskim rdečim dežnikom naravnost proti“Zve-zdi.”
Tam je pravkar igrala vojaška godba poskočno polko.
Naš Miha je godcem že oddalee zaukal veselo nasproti in vzdignil culo in dežnik. Komaj pa je prišel blizu, so že nehali.
Miha je sedel k prazni mizici nasproti kazine podjcostanj; naslonil je svojo marelo ob drevo in položil belo culico na mizo.
“Polič najboljšega!” je zakričal. Z rokama je rožljal s Srebrnjaki po svojih žepih in imenituo gledal naokoli.
“Hudimarja!” se je ujezil, “ali ne bo nikogar? Saj imamo! Saj plačamo!”
Pritekel je fantiček, ves v črno oblečen, s suknjico na škrice. Prej-kone si jo je ukradel ljubljanskemu fajmeštru in si jo dal prenarediti,si je mislil Miha in je vlačil velik kos sira iz cule na svetlo.
“Polič vina, pa hitro!” je velel Miha maliču. * “In pa kaj kruha!” Deček je prinesel pijače in žemelj. Polagoma so se jeli zbirati ljudje okoli originalne postave Mihove.
“Kako pa?” se je vprašal kmetski korenjak, “kako naj pa jem tega spaka drobnega, da se mi gospoda ne bodo smejali! Ali naj denem po tri ali samo po dve žemljice naenkrat v usta?” — E, kar po troje jih vtikajmo, če ne utegne kdo misliti, da se mi zdi škoda denarja.”
Zdaj pa je prišel večji mladič^n za njim gospod, oba tudi vsa črno oblečena kakor fantek. Hotela sta pregovoriti Miho, naj gre kam dru-jgam.
“Meni je tukaj kaj zelo všeč”, je
odgovoril Miha, “in komur ni po-volji, da sem tukaj, tisti se naj gre z mano tjale metat na travo.”
Tako je Miha obsedel in mirno užival vino, sir in žemlje.
“Kako čudni ljudje so ti Ljubljančani”, si je mislil. “Lej, kako me gledajo! Menda jim je moj nov klobuk tako strašno všeč? Pa so res čudnj! Tako lepo vreme je, pa nosijo odprte marele po solncu, posebno ženske. V dežju pa menda roje in nore brez njih okoli.”
V	tem je bil Miha že izpraznil svoj polič, pocingljal je zopet z drobižem in si je naročil drugega vina.
“Ti, prijatelj”, je nagovoril natakarja, ki je čudno vihal svoj bledi nos in se držal prevzetno, “prijatelj, povej mi no, zakaj tukaj v Ljubljani nič ne plešete, če imate že žegnanje? In katerega svetnika častite danes? Nobenega? (Jodcs imate in praznično ste napravljeni vsi.”
Natakar mu je odgovoril, da svi-ra vsako nedeljo opoludne godba v “Zvezdi.”
“To pa to!” je pokimal Miha. “Vsako nedeljo cerkvovanje! Ali se pa tudi kaj stepete?”
V	tem je jela svirati godba nekaj počasnega, nekak “Salonschmacht-fetzen”,ipo‘sebej prepariran za sentimentalne dušice.
“Naredite vendar kakšno domačo!” je zaklical Miha proti paviljonu. “Ti si tam zgoraj s palico, zapovej svojim godcem, da narede kakšno okroglo, kaj bo to mijavkanje! Saj prostora za ples je zadosti, menim.”
Toda mož s palico se ni zmenil za Mihove besede, pač pa so jeli nekateri okoli njegove mize krohotati. Miha je mislil, da je mož žejen, ker je zaukazal tako žalostno pesem. Nalil je torej svoj kozarec do vrha, nateknil je na pipec kos sira in je šel oboje ponujat kapelnku.
Tu pa je pristopil redar.
“Če ste pijani, pojte spat!” mu je velel.
“Od poliča naj bom pijan?” je dej jal Miha užaljen. Kar ga jeobletela misel, da je ta mož kapelniku zavi-den zaradi vina. Zato je brž njemu ponudil polni kozarec in sir.
(Konec na 8. strani.)
The Novelty Store
Jolietsko bargain središče.
