DOMŽALE, 23. SEPTEMBRA 1994 • ŠT. 8-9, LETNIK 32
GLASILO   OBČINE DOMŽALE
GOVEDORE/SKO DRUŠTVO DOMŽALE
Občinska razstava
plemenske živine
S to razstavo želimo prikazati rejski in selekcijski napredek v zadnjih desetletjih, so zapisali v obširnem Katalogu plemenske živine.
V njem smo lahko našli prav vse podatke v zvezi z občinsko razstavo plemenske živine, ki jo je kot eno svojih prvih nalog Govedorej-sko društvo Domžale pripravilo sredi avgusta na kmetiji Vilar v Dobu.
Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno dogonu živine in njenemu ocenjevanju, točno opoldne pa se je začela prijetna slovesnost z re-
Kje ste naši
ve I m ožje, kako ste varovali
nam meje, da smo siroteli iz
veka v vek
MIRAN JARC
vijo najboljših živali in podelitvijo priznanj ter nagrad. Prireditev se je pričela z nastopom Pevskega zbora Društva upokojencev Moravče. Po lepo zapeti Kje so tiste stezice je številno občinstvo, ki je za razstavo imelo le pohvalne besede, prisluhnilo predsedniku Govedorejskega društva Domžale Andreju Hribarju;
ta je na kratko predstavil namen razstave. Po pohvalnih .besedah inž. Goršiča je v imenu občine Domžale, ki je bila ob Kmetijskem zavodu Ljubljana, eden izmed glavnih pokroviteljev, spregovoril Ciril Smrkolj. Poudaril je, da je razstava prikaz ene od gospodarskih panog v občini, ki mora graditi na
kvaliteti, ne na kvantiteti. Razstava je po njegovem' mnenju velik prispevek k napredku na področju govedoreje, kjer bodo kmetje še uspešnejši, če se jim bodo zagotovile boljše možnosti za uspešnejši razvoj živine. Organizatorjem je iskreno čestital za res uspešno opravljeno delo.
(nadaljevanje na strani 5)
V SLAMNIKU
PREBERITE
Odprto pismo vladi in Državnemu zboru ter občanom
Mednarodni ekološki delovni tabor »Bistrica '94«
Ob 500-letnici gradu Tustanj
Domžalski komorni zbor v Italiji
Frenk Kavka: Iz zime na severu v zimo na jugu
Politika brez dejanj je mrtva
Najpomembnejša cilja politike, ki sta med seboj tesno povezana, sta blaginja osebe in skupna blaginja. Četudi smo vsi odgovorni za blaginjo posameznika in za blaginjo vse človeške družbe, pa za uresničevanje nismo vsi enako in za ista področja enako sposobni ter pristojni.
Delovanje v politiki je deloJd obrodi takšne ali drugačne sadove, te pa prej ali slej na duši in telesu začuti posameznik in celotna družba. Če kdo misli, da se ne ukvarja s politiko, se moti, saj že z udeležbo na volitvah, s sodelovanjem pri javnomnenjskih anketah ali z izrekanjem mnenj o politikih in njihovih izjavah jasno dokazuje, da je vsakdo izmed nas tudi politično bitje. Kdor temu ne verjame, naj vsaj ne dvomi, da se politika ukvarja z njim. Davkoplačevalci smo namreč vsi. Čudim sc, da je mnogim državljanom skoraj vseeno, kaj se dogaja z njihovim denarjem.
V zavesti slovenskega človeka je še zmerom globoko zasidrano nepremakljivo »spoznanje«, da je politika nečisto delo, da je to početje za tiste ljudi, ki si malodane hote želijo umazati poštene roke. Menim, da največji vzrok tiči v slabih izkušnjah, ki so sijih ljudje nabrali v stiku z oblastjo v daljni, pa tudi bližnji preteklosti. Slovenski pregovor pravi: Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. Kako res je to!
Žalostna je resnica, da so tudi mnogi kristjani prepričani, da je politika vlačuga. O tem razmišlja Vinko Ošlak v Tretjem dnevu, ko napiše, da je »doživljajska podlaga za tabuiziran je političnega delovanja v imenu nekakšne krščanske »nadsvetosti« le nemoč, da bi sprejeli številne oblike družbenega zla, in nemoč, da bi vztrajali v tem slabem svetu z alternativno krščansko ponudbo in s samarijanskim dejanjem.« Politiko delajo čisto navadni ljudje, ne »nadljudje« ali »supermani«, zato je izstopanje in umikanje iz politike zaradi nečednosti v družbi in v politiki kot - po mnenju pisca Tretjega dne - izstopanje iz gasilskega društva zaradi požarov, zapiranje ambulant in bolnic zaradi bolezni in epidemij, ukinjanje šol zaradi nevednosti, itd.
Zgražanje nad politiko in moraliziranje o njej ne vodi nikamor.. Kajti samo besede ne spreminjajo sodstva, prometa, bank, cest, zunanje in notranje politike, kmetijstva, RTV. Najmanj pa še gospodarstva, inflacije in brezposelnosti. In še bi lahko naštevali. Politika brez del na »pravih« mestih s »pravimi« ljudmi je mrtva.
BOGDAN OSOLIN
POZOR: OTROCI NIMAJO ZAVOR
Za večjo varnost šolarjev
Vožnja brez čelade je lahko usodna
Nadnaslov - smo si sposodili na opozorilnih tablah na ljubljanskih ulicah, velja pa tudi za voznike in razmere na domžalskih cestah.
O tem, kako je v naši občini poskrbljeno za vrnost šolarjev, smo se pogovarjali s policijskim inšpektorjem Maksom Karbo. Povedal je:
Na naši policijski postaji so priprave za večjo varnost šolarjev stekle že v avgustu. O tem smo se dogovarjali s Svetom za preventivo v cestnem prometu in Izpitnim centrom, ki delujeta pri občini Domžale, ter z vodstvi šol. Pred novim šolskim letom smo obvestili upravljavce cest, naj odpravijo pomanjkljivosti na cestah in cestnih napravah. Lahko jih pohvalim, da so
svoje delo dobro opravili. Manj smo zadovoljni z delom Sveta za preventivno dejavnost v prometu in z vsemi, ki bi tudi morali kaj narediti za večjo varnost otrok v prometu. Čeprav so pomoč obljubljali, smo ob začetku pouka ostali sami. Mislim, da bi,morale pri tem pomagati tudi avto šole, ki so pa v glavnem zasebne in jim je prav malo mar, kaj se dogaja z otroki na cesti. Vse gledajo samo skozi denar.
Ko se je pouk začel, smo policisti naredili vse, kar smo mogli, da bi bili šolarji na poti v šolo in domov bolj varni; poostrili smo nadzor v bližini šol in vrtcev.
Bili smo kar uspešni, saj do srede septembra šolarji niso imeli nobene prometne nesreče na poti v šolo ali domov grede. Obravnavali smo eno prometno nesrečo šolarja, ki pa
Vinko Okršlar, novi podpredsednik
Skupščine občine Domžale
Prejšnji podpredsednik Skupščine občine Domžale je postal sekretar za občo upravo in bil razrešen podpredsedniških dolžnosti. Za razmeroma kratko obdobje do konca leta so poslanci na seji skupščine v torek, 19. junija, za podpredsednika izvolili Vinka Okr-šlarja. Gospod Okršlar je bil na prvih demokratičnih volitvah v novi državi Sloveniji izvoljen za poslanca v Skupščino občine Domžale in je tudi znan dom-
žalski obrtnik. Že drugo mandatno obdobje je tudi predsednik Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale. Pred nekaj meseci sva se dogovorila, da bi za bralce Slamnika kaj več povedal o delovanju in težavah sklada, ki ga vodi, a sva zaradi obilice dela pogovor odložila. Tako sem ga sedaj ob izvolitvi na novo dolžnost povprašal tudi o delovanju sklada.
Gospod Vinko Okršlar, vi ste rojen Domžalčan, prosim, predstavite se našim bralcem.
Rojen sem bil v Grilovi hiši 4. marca 1942, kjer smo stanovali. Nekaj več kot dve leti pozneje je bila hiša bombardirana. Na srečo sva bila z bratom tedaj pri sosedih, če ne bi bila gotovo žrtev napada, kot je bil nekdo drug iz hiše; če se prav spominjam, je bil to Dajčman.
Šolo sem obiskoval v Domžalah, kjer sem končal tudi št i—
Nadaljevanje na strani 3
se ni pripetila na poti v šolo ali nazaj grede.
Skupaj z republiškimi organi, republiškim Svetom za varnost pro-
(nadaljevanje na naslednji strani)
/L
MARKET
Moravče
se zahvaljuje za zaupanje!
AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 © 721-947
NAPREDEK
TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI
/lamnik
Domžale
Odprto pismo vladi in Državnemu zboru ter občanom
V življenju sem skušal ravnati v duhu latinskega reka, da karkoli delaš, delaj s preudarkom in misli na konec. Ob izteku mandata naši Skupščini imam iz tega naslova nemalo pomislekov in osebnih zadreg, posebno še zato, ker vem, da NESTRPNOST NE POZNA MEJA IN NEUMNOST NE KONCA. Vse to vodi stran od poštenja in resnice, stran od prizadevanj za resnične koristi in dobro občanov na dolgi rok.
Običajno smo ob tem času na Skupščini ali v telesih Izvršnega sveta obravnavali osnutek proračuna in tehtali želje, potrebe, pričakovanja in možnosti občanov za porabo proračunskih sredstev. Poznali smo namene, prioritete po Krajevnih skupnostih in globalna razmerja porabe po postavkah.
Danes ne vem, zakaj naj proračun pripravljam, za koga niti kdo bo uporabnik pripravljenega gradiva in ali ga bo, kdorkoli že bo, hotel sploh upoštevati.
Občutek imam, kot da se lotevamo jalovega početja. V čigavem interesu in za čigavo solidarnost naj postavljam politiko proračunske porabe? V kolikšnem obsegu naj napo-vem porabo, da ne bodo ob realizaciji pričakovala preveč razočarani? Koga naj vprašam za svet?
Ali naj vprašam Vlado, ki previdno molči, centralizira oblast in ne daje nikakršnih informacij, ampak potuhnjeno čaka na večji vpliv in kos delitvene proračunske pogače na račun razpadlih občin: Državni zbor se duši v samoobvladovanju svojih političnih problemov in delitvenih apetitov ter mu potrebe davkoplačevalcev v tem trenutku niso prioriteta?
Eno najtežjih bremen, ki me teži, pa je nepoznavanje »usode« zaposlenih na Občini po 31. 12. 94, ker mi nihče noče ali ne zna povedati, komu bodo služile storitve, ki smo jih do danes plačevali in opravljali za potrebe občanov. Ali bodo zaposleni ostali brez zaposlitve, jih bo prevzela država v svoje centralizirane organe oblasti, bodo ostali za potrebe bodočih Občin samo »nezaželjeni« kadri? In še bi lahko vpraševal.
Ne želim biti slab gospodar, ki ne vem, da je za žetev potrebno sejati, ki ne ve, iz kakšnih osnov in
Predsednik Skupščine občine Domžale Ervin A. Schvvarzbartl
pravic bo izhajal pri načrtovanju ter komu bodo rezultati služili oz. kdo jih bo uporabljal in upošteval. Pa vendar kaže, da me okoliščine silijo v takšno vlogo, kot da sem dedič prejšnega sistema, a nisem in nočem biti. Potrebujem novega dediča, ki bo začeto delo demokratizacije družbe umno nadaljeval, da stvar ne propade, da se nit odgovornosti ne zgubi!
Zakaj dedič je zavezan do vsega, kar je prevzel, tudi napak, zgrešene miselnosti in grehov preteklosti ter zavoženih odločitev, dolgov in premoženja in ne samo vsega, kar donaša, je vredno in pozitivno. Jaz ne vem, komu predati ne kaj, zakaj nemarnost in za-pravljivost v obdobju pred mojim mandatom je bila tolikšna, da med mandatom nisem uspel urediti niti popisa vse lastnine, kaj šele, da bi zagotovil pravilne vknjižbe in določil skrbnike nad premoženjem, ki so ga tako ali drugače ustvarjali davkoplačevalci. Nerodno mi je to priznati, tudi mi je nerodno, ker ne vem, ali se bodo prizadevanja za prenovo te družbe v miselnosti, vrednotah in dejanjih sploh ohranila in živela naprej.
Prav nič nerodno, kot kaže, ni ne Vladi ne Državnemu zboru, ki nas v tem času puščajo brez odgovorov ali pa nam bodo ponudili nedorečene, ustvarili dodatno zmedo med davkoplačevalci in občinarji in si v splošni neurejenosti prilastili še več oblasti, ki jim po načelih demokracije ne pripada. Občutek imam, da si to celo želijo, saj vse kaže, da se centralizacij-ske težnje večajo, miselnost »demokratičnega centralizma« pa dobiva vse jasnejše obrise »obraza«, ki smo ga poznali v času samoupravljanja in diktature edinozve-ličavne partije proletari-ata.
Na svidenje v naslednjem mandatu, ko bo voz zdrsnil v utečene koles-nice enoumja nove dobe in boste lahko ponovno z veliko napora in iz ljubezni do demokracije ter resnice poskušali omejevati zagrešene neumnosti, s katerimi se nekateri danes celo hvalijo v duhu »resnic« izprijenega svo-bodnjaštva.
Predsednik Sob Domžale ERVIN-A. SCHVVARZBARTL
POZOR: OTROCI NIMAJO ZAVOR
Za večjo varnost šolarjev
(nadaljevanje s prejšnje strani)
meta in šolami smo sodelovali v akciji VARNA POT V ŠOLO, ko so šolarji nižjih razredov šli s transparenti na ceste. Prometniki so voznike opozarjali na šolarje na cesti. Iz naših šol je v akciji sodelovalo 1300 šolarjev. Od 1. septembra, ko se je pouk začel, do 13. septembra je za večje varnost šolarjev skrbelo 110 policajev.
Če smo z varnostjo šolarjev v prometu v teh štirinajstih dneh zadovoljni, pa nas mora skrbeti, kako naprej. Zato ni odveč poziv šoferjem: NAREDITE KAJ ZA VARNOST ŠOLARJEV NA CESTI.
Za varnost svojih otrok pa bi morali več narediti tudi starši sami. Ena glavnih napak, ki jo proti svojim otrokom zagreše starši, je ta, da jim omogočajo in sami kupujejo vsa mogoča in nemogoča prevozna
sredstva od preproste in komplicirane rolke do kolesa z motorjem in avtomobila.
Skoraj neverjetno se sliši, a je res, da prenekateri starši policaja, ki jih je opozoril, da so njihovega otroka zalotili s takšnim in drugačnim neprimernim prevoznim sredstvom na cesti, preprosto naderejo.
Pogovor o varnosti šolarjev v cestnem prometu končajmo s povabilom šoferjev k previdnejši vožnji in ponovimo naslov: OTROCI NIMAJO ZAVOR.
ŠE O PROMETNIH n RAZMERAH NA NAŠIH -CESTAH
Iz obsežne analize o prometu oziroma prometnih nesrečah povzemamo, da so razmere zaskrbljujoče. V sedmih mesecih se je v občini pripetilo 617 prometnih ne-
Mati uvaja hčer v nepravilno prečkanje ceste
sreč, pri tem je 13 ljudi umrlo, 38 je bilo hudo, 75 pa lažje poškodovanih.
Največ nesreč je na magistralni cesti Ljubljana-Maribor; tu je umrlo sedem ljudi. Veliko je nesreč tudi na regionalnih cestah Trzin--Kamnik in Šentjakob-Kamnik. Na teh cestah se je smrtno ponesrečilo pet oseb in ena na lokalni cesti.
Največ nesreč se pripeti v sobotah, najmanj jih je v nedeljah, a so posledice hujše kot ob drugih dnevih.
V prometnih nesrečah je bilo v tem času udeležnih šest otrok do sedmega leta. Pri tem se postavlja vprašanje, kako je bilo poskrbljeno za njihovo varno vožnjo. So sedeli na zadnjih sedežih in ali so imeli posebne sedeže?
Med sedmim in štirinajstim letom se je v prometu ponesrečilo petnajst otrok, ki so bili potniki v avtomobilih, pešci, kolesarji ali vozniki koles z motorjem.
Med štirinajstim in šestnajstim letom so se trije ponesrečili kot potniki, trije kot vozniki koles z motorjem in eden kot voznik avtomobila.
Od šestnajstega do osemnajstega leta se jih je v prometu ponesrečilo deset, udeleženi so bili kot potniki, pet jih je vozilo kolo z motorjem, trije pa avtomobil.
Kar petnajstkrat so bili otroci povzročitelji prometnih nesreč. Zanimivo je tudi, da se je število nesreč od maja do julija zelo povečevalo, in nič ne kaže, da bi se začelo zmanjševati.
Nesreča tudi pri neprevidnem ko-talkanju na javni cesti ne počiva
In kakšni vzroki so botrovali tem 617. nesrečam? Najbolj pogosti vzroki nesreč so: neprimerna hitrost vožnje, premajhna varnostna razdalja, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje idr. Posredno pa tem nesrečam botruje tudi vinjenost voznikov. Zanimiv je tudi podatek, da so bili tujci udeleženi kar pri 238 prometnih nesrečah, štirje izmed njih so na naših cestah umrli.
Daleč največ nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, kar 522, šoferji tovornjakov 70, vozniki s kolesi z motorji 15 in 9 kolesarji.
Po nesreči je pobegnilo 34 voznikov, a so policisti vse raziskali.
Naši policisti so v tem času obravnavali še blizu šest tisoč raznih prekrškov v prometu. Tudi ti prekrški kažejo, da je vožnja pod vplivom alkonola na naših cestah zelo pogosta in je zaskrbljujoča.
Podatke je za Slamnik posredoval policijski inšpektor MAKSKARBA
29. SEJA DOMŽALSKE SKUPŠČINE
Domžalski koridor ostaja
Delegati vseh zborov Skupščine občine Domžale so se sredi avgusta zbrali na 29. seji, ki je bila namenjena obravnavi le ene točke dnevnega reda: Obravnava in določitev koridorja avtoceste skozi občino Domžale.
Številna udeležba delegatov, zlasti pa predlagateljev gradiv, je potrdila pomembnost obravnave in odločitve, katere osnova je bila vrsta dokumentov, med njimi ocene.in analize, sinteze vrednotenja posameznih koridorjev in variant, delegati pa so bili oboroženi tudi z informacijami iz posameznih okolij, saj so v dneh pred skupščino v krajevnih skupnostih na »bodoči« trasi avtoceste potekale predstavitve posameznih koridorjev. Svoje mnenje je podal Izvršni svet Skupščine občine Domžale; ta se je v grobem opredelil za potek koridorja AC od Vranskega do Blagovice po dolini Črnega grabna s predorom pod Trojanami, medtem ko je za potek koridorja CA od Blagovice do Zadobrove predlagal dodatne primerjave - vsaj med dvema predlaganima koridorjema. O problemu koridorja se je izreklo predsedstvo, Odbor za Infrastrukturo pri Državnem zboru, katerega mnenje je podobno predlogu IS, svoje poglede so predstavili predstavniki nevladnega odbora za varstvo slovenskih interesov pri gradnji avatoceste ter zveza in društvo za varstvo oko-Ija.
Kot smo zapisali že v prejšnjem SLAMNIKU, je bilo dve uri pred pričetkom seje namenjenih podrobnejši predstavitvi predlaganih koridorjev in tras avtoceste, žal so v velikem številu prišli le predlagatelji, delegatov in zainteresirane javnosti ni bilo, tako da je podrobnejša predstavitev odpadla. Ob tem naj omenimo, da so predlagatelji posebej za krajane pripravili ličen prospekt z vsemi predstavljenimi variantami, pa tudi sicer je bilo gradiva na kilograme. Žal - to je bilo v razpravi parkrat ugotovljeno - je razprava potekala v počitniškem času, ko je veliki večini zmanjkalo časa, da bi se bila prebila skozi vsa različna gradiva.