S. LEDERER & CO.
Posebna prodaja po polovičnih cenah.
za soboto in pondeljek, 1. in 3. oktobra.
ELEGANTNA DARILA zastonj v soboto na glavnem nadstropju z vsakim nakupom za $1 ali več. GODBINI KONCERT v soboto od 2. do 10. ure zvečer.
BERITE TE CENE.
Grocerija
po ekonomičnih cenah.
Najboljši Rolled Oats, 7 funtov za	 		25c
Zveplenke, 5 velikih škatelj	lOc
Štupa za pranje (washing powder), škatlja za		,.3c
Ginger Snaps, funt	...4c
Suhe slive, funt	...4c
Calumet žajfa, 11 kosov za 		25c
Santa Claus ali Lenox žajfa 10 kosov za 	 .	29c
Gold Mine moka, najboljši Min. nesota patent, 24|-funtna __ vreča le za.............../5G
Fino Concord grozdje, le v . _ soboto zjutraj korbica za.......lOC
Catsup, 1 galon jug, za.................
Fine suhe fige, funt za.........................
,44c
,.4\c
Meeda Biscuit, le v	soboto,	_
zavitek le za....................3C
Fini krompir za soboto in pon- . „ deljek, pečk le. za............ lUC
Cracker Jack, prodamo samo otrokom v spremstvu starišev. pakelc le —, za.............................2-.C
Dober mešan čaj, funt za..................
21c
H. & K. najboljši granulated sladkor, 19 funtov le
za..................Ipl.UU
Fini japonski čaj, funt	38c
Crown štupa za pecivo, funt le za		I5c
Najboljši Butterine, funt	9c
Naša posebna Santos kava, funt le za		14c
Najboljša Mocha & Java.kava. funt le za		29c
Poskusite ga jedno čašo. zastonj!
......9c
Fini Cream sir, funt
za...............
Elgin Creamery Butter, funt — -za....»...................2oC
Nova jesenska obleka in čevlji
Zastonj z vsako $9.98 obleko ali vrhnjo suknjo.
Obleke v ti ponudbi so izdelane iz finega worsted in cheviot-blaga. v sivih in rjavih barval), podšite s serge-blagom.
Obleka ali vrhnja suknja skupno s celo spodnjoobleko in parom finih čevljev, vse za
$9.98
Ženski, moški, deški in dekliški fini čevl ji. An. Novi jesenski kroji, dobro pristoječi in po po- UXr sebno znižanih cenah par le za................ J L/V
Meso.
Porterhouse Steak, funt za.. . . 18c
Sirloin Steak, funt za........10c
Rib Roast, funt za.....7c£ in 6£c
Mutton Stew, funt za..........3£c
Noga od janjca, funt za..... .. I0£c
Svinjske klobase, funt za......7£e
Banquet Bacon, funt za.......114c
Rump Corn Beef, funt za..	.. 6jrC
F.KORBEL & BROS.
prodajalec -vina od trto in žganja
Sonorna Co. Oetlilorziiet.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
Severova zdravila.
Devoe gotova barva.
Rabi se za barvanje hiš. Imamo jo 42 raznih boj. Karton z vzorci barv zastonj na zahtevanje. Devoe barva je zajamčena. Priznanje jamčenja na vsaki konvi.
Severov boksam življenja
vselej: ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita,. vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
I Severovo mazilo ¡ zoper garje
je posebno, dotoro-ka-dar srbi koža in se delajo na nji kaki izpust ki.
50c, s pošt» 58e.
[Severov [ krt čistilec
okrepča vse teh», sčisti kri, ozdravi izpustile na koži mehurje ter utrujenost.
St DO.
| Severovo 1 zdravilno mazilo
ceh vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
j Severov j balzam j za j pljuča
ozdravi
| kašelj,
| prehlad, i g**ipo, davico, hripavost, vratobol in vse bolezni na pljučih.
| Severov regulator i za ženstvo,
e hitro ozdravi vse meji sečne nerednosti. Po-1 treben pri vsaki dru-| žini.
$1.00.
25 in 50c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravih.
W- F_ SEVERA
CEDAR RAPIDS, IOWA. —
J Severov \ Nervoton
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanjain slabosti živcev.
$1.00.
Priporoča se materam po porodu.
Severove tablice zoper prehlad
ozdravijo tega v jed-nem dnevu.
25c, s pošto 27c.
Severove jetrne krogljice
uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit.
25c, s pošto 27c.
Zdravniški nasveti | za vse bolezni se dajejo zastonj.
BARRETT BLOCK.
Pnrmralf* prodajalec ur, verižic, uhanov, ¿fillliju i U&UI CIv prstanov in druge zlatnine.
4* BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG ^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.........$1(>.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom	JOrTiT—fllTi'¡aM
in 15 kamni..............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$0.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim j pokrovom, istotako tudi 14 karatovifPr m ^ zlate kar naj cenjeni naročniki po
želji navedejo v pismu.	©|fe'	*r//
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si NESIesP kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M. field, Mich.	POGORELC, Care of B. Schuette,
-	52 State St., Chicago.
Met
PRISTEN
BRINOVEC
kuhan iz brinja importira-nega iz Kranjskega, 12 steklenic za $15,00.
• Velika zaloga belega in rdečega vina, belo po 70c in rdeče po 50c galon. Vino se pošilja le v naročilih po 50 galonov skupaj. Naročilom je vedno priložiti denar, da se zagotovi hitra postrežba.
JOHN KRACKER,
1199 St. Clair Street, Cleveland, 0.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke
Gor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
Dne 8. oktobra 1904
odpljuje iz New Yorka
PARNIK “GIULIA”
vozeč direktno do Trsta in Reke.
Vožnja iz Jolieta do Lju- PQQ '71 bljane stane le_________VuOi | I
Vožnja iz Jolieta do Karlovca pa le... .. ..
$38.56
Oglasite se kmalu ako se želite po-služiti te prilike-
Izdelujem tudi vse notarske posle dobro in zanesljivo. Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
209 India »ut Street,
Joliet, III
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost bo naše
“The D. S,” lPc. in £,Meerschanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke aji pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ak gazaneroarite napravi grozne muke
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vše vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905J N. Hickory St.
Urad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno.
Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. \V. Teleph. 741.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, AVaukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
C. W. Brown, pred s Robt. Pilcher, pod pred s. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
Denar na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
SPOMINI NA DOMOVINO.
f	Spisal M. P.
)04<H>04C40404040(H<H
♦©♦ot
XLIX.
ANA VOGRIN,
803 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTN1K BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša nosečnost: JUDGE, NEW CENTURY,
IS centov.	5 centov.
403CassSt.. nadstr.	JOLIET.
«t“’'* Bar Ms.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
Ceneni železnični tiketi proti zspadu in se-verozapadu
bodo na prodaj vsaki dan via “Santa Fe” do 15. okt. in sicer v
Helena- Butte-Anaconda, Mont.....
Salt Lake, Utah; Granger, W yo.........
/
Spokane, Wash.
Portland, Oregon-Tacoma-Seattle, Wash. ..
Vancouver, B. C. Can-mare or Banff Alberta. .
McLeod Fernic Michel B.C..................
29.50 30.40 32.90 33.00
30.50
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
Prodajamo tikete tudi na vse druge kraje, ki niso tu imenovani. Če nameravate iti proti zapadu ali severozapadu oglasite se na Santa Fe kolodvoru.
H. C. Knovvlton, Agent.
14
Ko sem prišel v Pragi v Narodni dom, sem povedal na vprašanje,kaj hočem, da želim videti prostore Narodnega doma, kar so mi vse razkazali. Po pregledu sem vprašal, ali mi je dovoljeno, priti na koncert. Nato me je predsednik — vsaj tako mi je bil predstavljen — začudeno vprašal, da počemu to vprašjuem, da je vsacemu dovoljeno, priti pa koncert, kdor hode plačal vstopnino. In v dokaz svoje bojazni sem mu povedal iz svojega skoro rojstnega kraja, da vkljub plačani vstopnini mi ni bilo dovoljeno sesti na nekem koncertu in to na Uncu, ker sem imel s seboj kmečko oblečeno družbo. Vse to me je uljudni češki rojak z nekakim začudenjem poslušal in potem me še vprašal, odkod prihajam in kam grem. Da, v prijaznem pomenku sva si v roko segla.