Z zahvalo, da so se delegati kljub dopustniškem časy odzvali vabilu, in s pozivom na strpno,
argumentirano razpravo, ki ju je po ugotovitvi sklepčnosti izrekel mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, predsednik Skupščine občine Domžale, so delegati poslušali osnovni informaciji g. Janeza Kovača, sekretarja Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, ter mag. Tomaža Štebeta, predsednika Izvršnega sveta. Oba sta se sprehodila od prvih sklepanj o obravnavani problematiki do zadnje seje Izvršnega sveta. Pred pričetkom razprave pa je v imenu predlagatelja spregovoril tudi Jože Novak, direktor Zavoda Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Podal je predlog stroke: osnovna domžalska varianta in velika pripravljenost predlagateljev, je, da skušajo kar najbolj slediti predlogom, pobudam in pomislekom krajanov in občine.
Razprava je bila dolgotrajna, različna, prepletena s čustvi posameznih razpravljalcev, poina replik in replik na replike, vseskozi pa podana mnenja različna:
sprejeti odločitev za domžalski koridor, ki ga utemeljuje stroka in pomeni čimprejšnji začetek ter odpravo nevzdržnih razmer'' na magistralni cesti;
odložiti odločitev in zahtevati dodatne primerjave in vrednotenje posameznih variant in koridorjev;
sprejeti odločitev za Trojiško varianto, ki po mnenju nekaterih pomeni bistveno boljše rešitve tako za ohranitev kvalitetne kmetijske zemlje kot za varstvo ljudi in okolja pred pretiranim hrupom in emisijami izpušnih plinov.
Zlasti delegati iz KS so se opirali na mnenja, pridobljena na sestankih v krajevnih skupnostih, ki so bila v glavnem blizu predlogom nevladnega odbora in predstavnikom društev za varstvo okolja, ki so opozarjali na nesprejemljivost osnovnega domžalskega koridorja z vidika ohranjanja najboljše kmetijske zemlje (najbolj na območju KS Drago-melj-Pšata) in varstva okolja pred hrupom in emisijami ter zagovarjali premik trase v hribovita in gozdnata območja.
Največkrat omenjena razprav-Ijalca sta bila mag. Tomaž Štebe, in Ciril Smrkolj. Štebe je menil,
da upoštevajo vse vidike posledic avtoceste v prostoru, pripombe pa je imel tudi na metodologijo pridobljenih rezultatov ter na neupoštevanje možnosti večjega povezovanja sosednjih občin na področju javnega prevoza potnikov. Ciril Smrkolj je opozoril na neupoštevanje vseh sklepov skupščine v zvezi z avtocesto, na odzive s terena, ki se ne upoštevajo, in na varovanje kmetijske zemlje in okolja.
Po izmenjavi mnenj, večkratnim nastopom strokovnjakov s posameznih področij, ki so utemeljevali rezultate strokovnih presoj, je nekatere motilo to, da je stroka pri predlogu koridorja skoraj povsem enotna. Na vrsti jebi lo glasovanje. V njem se je večina odločila za naslednje sklepe:
1. Skupščina občine Domžale daje soglasje za izdelavo osnutka lokacijskega načrta in izdelavo sprememb družbenega plana za koridor od Blagovice do Ločice skozi Črni graben in pod Trojanami v varianti, ki najmanj prizadene navedena območja.
2. Skupščina občine Domžale daje soglasje za izdelavo osnutka lokacijskega načrta in izdelavo sprememb družbenega plana za domžalski koridor z vsemi rešitvami, ki izboljšujejo izbor.
3. Izvršni svet v obravnavi osnutka lokacijskega načrta pripravi konkretne zahtevke nadomestil in odškodnine prizadetim ob gradnji avtoceste v smislu skupščinskega sklepa štev. 2 z dne 19. 7. 1994 in obrazložitve Izvršnega sveta na 4. strani gradiva z dne 8. 8. 1994.
4. Vzporedno z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta naj se zagotovijo rešitve in izvedbe del (pričetki): gradnje mestne vpadnice, pešpoti, ureditev prometne signalizacije na M-10, nadhodi in podhodi na magistralno cesto skozi občino Domžale.
5. Skupščina občine Domžale predlaga državi, mestu Ljubljana in občini Kamnik, da skupaj z občino Domžale sprejmejo politiko javnega osebnega prevoza kot temeljno pri medsebojnem osebnem prometu z uvedbo zanimivih in kvalitetnih prevozov po železnici in z avtobusi.
faii i
,iiiK3GY
Proserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
6. Skupščina občine Domžale predlaga politiko varovanja temeljnih naravnih virov, ki je,dolgoročno gledano' veliko in nezamenljivo bogastvo, kot so: bivalni prostor, rekreacijske in zelene površine ter kmetijska zemljišča ob upoštevanju gospodarskih in razvojnih vidikov.
7. Ob izdelavi osnutkov lokacijskih načrtov se zagotovijo tudi ustrezni ureditveni akti, finančne konstrukcije zagotavljanja razvoja in revitalizacije naselij, prizadetih z gradnjo avtoceste.
8. Ob sprejetju osnutka lokacijskega načrta za traso avtoceste mora občina oz. ustrezni republiški resorji pogodbeno zagotoviti jamstvo za uresničitev sprejetih zahtev.
9. Stališča in zahteve, sprejete na predstavitvah študije variant avtoceste v posameznih krajevnih skupnostih, morajo biti obvezno izhodišče pripravljalcem osnutka lokacijskega načrta.
10. Skupščina občine Domžale predlaga mestu Ljubljana in občini Kamnik, da skupaj z občino Domžale sprejmejo politiko tesnega medsebojnega povezovanja preko modernih mestnih vpadnic in moderne železniške proge. Z mestom Ljubljano, predvsem pa z občino Kamnik moramo pri odgovornih ministrstvih doseči takojšnjo modernizacijo magistralke od Domžal do Črnuč, prednostno reševanje šta-jersko-gorenjske bližnjice, alternativo za promet skozi Mengeš in v perspektivi modernizacijo regionalne povezave Domžale--Šentjakob-Ljubljana.
Zelena luč za nadaljevanje postopkov, katerih rezultat bodo najprej razprave o lokacijski dokumentaciji za celoten koridor avtoceste skozi občino Domžale, torej gori. Pričakujemo le lahko, da bo v nadaljnjih postopkih dovolj časa, pripravljenosti in strpnosti pri dogovarjanju za vse tiste tisoče malenkosti, ki (ne) bodo v naslednjih sto in več letih grenili življenja vsem živečim z avtocesto in vsemi njenimi posledicami, kakršne bo prinesla. Seveda tudi dobrimi!
V.
Domžale
/lamnik
Mednarodni ekološki delovni tabor Bistrica '94
V času med 16. in 29. avgustom '94 je na področju Občin Domžale in Kamnik potekal že peti - tradicionalni Mednarodni ekološki delovni tabor »BISTRICA '94«, ki sta ga letos organizirala ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE IN MLADINSKI CENTER KAMNIK.
Glavni pokrovitelj letošnjega tabora so bili: Mednarodna organizacija MOST SCI SERVICE CIVIL INTERNATIONAL, Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS, Skupščina občine Domžale, Skupščina občine Kamnik in Mladinski servis Velenje - Poslovalnici Domžale in Kamnik. Pri izvedbi tabora pa nam je na najrazličnejše načine pomagalo še preko 20 drugih sponzorjev.
Tabora se je preko mednarodne izmenjave v okviru »MOST SCI« udeležilo 19 mladih prostovoljcev iz Kanade, Velike Britanije, Irske, Belgije, Španije, Italije, Švedske, Finske in Slovenije. V času tabora so bili nameščeni v Osnovni šoli »27 julij« v Kamniku. Delo na taboru je potekalo na več področjih, in sicer:
- čiščenje divjih odlagališč odpadkov na Veliki in Mali planini
- čiščenje bregov reke K. Bistrice in njenih pritokov na področju občin Domžale in Kamnik
- Kemijske in mikrobiološke raziskave onesnaženosti vode v reki Kamniški Bistrici - od izvira do izliva
- anketiranje prebivalstva in deljenje letakov.
Čiščenje divjih odlagališč
odpadkov na Mali Planini ter ob bregovih reke Kamniške Bistrice in njenih pritokov
Tudi letos smo se lotili čiščenja divjih odlagališč odpadkov na Veliki - predvsem pa na Mali Planini. V dveh dneh intenzivnega in precej garaškega dela po raznih vrtačah, jamah, kotanjah in grmičevju se je nabralo za okoli 60 polnih velikih vreč (kapacitete 501) odpadkov
- od papirja, konzerv, steklovine, raznih plastičnih delov, bioloških odpadkov do posameznih večjih kosov, kot so sodi, razno razpadajoče železje do še skoraj celega štedilnika. Vse skupaj smo ob koncu našega bivanja na Planini v torek, 23. 8., na dveh zvrhano polnih traktorskih prikolicah spravili s Planine.
V času našega tridnevnega bivanja in dela na Mali Planini so nam
- prav tako kot lani - prijazno gostoljubje nudili v »Nežkinem domu« (bivši »Jarški dom«) na Mali Planini.
Štirje dnevi na taboru so bili namenjeni tudi čiščenju nekaj manjših divjih odlagališč odpadkov ob porečju reke Kamniške Bistrice v Občinah Kamnik in Domžale.
Čistili smo na naslednjih lokacijah:
- Pod mostom čez Bistrico na Duplici (ob teniškem igrišču)
- Za Bistrico v Preserjah - na koncu Bistriške ulice
- Ob bregovih potoka Pšate pri OŠ Komenda
- Stroga Vrtaškega potoka pri Podborštu.
MEDNARODNI EKOLOŠKI DELOVNI TABOR »BISTRICA 94« ORGANIZATORJA TABORA:
- ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
- MLADINSKI CENTER KAMNIK IZVEDBO TABORA SO OMOGOČILI:
- MOST SCI SERVICE CIVIL INTERNATIONAL SLOVENIA
- URAD ZA MLADINO PRI MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT RS
- SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
- SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK
- MLADINSKI SERVIS VELENJE, POSLOVALNICI DOMŽALE IN KAMNIK
ZA POMOČ PRI IZVEDBI TABORA SE ZAHVALJUJEMO ŠE:
• OSNOVNA ŠOLA »27. JULI|« KAMNIK • CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE-KAMNIK • LEK MENGEŠ • DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM DOMŽALE-KAMNIK • OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO • NAPREDEK DOMŽALE • HELIOS DOMŽALE • ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO OBČINE DOMŽALE • KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE • TOSAMA DOMŽALE • KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK • RESTAVRACIJA KENDA / PLANINKA KAMNIK • PAPIRNICA KOLIČEVO • PODJETJE »VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE« KAMNIK JAN-SON RENT A CAR DOMŽALE • FARMA IHAN • PODJETJE POSTOJNSKA JAMA P.O. • ZELENI KAMNIKA • ARBORETUM VOLČJI POTOK • DISKOTEKA LIFE DOMŽALE • PLASTENKA RADOMLJE
• KIK KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK • g. MATJAŽ LUNAR Z DRUŽINO IZ BIŠČ PRI DOMŽALAH • ČASOPIS SLAMNIK
Vsem naštetim še enkrat najlepša hvala za pomoč! ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE MLADINSKI CENTER KAMNIK
Na vseh naštetih lokacijah skupaj • se je nabralo za približno 120 polnih vreč (prostornine 501) odpadkov in seveda še cela vrsta velikih kosovnih odpadkov - med najzanimivejše gotovo spadajo: stara postelja, radiator in zopet - star štedilnik.
Tudi ti odpadki so s pomočjo zasebnih prevoznikov in Komunalnega podjetja Domžale ter podjetja PUBLICUS romali tja, kamor spadajo - to je na Prekladalno postajo odpadkov Suhadole oz. Občinsko odlagališče odpadkov v Dobu pri Domžalah.
Ob koncu lahko samo razočarano ugotovimo, da so »nahajališča« raznoraznih odpadkov na divjih odlagališčih skoraj neizčr-pana in bi za njihovo sanacijo oz. odstranitev potrebovali še na sto-, tine podobnih akcij, kot je bila naša. Zlati še to velja za manjša in srednje velika odlagališča, ki so ponavadi nedostopna za mehanizacijo, tako da je ročno čiščenje nepogrešljivo.
Rezultati kemijskih in mikrobioloških raziskav onesnaženosti reke Kamniške Bistrice bodo objavljeni v naslednji - oktobrski številki glasila Slamnik.
»Udeleženci tabora - iz devetih držav - pred vrnitvijo z dvodnevnega čiščenja divjih odlagališč odpadkov na Veliki in Mali Planini. Utrujeni, vendar zadovoljni z opravljenim delom. Planina je po čistilni akciji še malce bolj lepa in prijaznejša, čeprav v svojih »nedrjih« skriva še številna »nahajališča« odpadkov.«
Bilten z opisom aktivnosti in rezultati dela na letošnjem taboru bo izšel predvidoma v začetku meseca oktobra '94 in bo na razpolago v prostorih mladinskega servisa Domžale in v vseh poslovalnicah knjižnic Domžale in Kamnik.
VODSTVO TABORA
Konzerve, plastika, papir, steklovina, železje, celo star štedilnik, človek kar ne more verjeti, kaj vse leži po vrtačah in grmičevju na Veliki in Mali planini. Vse je bilo treba zbrati v 501. vreče in prenesti na zbirna mesta ob planinski poti, tako se je nabralo kar za dve traktorski prikolici raznih odpadkov.
NADALJEVANJE 28. SEJE SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Spet zmanjkalo delegatov
Že sam začetek nadaljevanja 28. seje Skupščine občine Domžale ni bil prav nič obetaven. Po skoraj polurni zamudi je veri-fikacijska komisija sporočila, da so vsi zbori sicer sklepčni, vendar smo hitro preračunali, da že odhod le enega od delegatov pomeni ponovno prekinitev seje.
Vinko Okršlar, novi predsednik
Najprej so delegati z večino glasov opravili kadrovske zadeve. Tako so dali soglasja k imenovanju Branka Liparja za ravnatelja Osnovne šole Mengeš, Franca Brečka za ravnatelja Osnovne šol Trzin in Milene Peterka za ravnateljico Vzgojno-varstvenega zavoda. Za sodnico za prekrške je bila imenovana Branka Bradeško, z aplavzom pa so pozdravili tudi izvolitev Vinka OKR-ŠLARJA za podpredsednika Skupščine občine Domžale; ta je pred zbranimi podal tudi slavnostno izjavo.
Od desetih štirje
Glede na to, da je bila razprava v zvezi s problematiko adaptacije glasbene šole v Domžalah zaključena že na prekinjeni seji, je predsedujoči pričel z glasovanjem po posameznih sklepih, katere sta predlagala mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, predsednik Skupščine občine Domžale, ter poslanski klub LDS. Delegati so drug za drugim utemeljevali svoj »ZA« ali »PROTI«, rezultat desetih glasovanj pa je bil, da so bili sprejeti naslednji sklepi o sprejemu pro-
grama namenov uporabe objekta Kulturnega doma Domžale:
7. Skupščina sprejme skupno poročilo obeh odborov za izgradnjo objekta Kulturni dom Domžale in investitorja Glasbena šola Domžale v besedilu, kot je bilo predloženo s spremembo 1. odstavka na 46 strani skupščinskega gradiva, ki naj se glasi: »Aktivnosti za revitalizacijo objekta Kulturni dom Domžale (Glasbena šola) na lokaciji Domžale, Ljubljanska 67 so se začele že leta 1988 z javnim razpisom najustreznejše idejne zasnove obnove objekta. Glasbena šola Domžale se je začasno iz objekta Ljubljanska 67 preselila zaradi dotrajanosti objekta po odločbi gradbene inšpekcije.
2. Krajevne skupnosti mesta Domžale morajo pred popisom pogodbe med investitorjem in izvajalcem investitorju, Glasbeni šoli Domžale in Izvršnemu svetu Skupščine občine Domžale dostaviti pismene izjave o izločitvi sredstev za sofinanciranje obnove objekta in izjavo, da podpirajo obnovo objekta. Pravice in obveznosti med financerji obnove objekta se uredijo s posebno pogodbo o medsebojnem urejanju odnosov pri sofinanciranju obnove objekta.
3. Skupščina občine Domžale predlaga Svetu Glasbene šole (investitorju), da pred podpisom pogodbe z izvajalcem del imenuje nov odbor iz sedanjih dveh in za nov odbor imenuje predsednika
skladno z zahtevo in predlaganimi člani Izvršnega sveta, po kateri imajo v odboru večino člani lastnika.
4. Investitor sme podpisati pogodbo z izvajalcem del šele, ko ima zagotovljena finančna sredstva za plačilo avansa pod pogoji »KLJUČ V ROKE« in možnostjo prekinitve izvajanja del po situacijah v trenutku, ko viri sredstev za plačevanje storitev niso več zagotovljeni. Pogodbo potrjuje Izvršni svet.
O spremembi proračuna pa prihodnjič
Po kratki uvodni obrazložitvi Zorana Kramžarja, ki je v imenu Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale predstavil predlagane spremembe proračuna za letošnje leto, so bila na vrsti proceduralna vprašanja v zvezi z novimi amandmaji, ki sta jih predlagala Janez Učakar za KS Moravče ter Peter Jerman za KS Krtina. Delegati so se odločili, da ju obravnavajo, Izvršni svet se je v skladu s poslovnikom moral opredeliti do njih, zato sta jih oba delegata predstavila, potem je bil kratek odmor in potem se je razprava nadaljevala. Delegat Ciril Smr-kolj bi rad skrajšal delo tako, da bi glasovali za vse amandmaje - v paketu. Za svoj predlog ni dobil podpore, zato se je začela razprava, ki pa je bila zaradi nujnega odhoda delegatke s seje prekinjena. Delegati so odšli domov, znova pa so se sešli 16. septembra 1994 in nadaljevali delo.
V.
Vinko Okršlar, novi podpredsednik
Skupščine občine Domžale
(Nadaljevanje s prve strani)
riletno srednjo usnjarsko šolo in leta 1966 v Ljubljani končal ekonomsko fakulteto. Tega leta sem se poročil in hkrati začel obrt z usnjenimi izdelki v Šentvidu nad Ljubljano. Nekako po 15 letih sem od staršev dobil stavbno parcelo v Domžalah; tu sva si z ženo postavila hišo in se vanjo z družino tudi preselila. Od tedaj imamo v Domžalah tudi obrt za usnjene izdelke, ki je značilna družinska obrt.
Ko sva že pri obrtništvu, prosim, povejte nekaj več o razmerah v tej dejavnosti. Kakšna je po vaši oceni razlika v vlogi obrtništva v tistih socialističnih časih in v novi slovenski državi? Kje vidite izhod iz zagat?
Obrtništvo je bilo zmeraj združeno s trdim delom, tako v našem kot v mnogih drugih poklicih. V tistih socialističnih časih smo bili obrtniki manj vredni ljudje z nalepko izkoriščevalci. Zdaj to ni več. Prišle pa so druge težave. Zaradi vse večjih dajatev, posebno še prispevkov na osebne dohodke, postajajo naši izdelki vse dražji, konkurenca pa je velika, vsaj v našem poklicu z uvoženimi manj kakovostnimi industrijskimi izdelki, ki so, kar je povsem razumljivo, lahko cenejši.
Izhod iz težav vidim v večji kakovosti obrtniških izdelkov, ki bodo prej ali slej manj kakovostni material izrinili iz naših tržišč. Bodočnost našega obrtništva je tudi v tako imenovani družinski obrti, kjer je v delo vključena vsa družina, tudi tako se izdelki lahko pocenijo. Mislim, da kupcev ne znamo dovolj opozarjati na kakovost domačih izdelkov. Obrtništvo v naši državi pa še zdaleč nima priznane tiste vloge, kot mu zlasti v gospodarskem pogledu pripada. Poglejmo razmere v naši občini z okoli 1 600 obrtniki. Kdaj se o njih govori v skupščini? Za razvoj obrtništva je v občinskem proračunu letos namenjenih borih 12,5 milijona tolarjev, ki oplemenitena z bančnimi sredstvi znesejo 120 milijonov tolarjev. Kot član komisije za obrt in podjetništvo sem pogosto v zadregi, kako številnim prosilcem dodeliti posojilo, ki je malo bolj ugodno kot navadno bančno posojilo. Posebej je težko ustreči prošnjam za večje zneske, ki bi jih morali dobiti obrtniki in podjetniki začetniki, no-vatorji in tisti s programi, ki veliko obetajo.