Z enako prijaznostjo sem občeval na tem koncertu od 8. ure popoldne čez polnoč. In narodna zabava se je vršila na moje opazovanje povsem povoljno. Godba je svirala razne skladbe, vse večinoma slovanske melodije. Svet se je ^vmes veselil, pil in jel. Vse je bilo nekako spodbujeno za veselje. Male deklice v narodni noši so prodajale med veselo družbo razne slaščice, druge zopet sveže cvetlice in ženski zbor je pa skrbel za okusno večerjo. Pri mizi, kjer sem jaz sedel, je bila tudi neka gospa, kot mi je povedala, rodom iz Ljubljane. In večer te zabave je hitro potekel. Že proti koncu je bila licitanda. Dva moža sta na ramah prinesla štruco kruha, ovito s trakom v narodnih barvah. Z raznimi šalami šla je licitanda naprej in cena je bila vedno višja, ali kolikor je kdo obljubil,je moral precej plačati, tako, da ko se je licitator že naveličal kričati,kdo da več, je veliko dolgo štruco nekdo dobil in med narodnim petjem so jo odnesli. Skladbe igrala je godba Č. K. V. Kral. Vinohradv. Igralo se je nad 50 raznih skladeb, večinoma narodnih. Navsezadnje pro-davali so se še dobitki Da zlato uro. Veselo napivanje in petje narodno se je slišalo med veselo družbo, da sem se počutil kot doma, dasi oddaljen od rojstnega kraja. Nekatere melodije so mi ostale v spominu na zlato Prago in na prijazne slovanske sobrate.
Z veselimi spomini sem zapuščal Prago in nekako slovesno se poslavljal iz vlaka proti Strankovici, kličoč:	Z Bogom, Praga, katero me-
sto bilo si pod svojim kraljem, in danes večinoma slovanski rod žuli tuji jarem! Kdaj bodeš vladal kraljevino češko domači kralj? Kdaj bodeš zasedel prestol, ki ga hrani Praga kot starodavno svetinjo še danes, kot tudi pohištvo in sploh dvorano nekdanjih čeških kraljev, kdaj? V toj dvorani se vidijo dragocene podobe v dragocenih okvirjih ter miza, stoli, vse kraljevsko pohištvo narejeno popolnoma po starodavni šegi — o kralj domači, pridi, pridi!...
Vedno bolj zadaj so mi ostajale hiše in cerkve ter palače zlate Prage ter prelepi razgled na slovansko mesto mi je odšel izpred mojih očij.
Ko sem se peljal čez ravno polje in pašnike, pasli so pastirji in pastirice živino in goske, in zamislli sem se nehote v dobo otročjih let. In tako sem prišel v gorako mestece Vimperk (Suinava). Ta naselbina je obdana z visokimi hribi. Bolj v vznožju hribov stoje tovarne za izdelovanje umetnosti ter knjig sve-tovnoznanih jezikov. Ljudstvo tu si večinoma pri tej tovarni kruh služi, a nekaterniki se ukvarjajo s kmetijo. Ko sem ravno hodil po tej okolici, je kmet peljal voz poljskih pridelkov. Nad živino je vpil “O og-bjo!” in korakal v nerodnih lesenih coklah naprej, ker tu se mnogo cokle nosijo. To sem opazil tudi pri dekletih, ki so delale v tovarni za knjige.
Ker je bil moj namen in opravek videti gospodarja teh tovarn, in ker sem zraven želel, ogledati si umetne stroje za knjige in druge reči, pri-
dem pred poslopje prve tovarne in vprašam angleško po lastniku tega poslopja. Brž mi neka deklica pripelje nekega služabnika, ki je bil na glasu, da zna angleško. Ta se vstopi predme, kot bi bil kak vojak ter začne “sir — sir”. Ko vidim, da nič ne opravim s tem, ki zna po angleško samo “sir”, grem naprej in to v pisarno lastnika tovarne. In ta mi prijazno vse razkaže. Tu se tiskajo knjige v vseli slovanskih kot sploh vseh druzih jezikih.
(Dalje prih.)
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolieta.
ter zavaruje poslopja in življenje
OOOOOOOOOOGOOOOOOOOOQOGOGG
Anton Košiček
toči najboljše Anheuser-Busch pivo, raznovrstne pijače in trži najboljše smodke. Vabi vse rojake, tu stanujoče, kot na novodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra in dobra postrežba.
914 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. oooooooooooooooooeoooooooo
GE0.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom e voj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
üJOHN 0TT0WITZ
1131 N. Broadway, Joliet, 111,
N. W. PHONE 1318.
f Izdelovalec finih prest.
Priporočam se vsem slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v mestu in okolici. Moje blago je dobro poznano ker trgujem z njim že več let. Naročilom izven mesta se vedno hitro ustreže.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ttr pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
OOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOO
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL. ’
Oba telefona -štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti, /f
oooooooooooooooooooooooooo
Resnica
je (l<t je največja nesreča v A- j merili a za človek i — T>olo-zeii. Ako ie človek bolan nemore delati, in če ne dela neinore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali'v starem kraju pomagati ? •
I vskIsai* je eltn ek Evo Is k o inoi*e sio zdmvil i. Najhujše se mu pa godi, ko je. bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku loži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo • učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Ziato rojaki SioA onei kadar ste' bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se'obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to jc
Prof. Dr,
Iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh b - lesti brez da Vas psebno pregleda, ker njemo zadostuje,
ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajtc! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zahval ujej o da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor !
V začetki moje bolezni nut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizem in magaj. Potem se obrnem na Vas dr. -	,	.
bolezen Želodca Collins in poslali ste m: 2 kratka-"®"-'»® bolezni vila in zdaj sem popolnoma zdrav. 1,1 Aa^eij 111 gia-Toraj se Vam srčno zahvalim zato ^ a ozdi avljena. velko dobroto. Usern Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u c» li Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Ilaik Strah,
69 Arimont St. Mas-illon, O.
ozdravleua.
Maik Guštin,
Box 37, Soudan, Minn.
Walnut Lake, Ark.
Zdej jest Anton Slamftl Vam dam Maria Skušek,
vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Ta. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in ^ am ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prol'. Collinsjamči zsi popolno ozdravljenje vseli Bolesti:
Kakor bolesti na plačali, prsih, želodcu, cre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Col lin« naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, .ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na
- PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34tli St., NEW VOUK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gdtoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar Več ne povrne.
ANTON MAHNIČI!
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica,
Chicago Phone 2273.	fi	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 013 IV. Seott Street,
5ortbwestern Telephone 344.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
1 rnmrn blagom,
- PEEM&OM B -SALOON.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar V staro .domovino zanesljivo in po nizki cene.
Na prodaj
imam še nekaj jako ugodno ležečih lot na Eastland Sylvan Hills.
malo južno od Woodruff Road ter vshodno od kaznilnice. Prodam Vam jih pod najugodnejšimi pogoji proti plačevanju na obroke in sicer $5 na roko, ter $5 vsaki mesec dokler niso plašane. SEgPW vašo korist bo če se takoj oglasite pri meni.
920 No. Chicago St.,
Ttlefea« številk« 348.
Joliet, IH.
IGNAC CESNIK,
30 Fairview Avenue
DELO IN LEPE PLAČE ALI RAVNO NAROBE?
Republikanska uprava pomenja prvo, a demokratska pa drugo.
Tolilei imajo o tem odločiti.
Zaznamovali smo v inozemstvu rojenim državljanom, ki čitajo ta list, mnogo vzrokov, zakaj naj glasujejo za republikanski tiket in zakaj naj oblast obdrži stranka, ki je napravila v deželi blagostanje.
Sedaj hočemo navesti nekoliko vzrokov, zakaj naj ti v inozemstvu rojeni delavci ne glasujejo za demokrate, in ti vzroki so zgodovina tistega časa, ko so vladali demo-kratje.
Ko so ti 1. 1992. dobili vlado v roke, je bila dežela v blagostanju,
plače so bile visoke in brezposelnih ljudij ni bilo v deželi, razun tistih, ki se jim ni ljubilo delati.