Premalo se zavedamo, da ta denar ni stran vržen, saj se bodo posojena sredstva kmalu vrnila v občinsko blagajno, bodisi z davki ali v obliki novih delovnih mest.
Na prvih demokratičnih volitvah ste bili izvoljeni v občinsko skupščino. Kako je to združljivo s poklicem, ki ga opravljate? Ali ste se že kdaj prej ukvarjali s politiko?
Ko je prišla slovenska pomlad in se je začel majati stari sistem, sem se čutil dolžnega, da pomagam in naredim, kar morem, da bi se popravile krivice starega režima. Imetje, ki je bilo po krivici ljudem odvzeto, je treba vrniti, vsem, ki so bili po nedolžnem obsojeni, zaprti, preganjani in zatirani, se
je treba opravičiti in jim vrniti človeško dostojanstvo, krivice pa popraviti tudi s primernimi odškodninami. Žrtve nasilja pa morajo dobiti pravico do svojega imena.
Zal je še vse preveč ljudi, ki nočejo razumeti, da pot v pravno državo in Evropo vodi le ob izpeljavi denacionalizacije, privatizacije in popravi krivic. Z moralno prenovo pa je treba začeti tako pri šolstvu kot pri pravosodju in gospodarstvu.
V občinsko skupščino sem bil izvoljen kot obrtnik in krščanski demokrat.
Kot občinski poslanec ste že drugo mandatno obdobje predsednik sklada stavbnih zemljišč občine Domžale. Povejte, prosim, kaj o delu tega sklada.
Ko sem te dolžnosti prevzel si niti malo nisem predstavljal te zahtevne naloge, ki jo obvladujemo skupaj z uslužbenci sklada in upravnega odbora. Dela in težav pri tem skladu je kar veliko.
Glavna naloga sklada je gospodarjenje z zemljišči in objekti, s katerimi razpolaga. Tu so še odkup, prodaja in predvsem komunalno opremljanje zemljišč. Prav tu pa pogosto pride do težav zlasti tam, kjer so bila gradbena dovoljenja izdana, ni pa možno graditelju pravočasno zagotoviti tudi opreme, ki mu jo je sklad po pogodbi zaračunal. Sedaj kljub zazidalnim načrtom ni več zakonske osnove za prisilni odkup zemljišč za cesto ali komunalno opremo. Menim, da je treba lastnikom zemljišč dati pravično odškodnino, ki je bila še do nedavnega sramotno nizka. Večja težava je bila odkup zemljišča za razširitev pokopališča v Domžalah, ko so vztrajali na prenizki ceni in več let pokopavali na zasebnem zemljišču. S primerno odškodnino smo zadevo uredili. Vedeti moramo, da se denar za uporabo mestnega zemljišča neposredno ali posredno vrača v krajevne skupnosti za komunalno urejanje zemljišč. Kljub velim potrebam krajevnih skupnosti pa občinska skupščina ni sprejela sedemdesetodstotno povišanje prispevkov za mestna zemljišča. Krajevne skupnosti dobe tako veliko manj denarja, kot ga potrebujejo.
Obrtniška in industrijska cona v Trzinu je tudi. velik projekt. Gradnja se bliža koncu. Sklad je v glavnem izpolnil pogodbene obveznosti, ostaja pa še nekaj ne rešenih zadev.
Gospod Vinko, na občinski skupščini ste bili z veliko večino izvoljeni za podpredsednika Skupščine občine Domžale. Od 52 poslancev jih je za vas glasovalo kar 43. Kako ocenjujete ta uspeh, da so za vas glasovali tudi poslanci iz levega bloka?
Priznam, da me je izid glasovanja prijetno presenetil. Nazadnje pa naj dodam še to, da ne vem, zakaj naj bi mi kdo nasprotoval, saj nisem z nikomer sprt. Izvolitev za podpredsednika občine pa mi nalaga še novo dolžnost, da si bom teh nekaj mesecev, kolikor jih je še do konca mandata te skupščine, prizadeval za uspešno delovanje skupščine in korist naših občanov.
Hvala za pogovor.
S. STRAŽAR
4
/lamnik
Domžale
5. TABOR SKD V KOSTANJEVICI NA KRKI
»Ne želimo zapuščati brazde sredi oranja«
Komentar
Ali več ne velja stari pregovor, da »gliha vkup štriha«, ali pa prav to v sedanjem političnem položaju potrjujemo?
Z odstopom predsednika državnega zbora se je položaj v Sloveniji ponovno spremenil. Krščanski demokrati smo spet postali tarča Združene liste, da pač ponovno izsiljujemo z idejo o dvojni koaliciji med liberalno in krščansko demokracijo. Ideja o dvojni koaliciji je bila potrjena na redni letni konferenci v Zagorju ob Savi in tega danes ne moremo spreminjati, razen če se hočemo popolnoma izneveriti načelnosti. Ne omalovažujemo politične moči združene liste in podpiramo strokovnost njenih politikov, vendar ne moremo biti v preveliki koaliciji s političnimi drugač-neži, ker bi bila potem naša poraženost še bolj »zajamčena«. Vsekakor bi moral biti naš vseslovenski cilj, da bi znali razlikovati politično sodelovanje od nepolitičnega. Nepolitično lahko so-
delujemo z vsemi ljudmi dobre volje - na kulturnem, strokovnem in drugih področjih, politično sodelovanje z idejnimi nasprotniki pa nam nikakor ne more biti za zgled, čeprav drži, da imajo v posameznih primerih manj sorodne stranke pokončnejšo držo. Če vodstvo krščanskih demokratov ne bo podpiralo koalicijske pogodbe na lokalni ravni, kjer so za to možnosti, potem se bomo šli spet nekakšno SZDL, s čimer pa narod ne bo zadovoljen.
K takšnemu razmisleku se nagibamo, če pomislimo, da je pri Drnovškovih in Peterletovih izjavah v nekaterih občinah povezovanje med krščanskimi demokrati in liberalno demokracijo še posebej zaželeno. Ali to diši po združevanju LDS z SKD?
Naj vsaj pri nas v Domžalah še kar drži stari pregovor: Enako se veseli enakega (gliha vkup štriha) - in to v pravem, ne v sprevrženem smislu.
IVAN KEPIC Slovenski krščanski demokrati Domžale
Tudi krščanski demokrati, krščanske demokratke, simpatizerke in simpatizerji iz domžalske občine smo se udeležili jubilejnega, vseslovenskega 5. tabora krščanskih demokratov, ki je bil v soboto, 10. septembra 1994, v Kostanjevici na Krki.
Naša pot na Dolenjsko se je pričela pred Veleblagovnico. Najprej se je naš posebni avtobus ustavil v Pleterjah, kjer nam je najprej dobrodošlico zaželel s kozarčkom domačega vina Krajevni odbor SDK iz Šentjerneja, nato pa smo si ogledali multimedialno predstavitev zgodo-
Zločini
nad sloven-stvom
1. ) Pred 400 leti vdiranja bal-kanskoislamske ter turške drhali na slovensko ozemlje.
Pokol slovenskega prebivalstva, nabijanje otrok na kole, požiganje domov in ropanje vse vprek Slovenije.
2. ) Po razpadu monarhije Avstrije je bil prevaran in razvrednoten, general Rudolf Maister, branilec in vodja plemenitih slovenskih prostovoljcev v obrambi severne Slovenske meje, pred vdorom germanstva na naše ozemlje.
Slovenija tedaj postane molzna krava tropaktne kraljevine Jugoslavije.
3. ) Po drugi svetovni vojni in tragični smrti poveljnika in komandanta Staneta Rozmana je Sloveniji odvzeta svoboda do samostojne slovenske vojske in države.
4. ) Slovenija bije boj za lastno kulturo, versko in nacionalno in-diteto v strahu pred vsemogočnim Jugoslovanarstvom.
5. ) Pride čas stoletnih sanj: Slovenci smo si končno priborili svobodno deželo Slovensko.
vine, življenja in dela menihov v kartuziji Pleterje ob vznožju Gorjancev, ki jo je ustanovil na začetku 15. stoletja grof Herman Celjski. Po ogledu smo se v gotski cerkvi udeležili tudi sv. maše.
Po nakupu različnih spominkov v kartuziji smo prispeli na veličastno prizorišče 5. tabora SKD, to je bivši cisterijanski samostanski kompleks, kjer so se že godila nekatera tekmovanja (veslanje, mali nogomet) in okrogle mize (pod šotorom o kmetijstvu, v samostanski cerkvi o družini). Nekateri udeleženci tabora iz naše občine smo še ujeli nekaj razprav na okrogli mizi
Kakor nas je oblila radost in ponos nad svojim vseljudskim uspehom, (kajti Slovenci smo se vključili v mednarodno priznani svet,) nas v isti sapi že razjeda anarhija, materialnih koristoljub-nežev, izdajalcev Slovenstva.
Tu pa smo že zopet pri novih, mlajših zločinih:
1. ) Ustrahovanje slovenskega ljudstva od balkanskobratskih vsilnežev: črnogorska mafija, razni južnjaški mitingi in shodi na Slovenskem.
2. Genocid nad slovenskim ljudstvom: integracija tujcev in njihove kulture, islamizacija Slovenije, pasje podeljevanje državljanstev, delovnih mest ter prostorov na slovenskih šolah.
3. ) Lastninjenje slovenskega premoženja: kraja in podeljevanja slovenskega imetja, slovenske zemlje pritepencem z juga.
4. ) Poceni kupljena stanovanja, koristoljubna zloraba in drago preprodana solidarnostna stanovanja, katera pripadajo prav slovenskim družinam. Ta manipulacija z našimi stanovanji prinaša južnjakom zaradi prevelikih razlik med denarnimi valutami bajna bogastva.
Neustrašno slovensko ljudstvo pa zapoveduje vsem tujim in domačim koristoljubnim barabam te dežele, da se Slovenci počutijo ogroženi v lastni domovini in smo dolžni preprečiti vsakršno manipulacijo z našo deželo in našimi ljudmi.
OO SNS DOMŽALE
o družini, kjer je tekla beseda o ločevanju verouka in verske vzgoje v šolah, o vlogi očeta v družini, o t. i. starševskih in otroških dodatkih, o razlikah med kmečkimi in delavskimi pokojninami in drugem.
Organizatorjem, to je OO SKD Krško, je uspelo pripraviti vrsto zanimivih kulturnih in zabavnih prireditev (odprta razstava Riharda Jakopiča in Janeza Boljke v Galeriji Božidarja Jakca, koncert Aleksandra Mežka, Ljubljanskega kvarteta saksofonov, Pihalnega okrestra iz Vidma, itd.)
Vrhunec slavnostnega 5. tabora Slovenskih krščanskih demokratov pa je bil govor predsednika SKD in slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. »Slovenski krščanski demokrati smo šli spet v vlado, da bi odgovorno in državotvorno nadaljevali začeto delo. Ne želimo zapuščati brazde sredi oranja. Zato želimo izvajati program slovenske preobrazbe,« je med govorom povedal predsednik stranke. Naštel je veliko uspehov krščansko-demokratskih ministrov v slovenski
vladi, ki so jih dosegli s trdim in z vestnim delom, opoziciji pa je očital predvsem narodnostno in socialno demagogijo ter populizem, ki zavaja državljane. Zavzel se je za stabilne razmere, kajti brez njih je nemogoče dosegati dobre izide (gospodarska rast, zmanjšanje braz-poselnosti, znižanje inflacije, itd.). Na koncu svojega spodbudnega govora je odločno zatrdil, da pri nas ni politične stranke, ki bi v petih letih več naredila za Slovenijo ne doma ne na tujem, kot so to storili slovenski krščanski demokrati. Vse navzoče je še povabil k nadaljevanju dela, ki bo obrodilo sadove.
Praznični prostor 5. tabora SKD je naš avtobus zapustil v pozni popoldanski uri. Vožnja nazaj je bila prijetna in živahna, zakaj vso pot smo premišljevali in se pogovarjali o svojih doživetjih in vtisih. Prepričan sem, da je bil letošnji tabor najboljši doslej, saj je veliko pripomogel k večji enotnosti v stranki.
BOGDAN OSOLIN OO SKD Domžale
Na izjavo t. i. nevladnega odbora za varovanje prometne infrastrukture, ki ga v javnosti zastopata gospa Ela Marinšek in gospod Brane Grad, sporoča slovenski javnosti Občinski odbor SKD Domžale naslednje:
Odborniki naše stranke v domžalski skupščini so na 29. seji, 18. avgusta 1994, ko je bila na dnevnem redu odločitev o koridorju avtoceste skozi občino Domžale, glasovali samostojno, na podlagi stroke in vesti. Izjavljamo, da vodstvo OO SKD Domžale ni od republiškega vodstva SKD prejelo nikakršnih sugestij ali direktiv, popolnoma neres-
nična je trditev »nevladnega odbora«, da bi se vodstvo OO SKD Domžale kakorkoli povezalo pred »avtocestno« skupščinsko sejo z domžalsko LDS in ZLSD. Ob tej priliki obveščamo slovensko javnost, da »trojne koalicije« nikdar ni bilo v domžalski občini, zato odločno zavračamo vse insinuacije in neobveščenost nevladnega odbora v zvezi s tem.
Vodstvo OO SKD Domžale v sedanji sestavi se tudi na bližnjih volitvah ne namerava povezovati z levimi strankami, pa tudi ne s skrajno desnimi, populistič-nimi strankami.
OO SKD Domžale JOŽEF PAJNIČ
PESEM KATJE PALADIN
Jesenski večer
Polja valujoče prezrele zlate trave je veter v ples objel.
Že rdeče oblaki kot šipka težke veje ko dan je ovenel.
Zadnjih kosov pesem izgublja se za hribi in megla utopi bledeče sončne iskre.
Vse z zemljo se stopijo v temino, ki zaspi.
Tekmovanje oračev traktoristov v Grobljah
TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
Za boljšo obdelavo zemlje
Tradicionalno, že 24. območno tekmovanje traktoristov ljubljanske regije je letos potekalo na površinah KPC Jabfe na Rodici. Organizirala sta ga Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje, ter Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo, Kmetijsko tehnična komisija, i
Orači, nekaterim je bilo to tudi izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, ki je bilo medtem v Kočevju, so pokazali veliko znanja in spretnosti ter tudi tako dosegli cilje, ki so si jih v zvezi s tekmovanjem oračev postavili organizatorji; ti so tudi s tekmovanjem skušali opozoriti na razmere na tem področju. Ugotavljajo namreč, da je temeljna obdelava tal še vedno eden najpomembnejših dejavnikov pri doseganju višjih pridelkov in zmanjševanju stroškov pri nadaljnji obdelavi. Boljše orodje (plugi) ter prizadevnejše delo traktoristov, ki se stalno strokovno izpopolnjujejo, pa zanesljivo prispeva k boljši obdelavi in obilnejšim pridelkom. Naše kmetije so v povprečju zelo dobro opremljene s kmetijsko mehanizacijo, žal pa ni vedno zgledno vzdrževanje, poznavanje dela z novimi priključki, še posebej pomembna pa je varnost pri delu, saj neprevidno ravnanje s kmetijskimi stroji, zlasti pa traktorji, iz leta v leto zahteva preveč žrtev.
Zmagovalci med mladinci, Viktor Žebovec, Matija Naučil in Boštjan Per ter Franc Kavšek, Mitja Jamšek in Matej Adamlje med člani, so skupaj z drugimi orači in obiskovalci tekmovanje izkoristili tudi za prijetno preživeto soboto. v V.
Jezni razlaščenci vzeli pravico v svoje roke
V soboto, 20. avgusta dopoldne je sedem traktorjev preoralo nekaj več kot dva hektara njive last Janeza Gaberška v Češeniku pri Dobu.
»Za ta korak sem se odločil, ker sem pri direktorju Agroemone po večkratnih obiskih naletel na roganje, ko sem mu ponudil najemne pogodbe. Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov sem najel zemljo, za katero sem že prejel položnice za najemnino. Zdi se mi krivično, da skladu plačujem najemnino za tujo zemljo, na moji njivi, ki je poleg naše hiše, pa gospoda: i nekdo drug in se mi posmehuje. Pomoč sem iskal tudi na sodišču, kjer pa mi niso znali pomagati. Naveličal sem se čakati, saj so imeli od leta 1963 zemljo zastonj, brez najemnine,« je dejal Janez Gaberšek.
Predsednik Združenja razlaščenih lastnikov premoženja Domžale pa je ob tej priložnosti dejal:
»Kmetje se želijo držati pravnega reda, zato se doslej nismo organizirali. Direktor Milan Rojnič, kot vse kaže, računa s tem, da bo s pomočjo lobija - državnih posestev - izpodbil zakon o denacionalizaciji, saj ga očitno ne skrbijo zamudne obresti, ki jih bo dolžan plačati kmetu. Nam, razlaščencem, ne ostane nič drugega, kot da se organizi-
ramo in svojo zemljo, ki nam je po odločbah vrnjena, vzamemo v svoje roke.«
Prejšnjemu gospodarju Antonu Gaberšku je tedanja ljudska oblast leta 1949 vzela vse
kmetijsko orodje in razen ene krave tudi vso živino. Z Zakonom o kmetijskem maksimumu 2,3 ha travnikov, ob arondaciji zemljišč leta 1963 pa še 3,20 hektara.
Janez Gaberšek z družino med protestnim oranjem na svoji zemlji v soboto 20. avgusta v Češeniku
Avtocesta in demokracija
SVVEET SVVEET
WAY*
Tam v Domžalah je lokal, ki SVVEET SVVEET WAY se imenuje. Vsak se v njega bo podal, če bo kaj na sladko dal!
Tam lizik in bonbonov
je vseh vrst, da oblizneš si vsak prst, pa kavic 15 vrst.
Noter stopiš, vse dobiš, brez glasu ostaneš, o »per mej«!
To ti nudi super SVVEET SVVEET WAY!
Domžale
/lamnik
5
V Ljubljano z avtom? Ne, hvala!
Stanujem v Domžalah in se vsakodnevno vozim na delo čez Trzin v Ljubljano. Vožnja sama po sebi ne bi bila nič takšnega, če ne bi bila povezana z obilico nevšečnosti, ki me spremljajo na omenjeni poti.
Vsakodnevna vožnja iz Domžal v Ljubljano mi je »požrla« že kar precej živcev in zadnje čase tudi nekaj denarja. Sodu pa je izbila dno nesramnost ljubljanskih policajev. Namesto da bi vsaj za dober vtis, če ne zares, usmerjali promet čez križišče, ti raje čakajo skriti za vogali hiš in lovijo domačine, ki si iščemo »bližnjice« mimo prometnega zamaška.
Naj podrobno opišem svoje vsakodnevno jutranje »potovanje«. Problemi, povezani z vožnjo, se pojavijo že, ko želim priti iz domačega dvorišča na Krakovsko ulico. Stanujem namreč nasproti križišča ceste, ki vodi v naselje Mačkovci, na predelu kjer je cesta zelo nepregledna in bi bilo potrebno namestiti vsaj prometno ogledalo. Ko že peljem po Krakovski cesti, mi nasproti vozijo veliki in težki tovornjaki navkljub prometnemu znaku, ki prepoveduje vožnjo tovornjakom po Krakovski cesti (policaji bi si tu kar pošteno finančno opomogli). Nemalokrat srečam tudi tovornjake, last avtošole. Lep vzgled, ni kaj. Tudi omejitev hitrosti 40 km/h tu ne vzdrži. »Dobro,« si rečem, »ni prostora in možnosti, da bi se učili drugje.« Zavijem na Savsko cesto, kjer pa prometna situacija ni nič boljša. Vozila vozijo tu s povprečno hitrostjo 80 km/h in več, čeprav veija omejitev hitrosti 60 km/h. Po uspešni vključitvi v promet na tej cesti nadaljujem vožnjo naprej po Ljubljanski cesti, vse tja do bencinske črpalke. In tu se šele začne vsakodnevni križev pot. Kolona vozil se vije nepretrgoma od Doba (?) naprej. Prava umetnost (včasih tudi nemogoče) se je vključiti iz neprednostne ceste v promet na glavni cesti. Osebno se v takšni situaciji odločim za vožnjo po stranski cesti, po kateri pa promet ni dovoljen (razen za lokalni promet in obiskovalce prodajalne piškotov Jurček) in zavestno storim prometni prekršek. To vzamem pač v zakup in molim, da ne srečam policajev, ki prežijo na grešnike, kakršna sem jaz.