V	manj nego treh mesecih so se plače znižale, tovarne zaprle in brezposelni ljudje so iskali dela in ga ne mogli najti. Brezdelnost ie zavladala splošno, bankroti so postali nalezljivi, stranski tiri po železnicah so bili napoljeni s praznimi karami, dimniki po tovarnah so bili brez dima. S pšenico po 30 c so se krmili prešiči po 2c, ker se ni mogla prodajati in tudi prešiči ne, koruza se je žgala mesto lesa, ker ni bilo denarja zanj, protektivna tarifa ali zaščitni cenik se je odpravil in blago je poplavljalo deželo po cenah, ki so zatirale vsako tekmovanje.
V	teh štirih letih so bili tovorni in premogovi vlaki napoljeni z brezposelnimi ljudmi, ki so se vozili od mesta do mesta iskat dela. Zahtevali niso visokih plač, voljni so bili delati za skoro vse, kar so mogli dobiti.
Štiri leta tega je bilo pač dovolj. Koncem te dobe je Ijndstvo vstalo, da protestira po svojih glaseh in republikanska stranka je bila 2opet na vladi.
Vprašamo v inozemstvu rojene državljane, da li žele tacega položaja zopet? Ali žele, da se jim plače znižajo, ali žele delati pol časa in še manj? Ce se izvolita demokratski predsednik in kongres, bo odpravljena zaščitna tarifa, katera zabra-njuje poganjanje ali konkurenco (competition), ki zmanjšuje plače in delo, in isti položaj bo zopet zavladal. Pod demokratsko upravo je ta dežela nekako taka kot so dežele v Evropi, katere so zapustili priseljenci; pod republikansko u-pravo je pa ta dežela neizmerno boljša, plače so višje, dela je več jo življenjski pogoji so zel* zboljšani.
Od 'Voiiicev je odvisna odločitev, katera stranka imej vlado v rokah; vsak volilec je deležen odločitve, vsak naj bi volil; če si naturaliziran t. j. postal ameriški državljan šele to leto ali nazadnje, tvoj glas je istotako važen,kakor bi bil najvišji uradnik v deželi, istotoliko šteje, istotoliko je vreden. Zatorej glasuj in glasuj kot hočeš, če glasuješ za demokrate, glasuješ za zmanjšanje dela in plač; če glasuješ za republikance, glasuješ za obrtni napredek in visoke plače.
$5000.00 nagrade.
Če ljudje izgube kako dragotino, obljubijo nagrado, wJa napotijo po štenega najditelja, vrniti isto hitreje. Ali je komu mogoče, najti izgub Ijeno zdravje druzega? Ne, gotovo nikakor ne, četudi obljubiš nagrade $5000.00. Če se prehladiš, fnoraš skrbeti in najti zdravja sam,a lahko ti pokažemo pot. Omisli si steklenico Severovega balzama za pljuča, ki ublaži vneto mrenico, raztvori sluz, olajša dihanje in potem — bodeš opazil tuli že zdravje, katerega si iskal. Severov balzam za pljuča je najboljše zdravilo v vseh boleznih, ki nastajajo iz prehlajenja. Cena 25e in 50c. V vseh lekarnah ali pa pošlje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
MIHA.
Nadaljevanje s 6strani. “Gospod general”, je rpkel prijazno, “nikar ne zameri —”
“Kakšen general sem jaz!” je zarenčal redar. “Takoj plavaj pa pojdi; če ne, pojdeš precej z mano t kanclijo inv keho!”
Kehe se ni Miha toliko bal, pač pa kanclije. Zato je naglo ubogal. Še enkrat je pogledal moža, ki je imel tako veliko svetlo luno pod brado, potem pa je plačal, pograbil je svoj dežnik in je odšel proti kolodvoru.
V Ljubljano pa Mihe ne bo zlepa več. “Zakaj tam je ves svet narobe”, pravi. “Solnce sije, pa imajo marele odprte! Vina jim človek ponuja, pa ga ne marajo! Zegnanje je, pa igrajo godci take žalostne,da bi se človek jokal! Ostanimo torej rajši v Hribovju!”
04<H*04C<K>HS04(H4C404040*0
I Jc^ietsju^kdališce. |
♦ (Opera House.) Wnl. H. Hulshizer, Mgr. Ç 040404<H4C*04C*0*0*0*C*0*C
BODOČE PREDSTAVE:
V nedeljo 2. oktobra zvečer “THE KATZENJAMMER KIDS”
Gene:	Reservirani sedeži:	75c, 50c,
35c, 25c. Galerija 15c
V sredo zvečer 5. oktobra Veliki vspeh
“UNDER SOUTHERN SKIES.”
Cene: Reservirani sedeži: $1.00, 7oc, 50c, 35c. Galerija: 25c.
V soboto 8. oktobra popoldne in zvečer
“AT THE OLD CROSS ROADS”
Cene popoldne: Otroci 10c, odraščenc
25c. Sedeži niso reservirani.
Cene zvečer:	Reservirani 'sedeži ?5c,
50c, 35c, 25c. Galdrija 15c;
V nedeljo zvečer 9. oktobra. N aj boljši igralniški proizvod “THE SHOW GIRL”
50----oseb-----50
—	Šaljiva burka “The Katzenjammer Kids”, ki se uprizarja v nedeljo 2. okt. v našem gledališču pod vodstvom Blon-dell & Fennessy v marsičem nadkriljuje vse druge predstave jednake vrste. V nji ni ne jednega suhoparnega trenutka, vse je veselo in živahno, polno smehu in šale, petje in godba je izbrana.
—	Že sama omemba, da se bo igra “Under Southern Skies” (Pod južnim obnebjem) predstavlja tu prihodnjo sredo 6. okt., mora zadostovati, da jo prideob-činstvo v obilnem številu posetit. Že lani je bila tu ta'predstava in od onega časa je imela povsod velik vspeh kjerkoli je bila igrana. Za letošnjo sezono so se nekateri deli preredili posebno ona Halowe’en partija, kar dela igro še pri-kupljivejšo.
—	Jedca najboljših privlačnosti j pride k nam v soboto 8. okt. ter se bo igrala pop. in zvečer. Arthur C. Histon predstavlja namreč svoj veliki vspeh “At the Old Crossroads” (Pri starem križpotu), šaljivo dramo, v kateri je ijubavnost,ža-loba in dovtipnost zvezana v lepo celoto. Igra, se vrši v in okoli mesta Natcbez, Misfi. Malokatera igra na ameriškem odru je pfikupljivejša od te.
—	"The Show Girl” je jedna najnovejših predstav, ki jih je Mr. Hulshizer angažiral za naše gledališče to sezono. Znameniti newyorski vspeh pride sem v nedeljo 9. okt. po dolgotrajnem obisku skoro vseh važnejših mest na vshodu. B. C. Whitney je lastnik in vodja te muzikalične škice ter je za to sezono vso produkcijo na novo preosnovil.
—	Po ravnokar izišli statistiki si vsak peti otrok v tej deželi v starosti od 10 do 15 let služi sam svoj kruh. Izmed teh malih “kruhoborcev” je vsak tretji otrok deklica. Redno uposlenih je 1,750,-176 otrok. To je narastek za 33 odstotkov v desetih letih. Alabama ima najvišje število otroških delavcev, ktr si služi kruh nad 27 odstotkov njenih otrok, dočim ima Massa cbusetts najnižje, ker ima samo 0.5 odstotka svoje dece pri delu.
Ml HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo biš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
A as prostor je na Desplaines nlie) blizu novega kanala.
Predno kupifi Umbe ¿glasi se pri nas, in ogle.1 si našo zalogo! Ml ve bomo zadovoljili in tl prihranili denar. _______
W. J. LYONS,
Naš Offico in Lumber Yard je na voglu DES PLAINES IN CLINTON ULIC.