S takšno strategijo vožnje pridobim približno 15 minut.
Poglavje zase pa predstavlja popoldanska vožnja (po 15. uri) iz Ljubljane proti Domžalam. Osebno se iz Ljubljane vozim v Trzin po hčerko, ki jev varstvu v Trzinu in potem naprej v Domžale. Priti iz novega naselja Trzin na cesto, ki vodi v Domžale, pa je NEMOGOČE, seveda z upoštevanjem prometnih predpisov. Torej vsak dan napravim še dodaten prometni prekršek, ko izsilim vožnjo iz neprednostne ceste na prednostno, pa čeprav si prizadevam biti kar se da vozniško osveščena.
Sledi zopet mučna vožnja v koloni, vse do Domžal (muke so še večje poleti).
In tako dan za dnem, leto za letom. Kako dolgo še? Siti smo že obljub o novi cesti, kolesarski stezi itd.
ANDREJA PERŠIČ
GOVEDOREJSKO DRUŠTVO DOMŽALE
Občinska razstava plemenske živine
(Nadaljevanje s prve strani)
Komisija je ocenila 63 krav in telic ter kar nekaj konjev; imela je težko delo, saj je bila živina odlične kakovosti, rejci nagrajenih krav in telic pa veseli nagrad, ki so jih prejeli za uspešno rejo. Zmagovalke so postale:
rjave krave: prva DRINA, rejca Matije BAR LIC A iz Peč, druga SARA, rejca Dušana GROŠLjA iz Češenika, in tretja BELINDA, rejca Metoda JEREBA iz Domžal;
Med rjavimi telicami je bila najboljša ŽELjKA (Anton KAVKA iz Ihana), druga NORA (Miha ANŽIČ iz Ihana) ter tretja ŠANTA (Janez jEMEC iz Trzina);
pri lisasti pasmi je zmagala krava rejca Marjana ORAŽMA iz Krtine,
pred SIMO, rejca Francija GABR-ŠKA iz Moravč in kravo lastnika Janeza SLEVCA iz Preserij.
Med lisastimi telicami je zmagala LAVRA (lastnik Rudi ČERNI-VEC iz Nožic), druga JASA (lastnik Janez PIRNAT, Ig. Tustanj), tretja pa KORA (lastnik Stane LEBAR iz Prevalj);
Med črno-belimi kravami sta prvo in drugo mesto pripadli SRAKI in SAVINJI, rejca Alojza ČER-NIVCA, Preserje, tretje pa SANI, rejca Antona KAVKA iz Ihana.
ROZA (Ignac LEVEČ, Mengeš) je bila najlepša med telicami, pred DRINO (Vinko JAŠOVEC, Radomlje) in ZETO (Janez JEMEC, Trzin).
Vse najlepše krave so bile polepšane z zvonci, nagrade pa so prejeli tudi lastniki konj, in sicer: med ple-
Obvestilo kmetom
Obveščamo kmete, da priglasijo svoje želje za finančno pomoč pri urejanju zemljišč. Občina bo iz sredstev, namenjenih za agromelioracije v letu 1994, povrnila polovico stroškov strojnih ur na podlagi predloženih računov za dela, ki jih bo odobril upravni organ za kmetijstvo na priporočilo kmetijske svetovalne službe. Prijave pošljite takoj, najpozneje pa do 30. 10. 1994 na Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale.
SEKRETAR
menskimi kobilami je zmagala ŠARKA (rejec Anton MARKOVSEK, Zg. Loke), pred MICO (rejec Franc CAPUDER, Sp. Prapreče), tretje in četrto mesto pa sta si razdelili RIČA (rejec Bogdan OREHEK iz Doba) in TINKARA (rejec Peter PE-STOTNIK s Korena), med plemenskimi žrebicami je bila najboljša CICA, rejca Antona RUCIGAjA z Dobena, pred ZORO (Jernej
KLOPČIČ, Pretrž) in kobilo lastnika Martina VILARJA iz Doba. Med žrebicami pasme haflinger je zmagala DONA (Franc CAPUDER, Sp. Prapreče), pred MIRO (Tomo RODE, Rova) in GITO (Alojz REP-NIK, Homec), obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi dva žrebca.
Organizatorji so se posebej zahvalili g. Francu Kešnarju za njegovo dolgoletno uspešno delo v živinoreji in povabili vse, da tudi v prihodnje tako številno obiščejo podobno razstavo.
Kot zanimivost naj povemo še to, da je v bogatem Katalogu vrsta nasvetov za vsakdanjo rabo živinorejcev, kateri bodo skupaj z razstavo pomembna spodbuda za doseganje čim večjega napredka pri naših čredah, kar želi vsak rejec.
V. V.
GLASBENA ŠOLA KAMNIK Kajuhova pot 11
razpisuje
informativni vpis učencev za oddelek
NAVADNE-DIATONIČNE HARMONIKE
Interesenti naj se v mesecu septembru in oktobru oglasijo na Glasbeni šoli Kamnik.
Informacije dobite po tel. 815-187
Vabljeni!
Še o izbiri koridorja poteka avtoceste skozi občino Domžale
Na 29. posebni seji Skupščine Občine Domžale je bila sprejeta predhodna odločitev o koridorju avtoceste skozi občino Domžale oziroma sprejet sklep za izdelavo osnutka lokacijskega načrta za potek po starem koridorju ob Domžalah (domžalski koridor), po koridorju skozi Črni graben in za nov koridor pod Trojanami. Vso problematiko priprav na izbor koridorja skozi občino Domžale sem opisal v 7., prejšnji, številki Slamnika z dne 1994-07-27. Sodelovanje in dogajanje pri predhodni pripravi dokumentacije, problematiko, dileme v zvezi s tem in izborom najprimernejšega koridorja, sklepe Izvršnega sveta za posebno skupščinsko sejo, način obravnave in vodenja posebne skupščine in možne posledice opravljenega izbora želim predstaviti v tem prispevku.
Posebna operatina skupščinska skupina je (bila) zadolžena za sodelovanje z Ministrstvom za okolje in prostor oz. njegovim Zavodom za prostorsko planiranje. Dogovorili smo se, da je naša skupna naloga pripraviti strokovno kvalitetno dokumentacijo, na osnovi katere bi se odločali o poteku koridorja v Občini Domžale, na odboru za infrastrukturo državnega zbora in v Državnem zboru. Skupina je na delovno verzijo dokumentacije, v maju 1994, pripravila obsežen (deset strani dolg) in oštevilčen spisek pripomb, mnenj in vprašanj. Del pripomb je ostal neupoštevan še iz časa pred prvo obravnavo problematike na Skupščini Občine Domžale iz oktobra 1993. Žal smo namesto strokovnih odgovorov, za kar smo se dogovorili in tudi večkrat prosili zanje, dobili konec junija 1994 končno verzijo dokumentacije kot osnovo za odločanje. Mnenja recenzentov in projektnega sveta so ostala enaka prvotnim, ki so bila dana na delovno verzijo dokumentacije. Vse naše pripombe in predlogi so bili ignorirani, kljub temu pa so zajeti v sklepih in zahtevah odbora za infrastrukturo pri državnem zboru in tudi v predhodnih sklepih domžalske Skupščine. Spoštovanje že sprejetih sklepov Skupščine je posebna zgodba nedoslednosti in resnosti sprejemanja sklepov. Kakšna je glede na to resnost najnovejših sprejetih sklepov, je zato samo veliko vprašanje.
Kljub neplanirani in nenadni zahtevi, dopustom, odsotnosti ljudi je Izvršni svet pripravil strokovno javno razpravo, razmestili smo vso dokumentacijo in druge materiale
v Knjižnici Domžale in v dnevnem časopisju obvestili javnost. Izvršni svet je moral namreč po sklepu Skupščine v dveh tednih pripraviti stališča, obrazložitev in predloge sklepov za Skupščino. Izvršni svet je kljub kadrovskim in finančnim težavam in omejitvam, kljub izredno neustreznemu času dopustov in prisotnim pritiskom, tudi neposredno na sami neprekinjeni se-demurni seji, pripravil in sprejel, po mojem mnenju, razumne in za interese Občine Domžale, predvsem pa njenih prebivalcev, ustrezne sklepe. Sklepi so v delu zahtev po dokončnem odločanju o koridorju podobni sklepom odbora za infrastrukturo pr državnem zboru. Na kratko: odpravijo naj se strokovne pomanjkljivosti, neustrezno vrednotenje (devetih) koridorjev pa dopolni in skrči le na dva koridorja.
Na žalost predlogi sklepov ob zelo obsežnih materialih in podrobnih obrazložitvah Izvršnega sveta niso bili vredni niti tega, da o njih glasujejo, jih preglasujejo ali kako drugače upoštevajo. To bi pričakovali že zaradi korektnosti do lastnega Izvršnega sveta in njegovega predsednika, ki je dvakrat prosil, da se o predlogih sklepov Izvršnega sveta glasuje (najprej)! Pri tem je bil ignoriran tudi poslovnik Skupščine. Drugih predlogov sklepov v pismeni obliki na seji Skupščine ni bilo, razen stališč Predsedstva, brez obrazložitev!
Sprejemali so odločitev o koridorju avtoceste. Pomena te ni potrebno posebej opisovati. Pomembnost odločanja je najmanj desetkrat večja, če jo primerjamo skozi denar, kot je odločanje o sprejemu občinskega proračuna. Napake plana proračuna in tudi posamezne investicije je možno popraviti, zgrajena avtocesta (po neustreznem koridorju) pa je trdna (nepopravljiva) dota našim potomcem. Zadnji proračun je Skupščina sprejemala pol leta! Za odločitev o koridorju avtoceste pa je potrebovlla le 14 dni, pri tem pa je imela za osnovo strokovno nedokončano dokumentacijo.
Izgovor in zagovor, da avtocesto nujno potrebujemo, da je koridor poteka znan že 20 let, da je vse že vnaprej odločeno, je nesmiselen najmanj zaradi tega, ker potem vseh teh osnovnih priprav in študij ne bi bilo potrebno - izguba časa in denarja. Zal je pri ljudeh prisotna upravičena nervoza in jeza zaradi tako poraznih prometnih razmer, kjer je domžalska oziroma vzhodna
povezava z Ljubljano prometno popolnoma zanemarjena. Bojim se, da bo vse skupaj rešeno le in zgolj z avtocesto, ki naj bi po prognozah strokovnjakov leta 2012 dnevno sprejela 16.000 vozil lokalnega prometa z Ljubljano samo na priključku pri gostilni Megan. Zelo problematična je tudi celotna lokalna cestna mreža v zaledju, ki je na tako postavljena predvidevanja popolnoma neustrezna. Nihče od strokovnjakov ni uspel odgovoriti na dileme glede koncentracije dnevnega lokalnega prometa z Ljubljano na avtocesto in še to v takem obsegu na en sam priključek in razporeditev tega na mestne vpadnice Domžale-Črnuče (NEMUDOMA), Domžale-Šentjakob (v bližinji prihodnosti) in na avtocesto (TAKOJ). Usmeritev za dnevne prevoze v Ljubljano mora biti javni promet za 60 do 80% tega. Predvsem pa moramo varovati nenadomestljive vire, kot so bivalni in poslovno/proizvodni prostor, rekreacijske in zelene površine in kmetijska zemljišča. Vse te in druge dileme ali niso obravnavane ali pa neustrezno reševane.
Za podrobno razlago strokovnih dilem na tem mestu ni prostora. Posredno so zajeti v obravnavanih sklepih Izvršnega sveta, od katerih so bili nekateri sprejeti na Skupščini, o nekaterih (najpomembnejših) pa odborniki niso (dobili možnosti) glasovati. Sklepe Izvršnega sveta navajam dobesedno z opombami v oklepaju, kako so bili obravnavani na Izvršnem Svetu (SO) in kako Skupščini Občine (SO):
1. IS ponovno ugotavlja nemogoče prometne razmere na cesti M10 in zahteva, da se nemudoma začne reševanje edino prometno neurejen vstop v Ljubljano iz njenega bližnjega, strateškega, daleč najbolj urbaniziranega in visoko podjetniško razvitega zaledja s 75.000 prebivalci. (SOGLASNO na IS)
2. IS SO Domžale predlaga SO Domžale, da predlaga mestu Ljubljana in občini Kamnik, da skupaj z občino Domžale sprejmejo politiko javnega osebnega prevoza kot temeljno pri medsebojnem osebnem prometu z uvedbo zanimivih in kvalitetnih prevozov po železnici in z avtobusi. (NI SPREJETO na IS in SPREJETO na SO!)
3. IS SO Domžale predlaga SO Domžale, da predlaga mestu Ljubljana in občini Kamnik politiko tesnega medsebojnega povezovanja preko modernih mestnih vpadnic in
moderne železniške proge. Z mestom Ljubljano, predvsem pa z občino Kamnik, moramo pri odgovornih ministrstvih doseči takojšnjo modernizacijo magistralke od Domžal do Črnuč, prednostno reševanje štajersko-gorenjske bližnjice, alternativno za promet skozi Mengeš in v perspektivi modernizacijo regionalne povezave Domžale--Šentjakob-Ljubljana. (SOGLASNO na IS in SPREJETO na SO)
4. IS predlaga politiko varovanja temeljnih naravnih virov, ki je, dolgoročno gledano, veliko in nezamenljivo bogastvo, kot so bivalni prostor, rekreacijske in zelene površine in kmetijska zemljišča (Na IS dodani del teksta: ob upoštevanju gospodarskih in razvojnih vidikov). (NI SPREJETO na IS in SPREJETO na SO!)
5. IS predlaga SO Domžale, da pred odločitvijo o koridorju AC v občini Domžale zahteva podroben plan o realizaciji projektov, ki so predvideni v republiškem in občinskem proračunu za M10 v občini Domžale, in na željo ministrstva za promet in zveze opredeljeni od občine Domžale (dopis M10MPZOO.694, g. Dvornik z dne 1994-06-09). V to so vključena tudi druga nujna manjša dela za zagotovitev minimalne prometne varnosti in varnosti za lokalno prebivalstvo (npr. priključek Podmilj, prehodi za pešce, peš in kolesarske poti). (SOGLASNO na IS in se NI GLASOVALO na SO)
6. IS predlaga SO Domžale, da zahteva kompetitivno in celovito vrednotenje, z upoštevanjem dolgoročnih prednosti in izgub, dveh koridorjev od Zadobrove do Blagovice: domžalskega in zajelškega (Na IS nesprejeta prvotna verzija tega dela teksta: domžalskega in njemu najbolj konkurenčnega vzhodnega). Upoštevati se morajo (Na IS nesprejeti prvotni predlog del teksta: temeljna izhodišča politike javnega osebnega prometa), dolgoročne usmeritve domžalskega oz. kamniškobistriškega področja
glede tesnejših cestnih povezav z modernimi mestnimi vpadnicami v Ljubljano, dolgoročna strategija izrabe urbanih, zelenih, rekreacijskih in kmetijskih zemljišč. Pri obeh koridorjih se mora kot nujen tesno povezan elen nt določiti po-'leg ustreznih priključkov in povezovalnih cest tudi širša prometna infrastruktura; ta mora upoštevati vrednotenje, pričakovan lokalni promet iz kamniškobistriškega in tudi širšega gorenjskega območja (Na IS dodan del teksta: in ocena možnosti postaviti spremljajoče dejavnosti ob avtocesti). Določanje konkurenčnega koridorja in vrednotenje obeh koridorjev mora vključevati tudi vrednotenje širše infrastrukture po vseh kriterijih vrednotenja koridorjev.
Pozorno se morajo obravnavati mnenja javnosti in krajevnih skupnosti zaradi manjšega tveganja nesprejemljivosti izbranega koridorja pri državljanih.
Pomanjkljivosti v vrednotenju se morajo odpraviti in preveriti pravilnost uporabljenih podatkov. Novo vrednotenje mora upoštevati utemeljene pripombe, ki naj jih razčistijo strokovnjaki in strokovne službe občine Domžale. Za novo vrednotenje se mora pridobiti nova strokovna recenzija, mnenje projektnega sveta (Na IS nesprejeti prvotni predlog teksta: in od občine Domžale organizirana strokovna ocena).
Novo vrednotenje mora biti pripravljeno do začetka postopka sprejemanja dolgoročnih družbenih planov. Strokovno gradivo, z upoštevanjem sprejetih sklepov in sprejetih pripomb, mora biti pripravljeno za obravnavo in odločanje o koridorjih avtocest za na SO Domžale najkasneje do srede meseca septembra 1994. (SPREJETO na IS in se NI GLASOVALO na SOV
7. Odločanje o koridorju skozi občino Domžale mora temeljiti na stroki, biti skladna z interesi vseh državljanov in ne sme biti omejevano z občinskimi mejami ali izho-
dišči. IS SO Domžale odklanja ozka lokalna stališča, ki so v intresu le ene občine, posameznikov ali le enega dela gospodarstva oz. dejavnosti. (SOGLASNO na IS)
8. IS predlaga SO Domžale, da se za koridor od Blagovice do Lo-čice izbere koridor skozi Črn graben in pod Trojanami v varianti, ki najmanj prizadene navedeno območje, ki sanira obstoječe probleme in omogoča najboljši gospodarski razvoj Trojan, drugih naselij in povezovanje s sosednjimi in bližnjimi občinami z ustreznim izborom priključkov, trasiranja avtoceste in izbora variante tunela pod Trojanami.
Odločitev o izboru med dvema trasama: Lebenice in Gornji klanci ali kombinacije teh naj se opravi po podrobnih posvetih v Krajevnih skupnostih, z gospodarstveniki in sosednjimi in bližnjimi občinami. (SOGLASNO na IS in podoben sklep na SO)
9. IS SO Domžale podpira sklepe odbora za infrastrukturo državnega zbora in jih predlaga v obravnavo in potrditev SO Domžale, razen sklepa št. 1. (SPREJETO na IS in se NI GLASOVALO na SO)
10. IS podpira organizacijo izdelave dodatne strokovne ocene vrednotenja in problematike za določitev poteka koridorja avtoceste Koper-Lendava na odseku Malence Ločica, ki gre skozi vzhodni del Ljubljane in v glavnem skozi občino Domžale. IS ugotavlja, da za plačilo stroškov izdelave strokovne ocene ne more zagotoviti finančnih sredstev in lahko nudi le strokovno in organizacijsko podporo pri njeni organizaciji. Za strokovno in organizacijsko podporo se zadolži predsednik Izvršnega sveta in komisija za vodenje investicij. Izvajalce ali izvajalca lahko izberejo na osnovi najmanj treh ponudb. (SPREJETO na IS in podoben sklep NI SPREJET na SO).
mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. Predsednik Izvršnega sveta v odstopu
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH OBLEK
Nudimo vam pestro izbiro
poročnih oblek (tudi za močnejše postave) in vseh vrst dodatkov.
Mengeška 81, Trzin Delovni čas:
61234 Mengeš od ponedeljka do petka
Tel.: 061/737-176 od 9-12- ure in od 15- d0 18- ure-
6
/lamnik
Domžale
Odgovor IS SO Domžale
na dopis Zavoda za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana o kombinirani varianti avtoceste Zadobrova-Blagovica
OB STOLETNICI ZNAMENITEGA DOMŽALČANA
Kipar Peter Loboda
Kipar Peter Loboda se je rodil 26. junija 1894 v Zgornjih Domžalah. Osnovno šolo je obiskoval v Domžalah. Pri Karlu Hrovatu v Domžalah se je izučil za rezbarja in podo-barja. Po opravljenem pomočniškem izpitu je obiskoval srednjo šolo v Ljubljani, kjer je najprej delal v rezbarski delavnici Ivana Pengova, nato pa pri kiparju Repiču. Potem je moral za štiri leta v prvo svetovno vojno, nazadnje je bil z generalom Maistrom med borci za severno mejo.
Študij je nadaljeval v letih 1921 do 1926 na umetnostni akademiji v Zagrebu, nekaj časa tudi pri Meštroviću. Akademijo je končal z odliko. V letih 1926 in 1927 je delal pri Meštroviću. Potem se je vrnil v Domžale in si atelje uredil na domačem skednju.
V tem času je nastalo več zanj tako značilnih in prepoznavnih umetniških del, leta 1927 relief v lesu Dekle z lotosom, leta 1928 Materinstvo, leta 1929 je v mavcu zmodeliral slepega muzikanta Kebrovega Jankota iz Domžal, ki se ga starejši domačini še spominjajo. V letih 1928 do 1930 je imel atelje v sedanji občinski hiši. Tu je iz belega marmorja izklesal Glavo matere in kip Matere z otrokom za nagrobnik bana dr. Draga Marušiča v Ljubljani in kip Madono za bansko upravo. Za prijatelja Ivana Vrečarja je izdelal kip Marije z Jezusom. Napravil je tudi portret prestolonaslednika Petra in njegov kipec v sokolski obleki. Leta 1933 se je v Zagrebu poročil s hrvaško pisateljico Jeleno Zrinj-sko.
Leta 1934 se je preselil v rojstni kraj svojega očeta na
Razstava ob stoletnici rojstva Petra Lobode
Likovno društvo Petra Lobode Domžale je ob stoletnici rojstva odličnega domžalskega rojaka kiparja Petra Lobode pripravilo razstavo likovnih del. V Likovnem razstavišču v Domžalah so razstavljali Bogdan Potnik iz Kamnika, Ne-venka Semeja iz Doba, Marjana Tavčar iz Loke pri Mengšu, Bojan Puklavec, Janez Praprotnik^lda Rebula in Danica Smrdel iz Domžal. Razstavili so sedemintrideset likovnih del. Razstavo likovnih del članov Likovnega društva Petra Lobode so z majhno slovesnostjo odprli v četrtek, 15. septembra ob 19. uri. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi stoletnice kiparjevega rojstva. Razstava je bila odprta do 22. septembra. Ogledalo si jo je veliko obiskovalcev.
Homec, stanoval je v Društvenem domu na Homcu, ustvarjal pa v paviljonu nad Rodetovo mizarsko delavnico. Tu je izdelal kip Kristusa Kralja, ki je na fasadi na vzhodni strani domžalske župnijske cerkve.
Od leta 1939 do 1948 je živel in ustvarjal v Zagrebu. Po vrnitvi je nekaj časa stanoval doma v Domžalah in v Ljubljani.
Leta 1948 je bil imenovan za docenta na novo ustanovljeni Akademiji upodobljače umetnosti v Ljubljani. S kiparjem Smerdujem sta skupaj izdelala Prešernov spomenik v Kranju. Za Ljubljano je Loboda izdelal kip Ilegalca; njegovo delo je tudi kip Ivana Cankarja v Clevelandu.
Ko je snoval spomenik padlim v Domžalah, je 29. februarja 1952 umrl za srčno kapjo. Pokopan je v Ljubljani.
Razstavljal je v Ljubljani (1928, 1934, 1938), v Londonu (1930, 1931) Beogradu (1931), Zagrebu (1934), Mariboru (1938). V Mariboru in Ljubljani je leta 1938 razstavil šestnajst kipov iz brona, kamna in lesa.
V katalogu, izšel je ob Lo-bodovi posmrtni retrospektivni razstavi leta 1966, je kustos Ciril Velepič zapisal: »Peter Loboda je bil in bo ostal večni popotnik. Niti šola niti akademija, niti učitelji niti svetovni veliki kiparski mojstri mu niso dali tega, po čemer je vse življenje hrepenel. Sam je
stopil na svojo pot, sam hodil po njej in tudi našel sam sebe. Našel je človeka, razvil plastični čut, našel je prave vrednote kiparske umetnosti. Njegova umetnost bo tudi v času, ko bo človek popolnoma podredil svojo kreativno moč formam, ki jih proizvaja stroj, ostala sveža. Vsako njegovo delo živi in bo živelo in se borilo za obstoj resnične umetnosti. Njegova umetnost bo ostala, dokler bo človek podoben človeku, ne samo po zunanjem videzu ampak tudi po svojem duševnem profilu in občutju.« STRAŽAR
Odgovor g. Jožetu Novaku
Javni poziv
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva vse upravičence do otroških dodatkov, da do 30. septembra 1994 centrom za socialno delo, ki so o pravici do otroškega dodatka odločili, za otroke, ki bodo v šolskem letu 1994/95 dopolnili 15 let, oziroma so že pred tem dopolnili 15 let, pa se še
Epigrami
redno šolajo, predložijo potrdilo o šolanju.
Centri za socialno delo bodo namreč po uradni dolžnosti s 1. 10. 1994 preverili upravi-čenosfdo otroških dodatkov za vse otroke, starejše od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, imajo namreč pravico do otroškega dodatka le, če se redno šolajo, zato bodo otroški dodatki za vse otroke, starejše od 15 let, za katere ne bodo predložena potrdila o šolanju, s 1. 10. 1994 ukinjeni.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Na zasedanju Skupščine občine Domžale, dne 18. avgusta 1994, so delegati vseh treh zborov obravnavali potek koridorja za hitro tranzitno avtocesto Ljubljana-Blago-vica.
K besedi smo se priglasili tudi: Brane Grad, predstavnik Odbora za zaščito slovenskih interesov pri gradnji cestne infrastrukture, Franc Zaje, predsednik Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik in jaz kot delegat ZVOS (Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji).
Predsednik Skupščine g. Schvvarzbartl nam je pred zasedanjem odobril po pet minut časa (skupno 15 minut) za naš nastop. Ali je to določil po kakšnem pravilniku ali iz lastne glave, mi ni znano. Že vnaprej smo najavili, da bomo vsi trije nastopili proti t.i. uradni, kar naenkrat imenovani domžalski varianti in da bomo podprli Trojiško varianto.
Kot delegat ZVOS-a sem povedal, da sprejem vzhodne ljubljanske obvoznice kot del hitre tran-
zitne avtoceste z vstopom v občino Domžale pri Št. Jakobu onemogoča optimalen potek AC skozi občino Domžale. Domžalska varianta poteka 80% po najboljših kmetijskih zemljiščih, če se pa Trojiška tem zemljiščem hoče izogniti, je trasa ovinkasta in se s tem dolžina podaljša. Ko bo na vzhodno ljubljansko obvoznico priključen tranzitni promet, ta obenem ne bo mogla delovati kot hitra tranzitna avtocesta in kot obvoznica za počasnejši primestni promet. Zato sem podprl Trojiško varianto, kot dolgoročno boljšo, ker se v primeru izključitve tranzitnega prometa iz vzhodne l j uit) I j. obvoznice, Trojiška varianta lahko podaljša v smeri Malene, kar bi vzelo najmanj zemlje za nov tranzitni promet tjiimo Ljubljane.
V odgovoru na naša stališča je g. Jože Novak, direktor Zavoda za prostorsko planiranje, že takoj v začetku povedal, da moja trditev o 80% poteku trase domžalske variante po najboljših kmetijskih zemljiščih ne drži. Ker sem mojih pet
Na dopis (štev. 11/224-94-MC/ LA z dne 1994-07-19 - prejeli smo ga 1994-07-22) mesta Ljubljana oz. njegovega zavoda za prostorsko in urbanistično načrtovanje (vodja g. Jure Lenard) - imamo naslednje pripombe, predvsem zaradi ozkega obravnavanja problematike degradacije prostora in okolja v mestu Ljubljana brez ozira na enake probleme v katerikoli varianti (še največ v osnovni domžalski) v občini Domžale pri izboru poteka koridorja avtoceste Malence-Ločica na odseku skozi občino Domžale.
Pri izrabi prostora je potreben celovit pogled na celi trasi. Za občino Domžale in za nevtralen slovenski strokoven pogled ni možno sprejeti teze, da je nekaj na območju nekaterih občin nesprejemljivo (formalno in vsebinsko), v npr. občini Domžale pa je možno: »diagonalno presekati prvo območje kmetijskih zemljišč, z viadukti in nasipi razvrednotiti rekreacijski prostor, itd...«. Tako skoraj brezprizivna stališča mesta Ljubljana in delno tudi občine Kamnik (njihovih strokovnih institucij!) bodo morala biti objektivizirana od stroke (?!) in odločena na državnem nivoju v dobro ali najmanjše zlo vseh državljanov Slovenije, vsega slovenskega prostora in primarnih virov in ne nazadnje za gospodarski napredek in urejen promet. Občina Domžale je in bo tudi postavljala pogoje in pričakuje, da ima pravico dati soglasje pri odločanju o trasi, ki pogojuje traso na njenem območju. Nesprejemljivo in strokovno sporno pa je
minut časa porabil že prej, mu nisem mogel odgovoriti. Čutim se dolžnega, da moj odgovor podam sedaj, javno.
Kot dolgoletni član Izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale ta zemljišča dobro poznam, posebno ker bivša Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti Domžale ni dala soglasja h koridorju AC po teh kmetijskih zemljiščih.
Iz karte 15, prostorskega dela družbenega plana občine Domžale 1981-85 »kmetijska zemljišča« je razvidno, da trasa avtoceste poteka 66% po kmetijski zemlji I. cone, 14% II. cone, ostalo gozd in drugo. Seveda % zaradi event. nekoliko spremenjene trase lahko ustrezno odstopa. Zemljišča I. in II. cone (sedaj območja) imam za najboljša kmetijska zemljišča v povprečju. Zemlja od Št. Jakoba do Štude je največ nadpovprečne kvalitete, medtem ko je v severnem delu trase nekoliko slabša, pa še vedno zelo dobra. Glede na to, kako malo imamo Slovenci orne zemlje na prebivalca, je to za nas najboljša zemlja, ki bi jo morali čuvati za vsako ceno. En hektar take zemlje preživi 4 ljudi, in kolikor'jo bomo sedaj uničili, toliko naših otrok se v prihodnosti ne bo moglo roditi.
G. Novak vrednosti in pomena take zemlje za Slovenijo očitno ne pozna, ali pa noče poznati, kar je glede na njegovo funkcijo še toliko slabše. Rezultat takih mišljenj je izsiljen potek tras AC skozi osrednjo Slovenijo po najboljši rodni zemlji, samo da bo ceneje in hitreje narejeno. Pri tem pa se pozablja, da pravične odškodnine za našo rodno zemljo ne more biti, ta nam bo v bodočnosti ravno tako potrebna kot naša življenja.
In še eno vprašanje g. Novaku, ki trdi, da domžalska varianta vzame samo 6 ha kmet. zemlje več kot Trojiška. Domnevam, da je ta izračun samo za tisto zemljo, ki jo neposredno vzame cesta. Kakšna pa je razlika, če vzamemo še po evropskih kriterijih onesnaženo zemljo zunaj trase?
ALOJZ JAGODIC, Mengeš
odločanje o določenem koridorju, obravnavanje in potrjevanje odsekov v okviru občinskih meja. In to, na žalost, tudi od državnega zbora, ki naj bi bil nad lokalnimi in drugimi interesi. Zato je edino merilo objektivna strokovna presoja, ki edina lahko prepreči »egoistične« prejudice, prehitevanja in pogoje. Podobno ozko v lastne občinske interese so naravnane tudi zahteve občine Kamnik. SO občine Domžale je na predlog svoje komisije obravnavala zahtevo o nesprejemljivosti določanja točk, dokler ni tako strokovno kot politično razčiščena celotna trasa, ki je strokovno celota.
Veseli smo, da MOP okoljevar-stveno ščiti naravne vire ljubljanskih občin. Najmanj enake zaključke pričakujemo tudi za podobne degradacije na področju občine Domžale! In kar je bistveno, priti do preglednega in strokovno trdnega stališča, ki ponuja za celotno območje mesta Ljubljane in občin Domžale in Kamnik (in tudi drugih sosednjih in bližnjih) strokovno najboljšo rešitev za prometne in gospodarske učinke oz. izbor najmanjšega zla glede degradacij, kar je namen in osnovna naloga MOP!
Zato ni korektno navajanje ozko v lastno okolje naravnanih stališč, ki jih je potrebno upoštevati (glej drugo stran dopisa). Občina Domžale pri njihovem sprejemanju ni niti sodelovala niti ni bila povabljena, da k njim prispeva svoje mnenje, kaj šele da jih potrjuje.
Občina Domžale sprejema traso avtoceste skozi svoje ozemlje, pri tem pa bo vztrajala pri upoštevanju tudi njenih zahtev in interesov in dolgoročnih usmeritev. Menimo, da ni problem v ločenem sprejemanju strokovno enotnega odseka trase od Malene do Ločice, v nikakršnem skupnem dogovarjanju o bodoči povezavi mesta Ljubljana in njenega najrazvitejšega zaledja občin Domžal in Kamnika, ki pa ima tudi svoje prostorske, naravne in turistično rekreacijske potenciale. To kaže že dejstvo o pozitivnem trendu priseljevanja tako individualnega kot poslovnega in podoben negativen trend v Ljubljani.
Stična točka ne izhaja iz slovenskega avtocestnega koridorja, ker potem o izboru, na osnovi večih variant, o tem ne bi več razpravljali. Strokovno in tudi politično sporno in nesprejemljivo pa je prehitevanje v določanju koridorja in posledično pogojevanje. Menimo: dokler ni potrjen celoten koridor od Malene do Ločice (ali pa do Arje vasi) v državnem zboru, toliko časa ni nič dokončno opredeljeno. Vse skupaj pa mora biti postopkovno pravilno urejeno v dolgoročnih družbenih planih.
IS SO Domžale ugotavlja nemogoče prometne razmere na cesti M10 in zahteva da nemudoma začne reševati edini prometno neurejen vstop v Ljubljano iz njenega bližnjega, strateškega, daleč najbolj urbaniziranega in visoko podjetniško razvitega zaledja s 75.000 prebivalci. Državi Sloveniji, mestu Ljubljana in občini Kamnik predlagamo skupno izdelavo strategije javnega osebnega prevoza kot temeljno pri medsebojnem osebnem prometu z uvedbo zanimivih in kvalitetnih prevozov po železnici in z avtobusi. Hkrati predlagamo mestu Ljubljana in občini Kamnik strategijo tesnega medsebojnega povezovanja preko avtoceste in modernih mestnih vpadnic in moderne železniške proge. Z mestom Ljubljano, predvsem pa z občino Kamnik moramo pri odgovornih ministrstvih doseči takojšnjo modernizacijo magistralke od Domžal do Črnuč, prednostno reševanje regijskih in obvoznih cest in štajersko - gorenjske bližnjice, alternativo za promet skozi Mengeš in v perspektivi modernizacijo regionalne povezave Domžale-Šentja-kob-Ljubljana.
S spoštovanjem!
Predsednik IS SO Domžale mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. ing.
Nekaterim delegatom občinske skupščine
Kdor za avtocesto je prešprical sejo, na »drevesu« nam predstavlja suho vejo.
Peč za sežig kemičnih odpadkov
(menda je ena čistilna naprava za domžalski zrak kar dovolj)
Za boljši zrak bo treba složno iti v boj, sicer si pljuča vsak dan bomo dali v pralni stroj.
Nemškutarski reklamni napis
Na Viru za cesto pa GASTHAUS straši. Ker zraven slovenske besede sploh ni, nas diskriminacija le zaboli.
FRANCE CERAR
Spoštovani!
Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022
GOSTIŠČE CIKLAMEN DOMŽALE,
Obrtniška 2 (ob gl, cesti Lj.-Ce)
vabi,
da pri nas preživite prijetne urice. Prijazno vas bomo sprejeli in postregli z dobro hrano in pijačo.
Nudimo vam: * obilna nedeljska kosila - posebno presenečenje za otroke do 5. leta brezplačno kosilo
* hrano po naročilu
* za večje skupine posebni popusti Priporočamo:     * ocvrte lignje, naš domač narezek
in hišne palačinke
Dober tek!
Iz naših krajevnih skupnosti • Iz naših krajevnih skupnosti
Domžale
Franc Bergant iz Argentine na
Po več letih je bil spet na obisku v domovini Franc Bergant Frfravov. Ob blagoslovitvi novega župnišča v Jaršah sva se dogovorila, da bi za bralce Slamnika povedal nekaj spominov na trdo mladeniško dobo, ko je moral zapustiti Moravsko dolino in iti v daljno novo domovino.
Že kar v navadi je, da se najprej in najraje spominjamo rosnih mladih let. Kaj bi povedali o tem obdobju?
Tako kot za marsikoga, so bila tudi zame mladeniška leta polna veselja in prijetnih spominov, žal mi te grdo kalijo spomini na drugo svetovno vojno.
Rojen sem bila leta 1931 v Soteski pri Moravčah. Oče Franc Bergant je bil Frfravov iz Krasc, mama Frančiška pa Hr-vatova iz Vinj. Rodilo se nas je šest otrok.
V moravski osnovni šoli sem končal tri razrede, potem je bila samo nemška šola; ko pa so partizani šolsko poslopje požgali, tudi te ni bilo več. Pozneje sem osnovno šolo nadaljeval v taborišču v Linzu na Tirolskem. Nato sem do leta 1948, ko smo šli v Argentino, v Špitalu na Koroškem končal tri razrede gimnazije.
Kako se spominjate nemške okupacije in zakaj ste šli z doma?
Že sama okupacija je bila nekaj hudega tako za nas otroke in še bolj za odrasle. Najprej so Nemci v juliju 1941 ustrelili strica Ivana, neprestano so se vrstile nemške hajke in tudi partizani niso nič prizanašali. Spominjam se, da so partizani večkrat iskali očeta, čeprav je bil že starejši. Ker je zaslutil, da ga nameravajo likvidirati, se je umaknil v Domžale in se samo občasno vračal domov. Dvakrat so prijeli in izpustili njegovega brata Štefana samo zato, da bi dobili očeta. Vedel je, da tako ne bo šlo več dolgo. V drugi polovici leta 1944 se je umaknil k domobrancem v Domžale. Ker ga nikakor niso dobili v past, je bila v nevarnosti družina. Da se bo nekaj zgodilo, smo spoznali že po neprestanem zasledovanju terencev in njihovih aktivistov. In res zgodilo se je 2. novembra 1944 zvečer. Prišli so in nas poklicali v kuhinjo ter nam povedali, da nas bodo izselili. Vse, mamo in otroke so dali na voz ter nas brez vsega imetja, samo s tisto obleko, ki smo jo imeli na sebi,
Franc Bergant s tetama Pepeo Vesel in Ivanko Flerin
odpeljali do Matetovega kozolca na Studencu, kjer so nas pustili sredi noči. Vse imetje, živino, prašiče, živila in obleko pa so pobrali.
Nič ni pomagalo; z bratom sva šla k očetu v Domžale in mu sporočila, kaj se je zgodilo. Potem so vse z vozom pripeljali v Domžale. Naselili smo se v prazni hiši pri gasilskem domu v Stobu. Ob koncu vojne nismo imeli veliko izbire, šli smo z očetom na Koroško. Tu smo si v taborišču delili usodo s številnimi begunci. Leta 1948 smo odšli v Argentino in ta je postala naša druga domovina. Tu sem študij nadaljeval pri sa-lezijancih. Končal sem srednjo šolo, nato pa nadaljeval teološke in filozofske študije. Leta 1957 me je kot zadnjega študenta pred svojo smrtjo v semenišče ADROCUE pri Buenos Airesu sprejel škof Cregorij Rozman. V letu 1960 sem bil posvečen v duhovnika in na božič sem imel novo mašo. Leta 1964 sem imel ponovitev v domači župnijski cerkvi v Moravčah.