Nizke voznine do vzhodnitmiest
bodo vedno na razpolago po Nickel Plate- železnici in njenih vzhodnih zvezah v vsa mesta po vzhodnih državah New York, Nova Anglija in druzih. Trije dnevni vlaki v Ft. Wayne,- Findlay, Cleveland, Erie, Buffalo,New York in Boston. Vzorna oprema na vseh vlakih. Postrežba a la carte in Mid-day uncheon 50c. Vzhodni končni kolodvori Nickel Plate železnice so samo od tri do deset minut od vseh velikih oceanskih parmskih sta nišč, in dana postrežba je prvorazredna. Nikakega preplačila na no benem vlaku. Za podrobnosti obi-šči ali piši na:	John Y. Calahan,
General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, 111. ChiOaški kolodvor, LaSalle in Van Buren Streets.	39-42 20
».»..»H»*

»»«•«O«»«
Kije je riajToolj varno naložen denar?
Hranilnih nlog je: 18,147,856 kron 60 vin.
*W"
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska::
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulsgatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
FRANK SAKSER,
OOOOOOOOOOOOOOOOCSOOOOOOOOO aooooooooooooooooooooooooo^
MATH. H. NEMANICH
711 N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET. ILL.
SLOVENSKI POGKEBNIK
Rojakom priporočam svoj novo otvorjeni pogrebniški zavod ter jim jamčim točno in zanesljivo postrežbo. Na pozive po noči se hitro ustreza.
Telefon Chicago 2204. Northwestern 445.
‘'OOoooaooooGooGooooGooooooooaooooooooooaoocGooocaoooo
Joliet, ill.
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Kupi premog sedaj ko ga
Mehki premog fina vrsta ton za...
dobiš po ceni. $3.25
Wilmington premog, najboljši, ton za
"°8 $3.50
L. M. RUBENS
[-Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502
U rad in železniški tiri na tlOC-ttOS Clinton Street.
JOLIET, ILL.
NAZNANILO
LO. (
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
blizo
agrikulturnega
poslopja
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
f*
Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na syetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
HENRY ? LATZ
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
\^Fvrnitvre -
308, 310, 312, 314, 310 VanBuren St.	JOLIET, ILL.
Lahko vam prihranimo denar na vašem pohištvu.
Kadar kupujete pohištvo v naši veliki prodajalni ste lahko vselej prepričani, da je dobro blago po nizki ceni. Kakovost je tako visoka in cena tako nizka, da si bodete prihranili dokajšno vsoto pri vseh nakupih. Veselilo nas bo, da pridete pogledat kako po ceni in kako dobro je naše pohištvo.
Železne postelje.
Zelo lepa postelj, močna ter umetno izdelana, z	ftn n A
železnimi stranicami, bele ali zelene barve le.. . .vwlUU
• Jako fina postelj, z mesingasiimi okraski in končnicami lepega umetnega izdelka ter posebno trpežna, bele ali	p AA
zelene barve le ......................... DiUU
Modroci.
Posebno močan modroe z bombažnim vrhom, polne AA r A širine, le za...,...........................W Z1D U
Močan modroe z bombažem po obeh straneh ter močnim O AA površnim blagom, le	za................... JlUU
Grugalni štoli.
Zelo močan, lep in udoben ženski gugalni stol, z moč- A | Ar nim, visokim ozadjem, le za.............$ | tZ3
Gugalni stol iz protja,	jeden naših najboljših stolov, A r A
zelo trpežen, le za...................... ZiwU
Težak lipov gugalni stol, posebno močan in z visokim ozadjem, bolj udoben kot drugi gugalni stoli, ki stanejo	A ‘7r
trikrat več, le......................... Zi f 0
Oblačilne in umivalne mize,
Oblačilna miza (Dresser), iz hrasta, lepo izdelana, An "jr s finim ogledalom in tremi velikimi predali.Wwi I 3
Posebno fina oblačilna miza, z ogledalom iz francoskega stekla; dvemi večjimi in dvemi manjšimi predali,	j A r A
fino izdelana le......................   ldi3U
Umivalna miza (washstand) iz hrasta, s tremi predali J r A in stranskim predelom.................... 4i3U
Umivalna miza jz hrasta, posebno fina, s tremi	r AA
predali in stranskim predelom............. 3iUU
Kupujte v veliki prodajalni.
JrlPNaš slovenski pomočnik je g. JOIIN D. STRUTZEL.