Leto in pol sem služboval na argentinskih župnijah. V letih 1962-1966 sem v zavodu Slo-venika v Rimu študiral Sveto pismo. Vmes sem bil eno leto v Sveti deželi. Potem sem na povabilo gospoda Kunstlja leta 1968 odšel v Anglijo in bil dušni pastir do leta 1973. Nato sem v Rimu končal biblične študije in se leta 1975 vrnil v Argentino. Od tedaj poučujem Sveto pismo na teološki fakulteti v španščini, hkrati pa duhovnikom pomagam v dušnem pastirstvu.
Znano je, da se je bolj kot kjerkoli drugod v izseljeništvu, slovenščina ohranila prav v Argentini. Kaj je bila, po vašem mnenju, glavna opora Slovencem v Argentini, da so tako dobro ohranili slovenščino?
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so bili to: slovenska beseda doma v družinah, slovensko bogoslužje in slovenska kulturna društva, ki so se ustanovila povsod, kjer žive Slovenci. Kulturna društva organizirajo in vodijo tudi dopolnilne osnovne šole slovenščine. Organizirajo tudi tečaje za srednješolsko in drugo mladino, ki želi spoznati materin jezik. Pri tem prostovoljno ob svojem rednem delu sodeluje veliko naših ljudi, ki za svoje delo ne prejemajo nikakršnega plačila. Za to sta izjemnega pomena tudi delo in življenje v kulturnih društvih, kjer so pestre različne dejavnosti; sedaj so najbolj delovne folklorne skupine in pevski zbori. Za ohranjanje naše govorice so odločilnega pomena tudi številna društvena redna srečanja, slovenski dnevi, ko se zbere večino v Argentini živečih Slovencev. Omeniti moram tudi vseslovensko romanje v Argentini.
Pogovarjal se je STRAŽAR
Matije Tomca 15, Domžale
RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE
Osnove DOS-a, okolje WINDOWS in VVORD FOR WINDOWS
Organiziramo tečaje v popoldanskem času. Tečaji trajajo 36 šolskih ur. Cena tečaja je 24.000,00 SIT. Za brezposelne priznamo 40 % popusta.
SLOVESNO OB PRAZNIKU
Krajevna skupnost Dob ima dvajset let
V marcu letos sta minili dve desetletji, od kar so se krajani Doba, Češenika, Turnša, Želodnika, Cor-juše, Laz, Spodnje in Zgornje Brezovice odločili, da se ločijo od skupne KS Vir-Dob. Na to pot sta jih vodili želja in volja, da se sami sebi dokazujejo, da so pripravljeni sami delati za boljše razmere in za to tudi marsikaj žrtvovati.
Že takoj po sprejemu odločitve o novi KS (tedanja SO je sklep sprejela v marcu 1974) in prvi seji sveta KS 21. februarja 1974 je bil sprejet prvi program; temu so sledili vsi drugi z zahtevnimi nalogami za izboljšanje komunalne ureditve KS. »Obe desetletji samostojnosti so krajani dokazovali in dokazali, da je bila želja krajanov po samostojnosti upravičena, saj smo z razvojem naše KS dokazali, da znamo, zmoremo in hočemo asfaltirati ceste, izboljševati in urejevati vodovodno in električno omrežje, razmere za šolanje, kulturo, šport, društvene dejavnosti,« je na slovesnosti, ki je bila v Domu krajanov v Žejah, poudaril Pavle Cerar, sedanji predsednik Sveta KS. KS Dob se je tudi teritorialno razširila, saj so se krajani Žej in Svete Trojice odločili za to KS. Vsa desetletja so krajani tako občino kot svoje kraje raz-
vijali s samoprispevki in nikoli nikomur odrekli pomoči. Tako lahko danes ugotavljamo, da ni kraja v KS, ki ni povezan s centrom z asfaltno prevleko, v letih 1980-85 odprt prepotrebni stanovanjsko poslovni objekt v centru. Krajani so sami, največkrat s samoprispevkom, poskrbeli za bolj urejeno zadnje počivališče, zgradili kanalizacijo v Dobu in blizu polovice v naseljih Češenik in Turnše, pridobili telefonske priključke, vodovodno omrežje je doseglo vse kraje in hiše, zgrajen je melioracijski sistem.
Vseskozi pa so krajani vedeli, da ni uspeh le komunalna infrastruktura, temveč vse, kar nas spremlja v vsakdanjem življenju. Tako se je razširila osnovna šola, dobili so lep kulturni dom, v katerem so ob kulturnih prireditvah zanimiva predavanja, urejen športni park z večnamensko stavbo, nogometnim igriščem, asfaltno ploščo in baliniščem, v kratkem bodo tu tudi teniška igrišča, za potrebe gasilstva je gasilski dom v Domu, kjer živi in dela Gasilsko društvo Dob, po svojih uspehih poznano po vsej Evropi, v Žejah pa Dom krajanov, ki je središče vseh dogajanj v tem delu
KS. Krajani so pridni in radi delajo tudi v vrsti organizacij in društev.
Z izgradnjo kabelske televizije, z rekonstrukcijo elektro sistema in potoka, z dograditvijo novih transformatorjev in z dokončanjem vseh drugih akcij, bo KS še lepša. Še lepša pa bo tudi po zaprtju smetišča na Močilniku, ki tudi zaradi prizadevanj vodstva krajevne skupnosti predstavlja eno najbolje urejenih odlagališč komunalnih odpadkov v naši državi; ta problem mora skrbeti nas vse. Zato zaprtje odlagališča in njegova sanacija ostaja ena izmed najpomembnejših nalog tudi v prihodnje.
Sodelovanje KS pri rekonstrukciji magistralke in izgradnji avtoceste, priprava urbanističnega plana, v katerem bo poslovni objekt za podjetništvo in obrt, radi bi uredili športne površine ob šoli, dokončali športni park, izboljšali pogoje dela društev in seveda dokončali vse naloge iz že sprejetih planov: kanali-
zacija, modernizacije cest, javna razsvetljava ipd.
»Vse to in še marsikaj pa bo narejeno, če bomo tudi v prihodnje delali skupaj, razumeli potrebe KS in jih bili pripravljeni tudi skupaj reševati,« je povedal vsem, ki so se zbrali na slovesnosti v Domu krajanov v Žejah Pavle Cerar; ta je ob dosedanjih predsednikih svetov KS, Jožetu Cerarju, Pavletu Grandovcu, Aleksandru Rihtarju in Jožetu Josi-poviču prejel priložnostno darilo.
Vsem, ki so v letih 1974-1994 gradili KS Dob, se je iskreno zahvalil, nato pa so se zbrani ob pesmih Okteta TOSAMA in zvokih Domžalske godbe napotili po novoasfal-tirani cesti do konca Žej.
Samo sodelovanje, pripravljenost pomagati, se včasih Čemu tudi odreči, za kaj žrtvovati so tisti dejavniki, ki bodo tudi v prihodnjih letih zagotovili nadaljnji razvoj in lepo življenje vseh na tem območju. Želimo jim veliko uspehov!
V.
Kanalizacijo delajo tudi v Turnšah
Novice iz Moravč
Čeprav je poletje čas dopustov in počitka, v Moravčah ne držimo križem rok in letošnja jesen bo prinesla kar nekaj lepih sadov sicer dolgotrajnega dela.
V središču Moravč dobiva novo podobo župnijska cerkev; na njej obnavljajo fasado in kar precej pridnih rok naših krajanov je bilo potrebnih za odstranjevanje starega ometa.
Ob regionalni cesti je zable-stelo obnovljeno Klopčarjevo znamenje, ki je bilo na to lokacijo prestavljeno zaradi izgradnje poslovno stanovanjskega objekta. Obnovljeno znamenje je domači župnik blagoslovil v okviru prireditve ob dnevu državnosti.
V sklopu praznovanja obletnice ustanovitve moravske godbe je bil razvit tudi godbeni prapor; tega je po slavnostni povorki sosednjih godb prav tako blagoslovil domači župnik g. Viktor Pri-
Klopčarjevo znamenje na novi lokaciji v centru Moravč
možic. Več o novem grbu Moravč prihodnjič.
Tudi cerkev na Limbarski gori pripravljajo za novo fasado in prav tako so krajani sodelovali pri odstranjevanju   starega ometa.
Cerkev Sv. Mohorja pa je dobila novo zunanjo osvetlitev, ki so jo uredili prizadevni soseščani
Sv. Mohorja. Faranom drugih podružnic: »Zgledi vlečejo!«
Krajani Vinj so se spoprijeli z zadevo, ki jih tare že dalj časa. Zabrneli so stroji, krajani so zavihali rokave in kmalu bo 1 km ceste pripravljen za asfaltiranje; to naj bi bilo izvedeno še v tem letu.
Vaščani Pogleda pa se sedaj že vozijo po novi asfaltirani cesti na odseku Soteska-Pogled. Le dobrih deset hiš šteje vas, pa vendar je volja po novi cesti zmagala nad odpovedovanjem.
V minulih dneh ie poskusno začela obratovati tudi čistilna naprava v Moravčah, ki bo prečistila odplake iz delov naselja, kjer je že zgrajeno novo kanalizacijsko omrežje. Izgradnjo kanalizacije bomo nadaljevali še v tem letu.
Krajani Serjuč so dobili novo vodovodno povezavo in vsaj dva hidranta za minimalno požarno varnost. Prizadevanja krajevne skupnosti pa so usmerjena v zagotavljanje pitne vode za prebivalce Limbarske gore in Hrastnika. Upamo, da bodo imeli poslanci občinske skupščine razumevanje do naših krajanov, ki
bodo sicer odvisni le od prevoza vode z gasilsko cisterno, j In na koncu še zahvala in opravičilo:
Ob naštevanju sponzorjev organizacije kulturnega tedna in proslave ob dnevu državnosti smo pomotoma izpustili imena nekaj sponzorjev, zato se še enkrat zahvaljujemo: Elektrovodu Dole, Pizzeriji Travnar iz Moravč in Veri Ravnikar iz Zaloga za pomoč pri oranizaciji praznovanja v Moravčah in se jim za pomoto opravičujemo.       M. BRODAR
Obnova cerkve Sv. Valentina na Limbarski gori
Uboga slovenščina-III
S svojimi zapisi o slovenščini bom morda le koga zdramil, da bo na radiu in televiziji ter v šolah in cerkvah bolj prisluhnil lepi slovenski besedi. Verjetno številni poslušalci vse premalo cenijo kulturne in duhovne vrednote velikega narodnega zaklada, to je materine besede. Tega se gotovo bolj zavedajo starejši Slovenci, ki so bili pod italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom v letih, ko sta bili uradna slovenska beseda in javna slovenska pesem prepovedani, deležni nasilnega jezikovnega potujčevanja. S tako imenovanimi skupnimi jedri pa so nas hoteli potujčevati tudi v nekdanji Jugoslaviji. Še danes nekateri tuji nacionalisti trdijo, da Slovenci govorimo le dialekt hrvaškega ali srbskega jezika.
Mladi vse to dojemajo bolj površno, saj se jim zdi kar samoumevno, da vsak narod neovirano lahko govori in piše svoj lastni jezik.
Prav zato je kar nerazumljivo, da je uradni odnos do domačega slovenskega jezika tako reven, da ne rečemo, kar brezbrižen. Jezik je živa duhovna tvorba, ki jo je treba vsakodnevno negovati, brusiti in olepšavati, predvsem pa popravljati, obenem pa prisluhniti preprostemu človeku, ki pri govorjenju dela manj napak kot nekdo, ki »se ima za izobraženega«.
Zatorej bi bilo lepo in koristno, ko bi spet oživili pred leti preminulo Jezikovno razsodišče. Več naj bi bilo tudi medijskih oddaj, to je vsakovrstnih jezikovnih pogovorov. V teh pa naj bi bilo več povedanega o napakah in površnostih vsakdanjega govorjenja.
Že v prejšnji številki Slamnika sem omenil to naše nesrečno ELKANJE. Na radiu in televiziji je veliko govorcev (tudi novinarjev!), ki z izgovorjavo črke I pred soglasniki niti pri sebi niso dosledni. V isti besedi omenjeni I enkrat izgovarjajo kot I, drugič pa kot dvoustnični u. Na primer: poslušalci, napadalci, skakalci, komolček, solnica, poln, raziskovalni, volilni, popolnoma, popoldne.
V zvezi z izgovorjavo črke I naj omenim dopolnitve dr. Breznika, ki so jih povzeli predvojni »čitankarji« (Šolar in drugi), leta 1951 pa tudi dr. Bajec v Slovenski jezikovni vadnici za prvi razred gimnazije:
A. / izgovarjamo kot u pred soglasniki in na koncu besed (volna, polnost, tolšča, sol" kol, pol).
B. / izgovarjamo kot I:
1. pred črko j (kaljivost, kragulj, prijatelj, koljem, bolje);
2. v rodilniku množine samostalnikov na -la, -lo (skal, daril);
3. v izpeljankah istih samostalnikov (skalnat, darilce);
4. pred končnico -mi (z živalmi, s piščalmi);
5. v izposojenkah, ki smo jih dobili od drugih Slovanov. To so tako imenovane učene ali knjižne besede (stolp, bolnica, toda bolnica - u);
6. v tujkah (alt, ge"neral).
In kako je danes? Raba uveljavlja izgovarjavo I in u. Dva primera, ki ju navajata dr. Toporišič in Slovar: belkast, del. Dr. Toporišič navaja oboje za jelšo, Slovar pa ima samo u.
Se to. Zmešnjava je pri besedah volivec, sestavljavec, upravljavec. Eni pišejo in govorijo volivec, drugi pa volilec. V Pravilih novega SP piše: Priponsko obrazilo -vec dodajamo osnovi na samoglasnik, če je pred glagolsko pripono / ali Ij.
Odgovorni jezikoslovci, ki naj bi te in podobne stvari urejali, pa storijo vse premalo. Prav zato bi bili pogostejši jezikovni pogovori na radiu in televiziji zelo dobrodošli. Seveda pa bi moralo biti zanimanje za to obojestransko.
Priča smo tudi napačnemu poudarjanju pri izgovarjavi krajevnih imen. Radomlje - pravilno: Radomlje; Dragomelj - Dragomelj (drugi kraj je seveda Dragomer); Duplica - Duplica. Še sreča, da se nihče ne zmoti in reče: Domžale. Za sosednjo vas se pa le večkrat motijo, ko rečejo Depala vas - pravilno: Depala vas.
Napačno je tudi, kadar rečejo in poudarjajo:
Škofovi zavodi - pravilno: Škofovi zavodi;
mučenec - mučenec;
pepelnica - pepelnica (kadar gre za pepelnično sredo), pepel-nica pa je posoda za pepel
božja pot, božjepoten - pravilno: božja pot, božjepoten (nekdo lahko hodi po božjih poteh, drugi pa po božjih (romarskih) potih;
Še in še bi jih lahko našteval.
V Ljubljani je cerkev sv. Petra, blizu nje pa je šempetrski most; cerkev sv. Petra je v Rimu ali pa v Komendi.
Največ takih cvetk stresajo novinarji, ki jim manjka verske izobrazbe. FRANCE CERAR
Pripomba: V zadnji, julijski številki je tiskarski (oblikovalski) škrat med besedilom prispevka Uboga slovenščina objavil slikovni prilogi, ki spadata v junijsko številko. Avtor
S 721-990
8
/lamnik
Domžale
Ob 500-letnici gradu Tustanj
Grad Tustanj je bil sezidan 1490 in je od I. 1873 v lasti slovenske družine Pirnat. Zavedajo se, da je grad ne samo materialna dobrina, pač pa tudi redka in pomembna kulturnozgodovinska stavba. Zato se je družina Pirnat odločila, da ponovno predstavi grad slovenski javnosti. Za to priložnost je izbrala praznovanje ob 500-letnici gradu. Slovesnost je potekala v soboto 3. in nedeljo 4. septembra 1994. Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura Grad Tustanj.
Sobota, 3. september 1994
Sobotno jutro ni obetalo lepega dne. Šele po 17. uri so se težki deževni oblaki razkrojili in z njimi tudi dvomi, ali bo koncert v odlično akustičnem atriju gradu, ali se bomo morali preseliti v neurejeno dvorano kulturnega doma v Moravčah, ki je kazala sledove zadnje prireditve. Odločilo se. je. Koncert bo, to je gotovo, tu v atriju gradu. Prihajali so že člani Slovenskega komornega zbora. Tudi dirigent, gospod Marko Vatovec in pianistka, gospa Nataša Valant sta tu. Prav tako operni solisti, sopranistka gospa Veronika Fink, tenorist gospod Jure Kušar in baritonist gospod Marko Fink. Vsi, ki so prišli na grad, so si pred koncertom lahko ogledali obnovljeno kapelo, dvorišče in kupili brošuro o gradu. Ob 20. uri se je začelo zares. Najprej je koncert in celotno praznovanje odprl lastnik gradu Peter Pirnat. Nagovoril je goste, obiskovalce in nastopajoče. Zazvenelo je ubrano petje Slovenskega komornega zbora. Nemalokdo se je ozrl v temno nočno nebo, pričakujoč, da bo uzrl kupolo, ki ustvarja akustičnost tega prostora. Umetniki so se predstavljali s petjem. In te pesmi so ustvarjale imenitnost, še več, zaživele so s poslušalci. Med publiko in umetniki ni bilo razlik. Bili smo eno. To so potrdili smejoči se obrazi pevcev, ki so odhajali z odra ob bučnem aplavzu publike. V prvem delu koncerta smo prisluhnili slovenskim umetnim pesmim. Po petnajst minutnem odmoru, ki smo ga obiskovalci izkoristili za prijazen pogovor z znanci, umetniki pa za oddih, smo poslušali tuja glasbena dela. Navdušena publika si je priploskala še dodatek. Ko smo se po koncertu razhajali, smo bili zadovoljni.
Družbena sredstva za sanacijo gradu in kapele Tustanj od leta 1991 dalje znašajo 15.403.000 SIT
od tega so zagotovili:
- SO Domžale 7.863.000 sit
- Ministrstvo za kulturo 5.740.000 sit
- že opravljena in še ne plačana sanacijska dela -dolgdoZVNKD 1.800.000 sit
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti
Dobili smo več, kot smo pričakovali. Drug za drugim smo odhajali z gradu. Kdor se je ob znožju grajskega griča ozrl navzgor, je zagledal osvetljen grad.
Nedelja, 4. september 1994
Slavje ob 500-letnici gradu se je nadaljevalo v nedeljo ob 15. uri s sveto mašo, ki jo je vodil škof Alojzij Uran v somaševanju z 11 duhovniki. Med mašo smo bili priča blagoslovitvi obnovljene grajske kapele svetega Janeza Nepomuka. Kapelo so obnavljali dve leti in prenova je popolna: od temeljev, utrditve zidu, strehe, fresk Franca Jelovška in restavrirane oltarne slike, dela Leopolda Laverja. Med pridigo nas je gospod škof nagovoril z razmišljanjem o novih , urejenih in z vsemogočo »tehnično navlako« opremljenih stanovanjih, ki pa jim velikokrat manjka bistvo - zadovoljne družine. Te domove je primerjal z gradovi in življenjem v njih. Svečanost maše je bila še večja, saj je domači župnik, gospod Vinko Čampa, v mašo domiselno vključil laike. Po končani sv. maši se je gospod Peter Pirnat škofu Alojziju Uranku zahvalil, ker je s svojo navzočnostjo počastil visoki jubilej gradu Tustanj. Nato je sledil kratek kulturni program, v katerem je voditeljica pripovedovala o zgodovini gradu, lastnikih in vlogi gradu, ki naj bi jo v prihodnosti imel. Nastopila sta dva slavnostna govornika. Akademski kipar Janez Pirnat se je v govoru spominjal svojega deda Maksa in strica Dominika.
Med sveto mašo in kulturnim programom je prepeval domači mešani zbor z go-
jl|iillwWJ
Lončena peč s posodjem za umivanje
sti, ki ga že dolgo vodi gospa Marija Klo-pčič. Vodil ga je gospod Marjan Ribič ob spremljavi organista gospoda Toneta Potočnika in violinistov Simfoničnega orkestra. Med kulturnim programom so zapeli pesmi: Slovenec sem, Slovenski deželi in Zdravljico. Zdravljica je bila tudi zadnja v uradnem delu praznovanja.
Obiskovalci so se še zadržali na gradu. Ogledovali so si grad, kapelo in se veselili ob prijetnih skladbah Moravske godbe, ki jo vodi gospod"Miro Capuder. Tudi lačni in žejni niso odšli z gradu. Za to so poskrbeli vaščani Tuštanja. Več dni so vneto in pridno sodelovali pri pripravi praznovanja.
Naj za konec še zapišemo, prepričana sem, da se je v teh dneh na gradu dogajalo veliko zanimivega, da so bili obiskovalci zadovoljni, saj so imeli kaj videti in doživeti. To je bila odlična promocija gradu, ki jo bo morala družina Pirnat v prihodnjih letih dobro izkoristiti, saj je grad v stopnji prenove, za katero je poleg dobre volje potrebno tudi veliko denarja.
BERNARDKA MAL
Opomba uredništva: s pisanjem krajevnega imena Tustanj in Tustanj, je prava zmeda. Krajevni leksikon Slovenije leta 1971 dosledno piše Tustanj, tako svoj kraj imenujejo tudi domačini, na hišnih tablicah in v dokumentih pa povečini piše Tustanj.
Med somaševanjem je škof Alojz Uran blagoslovil obnovljeno kapelo z jelovškovimi freskami
37. svetovni kongres IAAS v Sloveniji
IAAS je kratica za International Association Agricultural Students; to pomeni Mednarodna organizacija študentov kmetijstva, živilstva in ekologije. Ustanovljena je bila leta 1957 in danes obsega več kot 40 držav s prek 100.000 študenti na več kot 400 univerzah.
Hrbtenica naše organizacije je izmenjalen program študentskih praks, poleg tega pa organiziramo še razne seminarje, delovne tabore in izmenjalne tedne..
Lanskega, 36. svetovnega kongresa v Braziliji se je udeležilo tudi 12 študentov Biotehniške fakultete (BF). Na njem je bila potrjena kandidatura Slovenije za organizacijo 37. svetovnega kongresa. Gre za najpomembnejše letno srečanje predstavnikov držav članic. Kongres je razdeljen na dva dela - generalno skupščino (GS) in štirinajstdneven seminar. Generalna skupščina je potekala od 18. do 25. julija 1994 v'prostorih Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto.
Uradno odprtje kongresa je bilo na Otočcu; slavnostni govornik je bil g. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gospodarstvo, sicer pa profesor na BF. Na generalni skupščini udeleženci v delovnih skupinah in na plenarnih zasedanjih pregledajo in ocenijo delo minulega leta ter se dogovorijo o nadaljnjih dejavnostih. Ena letošnjih pomembnih novosti bo izmenjava ponudb za študentske prakse prek računalnikov oziroma elektronske pošte.
Na generalni skupščini smo imeli tudi družabne prireditve, kot so mednarodni večer, na katerem je vsaka država udeleženka pripravila nastop in predstavitev svoje države. Večere so nam popestrili Folklorna skupina iz Vodic, pevski zbor Vasovalci, etno skupina Kurja koža; zadnji večer smo imeli pravi ročk koncert s skupino Orleki. Med napornim sedemdnevnim sestankova-njem smo si vzeli en dan prosto za ogled Velike planine. Pod strokovnim vodstvom g. Steleta, pristojnega za turizem v Kamniku, in kmetijskega pospeševalca g. Brleča smo se seznanili z zanimivostmi in problemi Velike planine. Ogledali smo si edinstvena planšarska naselja, se srečali s pastirji ter poskusili domačo skuto in sir. Seveda tudi šilce žganja ni manjkalo. Za udeleženca iz Toga in Indonezije pa je
bil enkraten ogled jame Vetrnica, kjer je na dnu še ležal sneg, saj sta ga oba videla prvič v življenju. Na koncu zanimivega izleta smo si ogledali še Kamnik.
Skupščini je sledil 14-dneven seminar na temo Izzivi marginalnih območij, ki smo ga pripravili skupaj s švicarskimi študenti. Namen seminarja tako v Sloveniji kot v Švici je bil predstaviti problematiko demografsko ogroženih območij z več vidikov, kot so depopulacija oziroma selitev prebivalstva v urbana okolja, pomanjkljiva infrastruktura, neurejeni lastninski odnosi, pomanjkanje sredstev za obstoj, kaj šele za razvoj marginalnih območij, organiziranost lokalnih skupnosti, propadanje kulturne krajine ter problemi varstva okolja.
S pripravami na kongres smo začeli že v oktobru 1993 in si delo razdelili na več skupin (projekt, marketing in finance, propaganda). Strokovni del seminarja smo pripravljali s pomočjo BF, Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Kmetijskega inštituta Slovenije in Zadružne zveze Slovenije.
Seminar se je začel 26. julija v vasi Kapele pri Brežicah s splošno predstavitvijo teme in programa CRPOV - celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki uspešno poteka tudi v Kapelah. Gre za državni projekt oživljanja podeželja, ki se razvija v več slovenskih krajih. Popoldne smo si v Olimju pri g. Ježovniku ogledali farmo jelenov in gojišče šampinjonov ter vinograd-niško-turistično kmetijo g. Amona. Obe kmetiji sta zelo uspešni in to je dokaz, da se da tudi s tem uspeti. V Slovenskih goricah smo si pod vodstvom g. Šosterja, direktorja podjetja Mikrokozmos, ogledali ekološko kmetijo, na Žetalah pa projekt oživljanja dopolnilnih dejavnosti. Na poti proti Ljubljani smo se v Savinjski dolini ustavili na veliki ovčji farmi g. Zagožna.
Udeležence svetovnega kongresa je gostila tudi naša občina, 28. julija popoldne smo imeli v viteški dvorani BF na Rodici predstavitev slovenskih vin. Študente z vsega sveta je pozdravil dekan BF g. Šale-har, degustacijo pa je vodil priznani enolog g. Brejc iz podjetja Slovenija vino.
(Nadaljevanje v naslednji številki) GREGOR CERAR absolvent BF
Zupan ob 500-letnici Tuštanja
Spoštovani, v imenu občine vas vse lepo pozdravljam, posebno še g. škofa Urana, ki je s svojo prisotnostjo ob 500-letnici gradu Tu-stajn in s cerkvenim obredom ob blagoslovitvi obnovljene grajske kapele dal slovesnosti svojevrstni pečat duhovnih in simbolnih razsežnosti. Pomena današnje slovesnosti namreč ne vidim samo v obnovi kulturnega objekta in priznanju družini Pirnat, ki je z veliko poguma, odpovedi in vztrajnosti uspela ob pomoči sponzorjev in davkoplačevalcev ohraniti ta pomnik preteklosti, ampak tudi v simbolnosti blagoslovitve kot potrebi po ohranjanju in obnovitvi vrednot zaupanja in vere, ki so s tem in njemu podobnimi objekti povezani. Za ohranjanje dragocenih vrednot namreč ne zadošča zgolj
finančna podpora, s katero lahko zagotovimo obnovo ali vzdrževanje kulturnega spomenika. Potrebna je vzgoja za ljubezen, treba je ohraniti in negovati izročilo prednikov v veri. Tudi se ne da s sponzorstvom odkupiti zmot preteklosti, potrebno je narediti nekaj za mladi rod, za vzgojo v ljubezni, za ohranitev družine in naraščaja. Ni namreč naključje, da so številni tovrstni in še lepši objekti na Slovenskem pomnik brezumnih odločitev revolucionarnih komunističnih voditeljev med bratomorno vojno in tik po njej, ko so bili deležni skrunitev, požiga, ruši-tev, ropanja, nacionalizacije in pozneje prepuščeni propadu. Čas namreč ni bil ravno naklonjen ohranjanju kulturnih spomenikov, še manj pa vsemu, kar je bilo po-
vezano z vero in s Cerkvijo na Slovenskem. Bojim se, da dosežena odsotnost in vztrajno zavračanje obnove pozitivnih vrednot verskega izročila naših prednikov od dedičev brezumja in zagovornikov svobodnjaštva ponovno dobiva neslutene kvarne razsežnosti v vzgoji mladih za vredno in plemenito, ko se pod pretvezo svobodne izbire z vsemi sredstvi upirajo uvedbi verske vzgoje v šole. Obnavljanje zidov in umetniških ter arhitektonskih stvaritev naših prednikov je hvalevredno dejanje, vendar ne zadošča za rast v dobrem in blagor vseh. Tudi tega ne ocenjujem kot znak sprave, priznanja krivde in kesanja. Potrebno je še kaj, kar človeka duhovno bogati in ga odvrača od slabega, mu daje smisel in oporo, da v svetu
potrošniške miselnosti in pehanja za uspehom, oblastjo in ugledom ne izgubi smeri osebnega dostojanstva in spoštovanja do vsega, kar nas obdaja in kar so ustvarili in cenili naši predniki.
Družina Pirnat nam je lahko zgled, kako se branijo tradicionalne vrednote in kaj pomeni privatna lastnina. Mi, ki smo se zbrali na današnji slovesnosti, se moramo tega zavedati in se pogumno kot Pirnati zavestno ter odločno postaviti v bran svojih pravic in vrednot, v bran pravici do osebnosti in privatne lastnine, v bran zoper nebrzdano zapravljivost ugleda, časti in tudi premoženja. Instrumenti parlamentarne demokracije nam tu še omogočajo, vendar časa ni več veliko!
ERVIN-A. SCHVVARZBARTL
Domžale
/lamnik
9
DOBER DAN, KOSMAČEVI Z LIMBARSKE GORE
Bo jutri za Mateja in vse druge lepši?
Mrzlica, Pristava, Šija, Planjava, Globočica, Ravne, Zore, Hruška, Vodice in Reber, sama domača imena, za katere najbrž vsi ne veste, kako smo jih spravili skupaj. Ni bilo težko. To so zaselki in osamljene domačije na Limbarski gori, ko smo obiskali Kosmačeve-Ko-rimškove na Šiji. Ime naj bi dobila po prevalih, ki jih navadno srečamo na gladkem, košenina-stem svetu v planinskem pasu.
Teh nekaj vrstic sem si izposodila iz knjige S. Stražarja Moravska dolina, ki jo zanesljivo poznajo tudi Kosmačevi, po domače Korimškovi z Limbar-ske gore, katerih ledinsko ime je znano že od leta 1868 in ga bo mali igrivi Matej zanesljivo nadaljeval tudi v naslednja stoletja. Na Limbarski gori je zadnja hišna številka 53, med njimi
je le 27 domačij, kar tretjina pa opuščenih. »Vzroki so različni,« modruje gospodar Maks, največ jih je zaradi vode, telefonije in ceste. Ti so marsikoga odvrnili od življenja na Limbarski gori. Gospodar Maks Kosmač je zlasti zaradi velike očetove in materine želje izmed trinajstih otrok ostal na danes vzorni domačiji; vendar pa bi brez »službe« tako kot večina na tem koncu ne napredoval. Kraški svet je lep, ponekod zelo rodoviten, in veliko zahteva od vsakega, zanj se vsi premalo zavedamo, da bo ljudi obdržal le, če jim bo nudil osnovne urejene komunalije. Zato bi se družba morala bolj zavzeti zanj, mu nameniti več pomoči, možnosti in priložnosti za preživetje; tu je težko kljub    veliki pripravljenosti
Limbarska gora vabi
Prijetno gostišče Francke Urankar na vrhu Limbarske gore vas to jesen pričakuje še lepše. Uredili so okolici gostišča, teraso, jo primerno ogradili, vsem tem prizadevanjem pa sledi tudi obnova kuhinje, da bo ponudba gospe Francke še pestrejša.
Pričakuje vas vsak dan. Ce Limbarske gore še niste spoznali prej, potem so prijetni oktobrski dnevi kot nalašč za obisk tega bisera naše občine. Dobrodošli!
vseh, ki tod živijo. Cene kmetijskih pridelkov padajo, zbiralnica za mleko je v Moravčah, pri Kosmačevih imajo v hlevu od 8 do 10 glav živine, mleko pa popijejo stanovalci mini prašičje farme. Zemljo obdelujejo, če se le da strojno, stroji pa so dragi. Rodovitna zemlja več rodi, zato so se Kosmačevi že 1982 odločili za agromelioracije v lastni režiji, potreb po njej pa je še zelo veliko. Davki so visoki, najemanja posojila drago, obrestna mera visoka. Hriboviti deli so bili vedno zapostavljeni; tudi danes ni dosti drugače, le prošnje so številnejše, učinki pa manjši. KS jih podpira, kolikor le more. Telefon je do Hrastnika, razvoj v turizem je velika želja pa tudi priložnost, ki ne bi smela ostati samo želja krajanov, ampak tudi dolžnost občine. Kosmačevi bi radi svojo družinsko kmetijo odprli v kmetijo odprtih vrat, vendar se dobro zavedajo, da brez urejene infrastrukture ne bo šlo. Gospodar je pobudnik razvoja, ne le svoje domačije, temveč cele Limbarske gore, kjer krajani težko pričakujejo zaključek gradnje vodovoda PLES, še težje asfalt do vrha gore; zanj so pripravljeni ob že vloženih deležih pridati še marsikaj. Težko čakajo na telefon. Razvoj dopolnilnih dejavnosti, aktivno turistično društvo, še večja zavzetost domačinov in pomoč od zunaj, pa bo šlo. Vse to načrtujejo za jutri, danes bi radi bolje vzdrževane ceste, šolski kombi, ki bo vozil od vrha gore, telefon, predvsem pa zdravo vodo.
Tri generacije Kosmačevih s Šije v pričakovanju večje skrbi družbe za Limbarsko goro Foto: M. Brodar
J Dolina premalo pozna življenje v demografsko ogroženih območjih, kamor spada tudi Li-barska gora. Preveč brezbrižno spremljamo razvoj območja, ki bi v prihodnje lahko postalo zgledna turistična točka, del evropske peš poti, poznana po vsem svetu - priložnost ne le za občino, temveč državo.
Obiskovalci hvalijo lepote, neokrnjeno naravo, prijazne ljudi, ki bi radi ponudili več, vendar sami ne zmorejo. Limbarska gora mora najti mesto v turistični karti Slovenije, postati mora turistično poznan kraj, prijeten in zanimiv tudi za tujce.
Ob koncu še pogovor o Kosmačevih, kjer vsi poprimejo za vse. »Kmetija ne gre naprej,« pravi mama Stanka, »če nismo vsi skupaj in se ne razumemo.« Razumeli so se z očetom in mamo, in tudi sedaj stari in mladi držijo »vkup« in najmlajši Matej, ki ga ob starem atu in mami »crkljata« tudi mamica Metka in oči Vilko, najbrž ne bo nič drugačen. Le upamo lahko skupaj z njim, da mu na lepši jutri ne bo treba čakati predolgo.        VERA VOJSKA
KURT94-koz užitkom rečeš še!
Verjetno vam beseda kurt ne pove prav veliko. Če jo preberete od zadaj, dobite truk. Ta beseda prihaja direktno iz Katalonije (po naše pomeni klan - v skavtstvu je to veja članov od 16. do 21. let), od koder pa smo se konec julija vrnili tudi mi. Mislim, da sem za začetek stvar zadosti zapletla. Dovolite, da vse skupaj malo razložim.
Katalonski skavti so letos prvič organizirali mednarodni skavtski tabor, imenovan KURT 94. Tabora se je po zaslugi voditeljev Marjete Cevc (Upajoča Priba) in Jaroslava Knježeviča (Sočutni Bizon) udeležil tudi naš klan ,Pazi komet!' iz Homca. - Vedno za stvar!
17. julija so sanje postale resničnost. Vse skupaj nam je vzelo 14 dni, od tega pa smo se 60 ur prevozili z vlaki. Tabora so se udeležili tudi skavti iz Avstrije, Grčije, Vel. Britanije, Italije in Francije, z njimi pa smo se srečali šele zadnje tri dni. Tabor torej ni bil povsem običajnih ,dimenzij'. Prvi teden smo preživeli s skupino petih Kataloncev, ki sestavljajo klan Atila, z njimi pa smo imeli ves teden tudi razne aktivnosti, prek katerih smo spoznavali navade in druge zanimivosti obeh dežel. Naša skupna naloga je bila razveseljevati z lutkovno igrico otroke iz sirotišnic in drugih domov. Kljub manjšim zapletom nam je naloga uspela, saj smo ob pristnem sodelovanju
s klanom Atila lahko premostili vse ovire. V prostem času smo si skupaj ogledali še Barcelono, en dan smo taborili na Montserratu, udeležili smo se tradicionalne zabave z zmajem in velikani...
Tudi ponoči je bilo precej pestro. Spali smo (če smo) v hiši pod milim nebom, v šotorih in seveda na vlakih. Skratka, bilo je nepozabno doživetje s katerega smo nedvomno prišli bogatejši za nova spoznanja in seveda tudi polni novih izkušenj.
Za konec bi se zahvalila še vsem, ki so nam tabor omogočili in seveda en ekstra pozdravček vsem članom klana ,Pazi, komet!': Hola!
MARTA URBANIJA (Trmasta Vidra)
Trgovina z gradbenim materialom
STOB, d. o. o.
Domžale, Ljubljanska c. 51 telefon: 711-415
nudi po ugodnih cenah gradbeni material:
- opeka modularna Gorica
- cement 450
58SIT/kom 495SIT/vreča
- apno 420SIT/vreča
- Bramac strešnik 97,50 SIT/kom
- termo in hidro izolacije, betonsko železo, armaturne mreže in drugi gradbeni material
Cene so z davkom.
Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo!
KRAJEVNA SKUPNOST DOB
Lepše želje
Vrhunec slovesnosti ob 20-letnici Krajevne skupnosti Dob je bilo odprtje nove 600 metrov dolge asfaltirane ceste, ki pripelje do najvišjega dela te prijetne vasice, od koder je lep razgled na sam Dob in okolico.
Gradbeni odbor je pod vodstvom Mihe Lenčka in ob sodelovanju vseh krajanov ter Krajevne skupnosti Dob uspel v kratkem času zagotoviti dovolj finančnih sredstev pa tudi razumevanja lastnikov zemljišč, da je Podjetje HIDROTEHNIK investicijo dokončalo skoraj na sam dan praznovanja. Urejena je tudi javna razsvetljava, s tem pa je dana tudi možnost krajanom in vikendašem, da bo okolica njihovih domačij in vikendov še lepša, vsakodnevna pot v dolino pa prijetnejša in varnejša.
Skupaj s krajani so se veselili vsi obiskovalci tega lepega dela krajevne skupnosti Dob, ki mu modernizirana cesta prinaša še več možnosti za nadaljnji razvoj tudi na področju turizma, ki ima skupaj s sosednjo Sveto Trojico iz dneva v dan večje možnosti.
Pogovor z Valentinom Rožičem -Sevškom
Valentin Rožič je bil rojen leta 1906 pri Celarju v Vi-ševku pri Sv. Trojici. V družini je bilo sedem otrok, pet fantov in dve dekleti. Leta 1932 se je priženil k Sevšku v zaselku Opaške pri Brdu nad Ihanom. Odkar mu je leta 1983 umrla žena, živi pri hčerki na Poljski cesti v Domžalah.
Opaške so bile včasih samostojna vas, domačije pa so bile Jernačeva, Sevškova, Matijeva in Judeževa. Tu je leta 1927 pogorelo. Sedaj spadajo v vas Brdo.
Kako se spominjate rosnih otroških let, ko ste obiskovali osnovno šolo?
Pri Sveti Trojici me je učil Kornelij Iglic. Ko je bil učitelj v vojski, nas je učila učiteljica Šnablova. Za Igličem je prišel Avgust Leštan. Ta je tudi režiral igre. Jaz sem igral samo Jurčičevega Desetega brata. Predstavo smo imeli pod Ostankovim kozolcem. Spominjam se tudi dveh Ostankovih, dveh Martinovčevih in še nekaterih drugih, ki so šli v Ameriko in se niso nikoli več vrnili.
Kako se spominjate prve svetovne vojne?
Spominjam se vojakov, hodili so od hiše do hiše in prosili hrano. Na Brezovici so imeli vojaške vaje.
Večkrat smo slišali grmenje topov s soškega bojišča. Primož Rožič-Ostankov iz Viševka, brat Valentina Rožiča, je v vojski padel. Špi-rovčevih je bilo pet naenkrat v vojni. Starejši fant Maksel je v vojni padel. Padla sta tudi Pangretov in Vrbar iz žej.
V vaših mladih letih se najbrž tudi pri vas pletli kite za slamnike.
Seveda. Največ smo jih pletli v sedem slam. Pokupil jih je največ Marušenk iz Ihana, odkupoval pa jih je tudi Franc Marn-Andrjažev iz Žej, ki se je pozneje priženil Šimenčku v Brezje. Nekaj zaslužka je le bilo. Plačevali so jih, če se prav spominjam, po dva krajcarja. Zelo prijetni in družabni so bili kitarski večeri. Na plejo smo hodili po hišah, celo v Vinje in h Gro-sinu na Hrib smo šli večkrat.
Mama je iz pšenične slame edina v okolici pletla tudi »štrike s cofi«, to so bili okraski namesto trakov za slamnike. Tega dela se je naučila doma na Škalini v Račnem Vrhu. Moj oče, Jakob Rožič-Celarjev, pa je doma šival slamnike največ za domačo uporabo. Nekaj jih je tudi prodal v okolici. Kite zanje iz enaindvajsetih slam je spletel sam, prav tako iz pšenične slame.
Kako ste potovali v Ljubljano, kadar ste se za to odločili?
Velikih potreb po potovanju nismo imeli. Kadar pa smo le šli v Ljubljano, smo se navadno odločili za zasavsko stran, na brod ali, kot smo tedaj rekli, »na pruke« in se prepeljali čez Savo, nato pa z vlakom naprej. To je bilo najbolj ugodno. Pozneje smo se tja vozili s kolesi.
Kdo je v Žejah in okolici imel prvi kolo?
Prvo kolo si je kupil Andr-jažev Francelj, da je laže odkupoval kite. Odkupoval je tudi posušene gobe - gobane. Svežih gob tedaj ni-■smo prodajali.
Kdo je tedaj vodil trojiško občino?
V mojih otroških letih je imela Sveta Trojica svojo občino, imenovala se je občina Brezovica. Skoraj trideset let jo je vodil Janez Ce-rar-Špirovec iz Žej, potem pa kratko dobo Konjar-Gmajnar iz Viševka. Moj oče Jakob Rožič je bil okrog trideset let odbornik te občine.
Med drugo svetovno vojno ste živeli v Opaškah, kot se je zaselek imenoval. Tu ste veliko doživeli, videli in slišali. Vem, da mi vsega ne boste zaupali, a vendarle bi o tem kazalo nekaj reči.
Nevarno je bilo. Pri nas smo imeli zmeraj polno partizanov. Zbiral sem hrano zanje in jo vozil največ k Sv. Križu, večkrat sem vodil partizanske terence in mobi-lizirance v Javoršico. Hudo je bilo, sam ne vem, kako sem jo, hvala Bogu, odnesel.
Preveč je bilo težkih trenutkov in dogodkov, da bi se vseh spominjal. Veliko ljudi se je tu zvrstilo. Veliko sem videl in pretrpel. Kar zadeva pa likvidacije naših domačih ljudi so bili najbolj nevarni in kruti ihanski ve-devejevci. Imena obdrži zase. V teh težkih časih je bil slab sosed lahko najbolj nevaren.
Kako se vi spominjate okelske tragedije. Ali ste bili tedaj doma?
Prav dobro se je spominjam. Zjutraj pred napadom je Mežnarčkova iz Dolskega prosila, naj bi ji nekdo naprej v Oklo pokazal pot, da bi bratu izročila obleko, ki so ga mobilizirali v partizane. Ko sem se odločil, da pojdem sam, je rekla, saj gre lahko otrok. Dovolil sem, da je šel sin Stanko, a mi je bilo takoj žal, skrbelo me je, če se mu kaj zgodi. Na srečo je otrok še pred napadom obrnil, ko je začelo pokati, je že tekel proti domu. Jaz sem se takoj umaknil v Domžale. Vzel sem palico, cekar in enega otroka za spremstvo in šel počasi. V Ihanu me je neka ženska vprašala, kako sem prišel skozi, ko je vse zastraženo. Povedal sem ji, da me nihče ni ne ustavil in ne vprašal, kam grem.
Kako se spominjate svojega imenitnega rojaka dr. Valentina Rožiča?
Imam ga v lepem spominu. Tine je živel s krajem, kjer se je rodil, rad je prihajal med svoje ljudi. Spominjam se, da je po nekem zborovanju v Ihanu pred volitvami, ko je kandidiral za poslanca, pri nas prenočil. Bil sem na zborovanju, pa me je vprašal, če lahko prespi, zjutraj je šel naprej domov. Z očetom sta bila bratranca. S. STRAŽAR
10
/lamnik
Domžale
DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR V Italiji
W. A. Mozart - Reden
Z Domžalskim komornim zborom in orkestrom Camerata Laba-, censis. Po odmevnem koncertu v Udinah 28. avgusta 1994, redek glasbeni užitek v oktobru tudi v Domžalah in Ljubljani.
Po vseh uspehih, ki jih je v pretekli glasbeni sezoni dosegel Domžalski komorni zbor z dirigentom Karlom Leskovcem (o teh ste v Slamniku že brali), je bila pred zbor postavljena nova, vabljiva, a kaj trda preizkušnja. Vabilo sodelovanja na poletnem festivalu v Udinah. Ta festival, eden mnogih v nizu poletnih prireditev v Italiji, pod naslovom Udine poleti - mesto odkritij (Udine d' Estate - Una Citta da Scoprire) je predstavil italijanski publiki dovršeno in homogeno pev-
sko telo, pevce Domžalskega komornega zbora. Zbor je posebej za to priložnost naštudiral Mozartovo žalno mašo - Requiem.
V delu, kjer so estetske norme podrejene izrazu prevladujočega čustva, najbrž bolj podzavestno v veliki stiski žalosti, tesnobe in slutnji bližajoče smrti, je genialni Mozart postavil zboru zahtevno vlogo izpovedi najglobjih in pretresljivih čustev. Mirno bi lahko glasbeno podobo stavka iz Requiema - Dies irae postavili ob bok genialni stvaritvi Michelangelove Poslednje sodbe.
V skladateljevih mislih je med komponiranjem prevladovala misel na smrt, tako da je to delo v njegovem' opusu najbolj presunljivo, obenem pa vendarle v nekem smi-
Domžalski komorni zbor in orkester RTV Slovenija na trgu v Vidmu
- Udine v Italiji med nastopom
slu sinteza umetniške ustvarjalnosti.
V tekmi s časom, saj je z nadč-lovšekim naporom premagoval bolezen in z močno načetim zdravjem izpolnuje poslanstvo velikega umetnika, je uspel dokončati 40 strani velike partiture (pet stavkov je dopisal po osnutku Sussmaver). Smrt mu je med solzami sedmega stavka Requiema - Lacrimosa iztrgala pero iz rok. Še zadnje ure življenja je kot v deliriju skušal posnemati zvoke trobil, morda kot glasbo iz stavka Tuba mirum.
V tem zahtevnem delu, v njem je čutiti Mozartovo doživetje Bacha
- povezavo med njegovo veličino in polifonijo baroka - je Mozart' individualno uporabil glasove in inštrumente v službi besedila. V tekstu postane Mozart v Requiemu lirik, dramatik in epik. Poleg vsega pa ostaja »božanski« Mozart z vso lepoto in čistostjo njemu lastne klasične melodije.
Vse te velike zahteve je vzorno in navdušujoče opravil pred večtisoč-glavo množico poslušalcev na prečudovitem renesančnem trgu Mat-teotti v Udinah Domžalski komorni zbor. Pod taktirko italijanskega dirigenta Claudia Mansuttija, ki je gostoval v Sloveniji (Avstriji, Nemčiji, Hrvaški, Bolgariji), so v izvedbi sodelovali orkestraši komornega orkestra RTV Slovenija (Camerata Laba-censis) in solisti: petindvajsetletna sopranistka, članica milanske Scale, Anna Maria Dell' Oste, al-tistka Mirna Pecile (pela je v milanski Scali), londonskem Covent Gardnu, monaški, beneški, madridski, palermski, torinski in drugih opernih hišah), korejski tenorist Kim Kyong Hawn in v Trstu rojen tridesetletni basist slovenskega rodu Alessandro Svab.
Vsi izvajalci so z izvedbo dela obogatili kulturno dogajanje v Udinah, saj je italijansko časopisje zapisalo navdušujočo kritiko: »Veličasten zaključek poletja v Udinah.«
To enkratno delo želijo pevke in pevci z zborovodjem Karlom Leskovcem predstaviti tudi domači domžalski in ljubljanski publiki. Kot solisti bodo nastopili priznani slovenski vokalni poustvarjalci, sopranistka Irena Baar, altistka Mir-jam Kalin, tenorist Marjan Trček in basist Zoran Potočan.
Zborom, solistom, orkestru Camerata Labacensis ter orglarju Tonetu Potočniku bo dirigiral Claudio Mansutti.
To globoko umetniško doživetje želijo pevci Domžalskega komornega zbora deliti z vami. Toplo ste vabljeni 23. oktobra v domžalsko cerkev ali 22. v frančiškansko cerkev v Ljubljani.
prof. TOMAŽ HABE
GROBELJSKI KONCERTI
Slovenski talent in vrhunski Avstrijci
V Grobljah se je 6. septembra nadaljeval 24. mednarodni poletni festival komorne glasbe. Nastopili so mladi slovenski pianist Erik Šuler in Bruckner Quartett iz avstrijskega Linza. Izvajali so dela Mozarta, Liszta in Schuberta.
Za začetek so glasbeniki zaigrali Kvartet v g-molu za klavir, violino, violo .in violončelo VVolfganga Amadeusa Mozarta. Nato se je Erik Šuler samostojno predstavil z Vallee d'Oberman Franza Liszta. Zaradi dolgotrajnega aplavza je moral mladi pianist zaigrati dodatek. Po odmoru so avstrijski glasbeniki zagodli še godalni kvartet v a-molu D 804 Franza Schuberta.
Poslušalci so z navdušenim aplavzom izvrstne avstrijske glasbenike večkrat priklicali k poklonu.
Erik Šuler
se je pred osemnajstimi leti rodil v Kočevju. Pri treh letih je igral na otroško harmoniko, klavir pa pri petih. Najprej se je šolal na kočevski glasbeni šoli, nato na Glasbeni matici Ljubljana pri Ivanu Le-vančiču, ta ga je junija 1987 pripravil za prvi samostojni koncert. Ker je naglo napredoval, so ga starši poslali na moskovsko Centralno specialno glasbeno šolo; to je letos uspešno zaključil. Njegov talent in volja sta prepričala stroge profesorje, da
so ga sprejeli na nadaljnji študij na Kon-servatoriju Čajkovski v Moskvi. Umetnik doma ni imel primernega instrumenta za vadbo, zato je Gallusov sklad spomladi 1993 sprožil akcijo za nakup. Odzvalo se je podjetje SKB Napremičnine & Leasing in mu kupilo klavir. Omenjeno podjetje je umetnikov generalni pokrovitelj, stalni pokrovitelji pa so še Adria Airways, Salon klavirjev BenTon Mengeš in Gallusov sklad. Bruckner Quartett deluje slabo de-
setletje in je bil ustanovljen iz štirih solistov Brucknerjevega orkestra iz Linza. Sestavljajo ga violinista Heinz Haunold in Mario Seriakov, violist VValter Haas in violončelist Štefan Tittgen. Kvartet se je ravno vrnil z uspešne turneje na Japonskem, nastopal pa je tudi v Franciji, Španiji, Švici in Kairu. Člani ansambla so kot solisti nastopali tudi v Severni in Južni Ameriki ter Aziji.
Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK
Delavnice mladinskega informativnega centra LUKA v Domžalah
V celoletni učni delavnici »Prijetno s koristnim« bomo spoznavali in delali različna drobna dela, ki nam bodo pomagala pri vsakodnevnem delu v življenju, kot na primer: pletenje, vezenje, kvačkanje, izdelovanje vizitk, priprava po-grinjkov, izdelovanje adventnih venčkov, slikanje pirnov, izdelovanje ikeban in še druga ročna dela, odvisno od zanimanja udeležencev.
Učna delavnica bo začela oktobra 1994, in sicer vsako sredo od 17.-19. ure v prostorih mladinskega informativnega centra (MIC) Luka, Ljubljanska 34, Domžale. V mesecu oktobru bomo začeli s pletenjem, bodisi z osnovami ali že pletenje raznih vzorcev, odvisno od zanimanja prijavljenih. V mesecu novembru in decembru se bomo učili delati različne vizitke, nato pa bomo v januarju spet nadaljevali pletenje že zahtevnejših vzorcev itd. O nadaljevanju vas bomo sproti obveščali v MIC Luka. Učno delavnico bodo vodile sestre, hčere krščanske ljubezni (usmi-Ijenke) iz Št. Jakoba ob Savi. Prepričani smo, da se bomo veliko lepega naučili, med delom pa se tudi o marsičem pogovorili in preživeli prijeten popoldan. Učna delavnica »Prijetno s koristnim« je brezplačna. Starost ni omejena.
Glasbena delavnica
Glasbena delavnica že deluje od avgusta 1994, vendar se še lahko vključi predvsem tista mladina, ki ima veselje do igranja kitare, pa nima možnosti, da bi obiskovala glasbeno šolo. Učijo se igranja kitare za spremljavo petja (akorde), zato vabimo predvsem mladino, ki ima veselje do tovrstne glasbe. Kolikor bo dovolj zanimanja bomo, lahko ustanovili vo-kalnoinštrumentalno skupino mladih pevcev in glasbenikov. Glasbena delavnica je vsak torek od 17.-19. ure
v prostorih MIC LUKA na Ljubljanski 34. Vodita jo Marjana in Marko Pšeničnik. Vabljeni!
Delavnica živeti z naravo in pioneristika
Namen delavnice je spoznati življenje v naravi, lepote in znamenitosti dežele, v kateri živimo, kako jo človek preoblikuje in vpliva nanjo, ter budi v mladih zavest, da so tudi oni odgovorni za svet, v katerem živijo.
PIONERISTIKA - preživeti v naravi. ČLovek v naravnem okolju mora poz-
nati naravo in dogajanja v njej, saj mu govorijo o vremenu, o navadah živali, o užitnih rastlinah, kako si zgraditi zavetišče, zakuriti ogenj, speči ribo, poznati zdravilne rastline, prvo pomoč v gorah, nevarnosti v gorah pozimi, ravnanje v nenormalnih situacijah itd.
Program je namenjen bolj aktivni in športni mladini, potekal bo predvsem na določenih nalogah s kratkimi teoretičnimi uvodi.
Pričetek bo 13. oktobra 1994 ob 17. uri v MIC Luka. Vodili jo bodo domžalski skavti.
Prepričani smo, da so vse delavnice zelo zanimive, in da bo vsak našel nekaj, kar ga veseli, ter da vam bodo pomagale na vaši poti skozi življenje.
Vabljeni!
MLADINSKI INFORMATIVNI CENTER LUKA
Mladinski informativni center »Luka« (MIC LUKA) je ustanovila župnijska Karitas Domžale in je začel delovati 1. 7.1994. Ustanovljen je bil z namenom, da omogočimo mladini zbiranje v prostorih, kjer ne bo točenja alkoholnih pijač in kajenja, in kjer se bodo mladi ljudje lahko zbirali, ne da bi zato potrebovali denar. Mladi animatorji organizirajo in vodijo MIC Luka, v katerem dobi mladina informacije o različnih dejavnostih, ki se dogajajo v Domžalah in bližnji okolici.
Mladi se medsebojno spoznavajo, izmenjujejo mnenja in informacije in se duhovno bogatijo. Igrajo ra-
zlične družabne igre (badminton, balinanje, šah, enka...), berejo časopise, revije, predvsem mladinske in poljudnoznanstvene (National Geographic, Gea...). Po želji si lahko kupijo brezalkoholne pijače in že pripravljeno suho hrano (palčke, kekse, napolitanke, ara-šide, Banjo, Manner, itd.). Ob torkih od 19.-20. ure imajo možnost razgovora z zdravnikom in v petek od 20.-21 ure z duhovnikom. Vsak večer animatorja pripravita duhovno misel.
Glede na želje, ki se bodo sproti porajale, bomo program tudi ustrezno prilagajali.
MIC LUKA deluje v prostorih župnijske Karitas Domžale na Ljubljanski 34 (nasproti radia HIT) in je odprt vsak dan od 19.-20. ure. Po potrebi bomo čas delovanja tudi prilagodili. Vsak večer sta prisotna dva ali vsaj en animator, ki skrbita za red, in po želji tudi prodajata sokove in drugo. Praviloma so animatorji mladinci, na voljo pa imajo tudi telefonsko povezavo, kolikor bi bila potrebna kakšna pomoč.
Vabimo vse mlade, da del prostih večerov preživite ob prijetni glasbi in dobri družbi v MIC Luka na Ljubljanski 34 v Domžalah.
Tajnik župnijske Karitas Domžale Marija Bizjak-Schwarzbartl
LJUBITELJSKA KULTURA
Vse več
uspešnih
nastopov
Dolgoletno in pestro je sodelovanje ljubiteljskih kulturnih skupin, katere se poleg občinskih srečanj udeležujejo tudi prireditev v okviru sodelovanja sedmih gorenjskih občin, med katere sodi tudi domžalska.
Več skupin iz naše občine se je udeležilo letošnjih gorenjskih srečanj. Mešani pevski zbor Groblje je nastopil v Škofji Loki, prav tako odrasla folklorna skupina Svoboda Mengeš, ženski nonet Vigred iz Mengša se je predstavil poslušalcem v Tržiču, Godba na pihala Domžale pa v sosednji, kamniški občini. V Kranju w se predstavile kar tri plesne skupine-iz naše občine, na srečanju citrarjev Gorenjske v Kamniku sta nastopili Irena Grmek in Sabina Vrhovec.
Seveda moram zapisati in spomniti na dva vrhunska dosežka občinske ljubiteljske kulture.
Gre za doseženo srebrno priznanje Domžalskega komornega zbora na mednarodnem tekmovanju Naša pesem '94 v Mariboru in nastop mengeške folklorne skupine na zaključnem republiškem srečanju in jurjevanju v Beltincih.
Poleg teh uspehov ne smemo pozabiti Simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik iz Domžalskega komornega zbora na koncertih Groblje '94. Pri slednjem omenimo še izredno odmevno izvedbo Mozartovega Requiema v Italiji.
Sodelovanje na gorenjskem srečanju pomeni za skupino, ki se ga udeleži, v prvi vrsti moralno priznanje za delo, takoj nato pa tudi primerjavo s skupinami gorenjskega področja. Pri tem lahko ponosno ugotavljamo, da je strokovno delo mentorjev, zborovodij in dirigentov izredno uspešno; to potrjujejo tudi
ocene o nastopih na področnih srečanjih in izbor naših skupin za zaključne - republiške prireditve. Da je to res, dokazujeta in potrjujeta dve strokovni oceni o nastopu no-neta Vigred v Tržiču in domžalskih godbenikov v Kamniku. Strokovni sodelavec za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj, Vinko Šorli, je zapisal: Poslušalstvu bosta verjetno ostala v zelo lepem spominu nastopa Deklet z Bukovice - Škofja Loka in ženskega noneta Vigred (Marija Veider) iz Mengša. Obe skupini sta navdušili z muzikalno usklajenostjo ritma, tempov, dinamike in čisto intonacijo, glasovno izenačenostjo ter temperamentno interpretacijo.
Oceno nastopa Godbe na pihala Domžale, dirigent Franček Kuharic, na Srečanju pihalnih orkestrov Gorenjske je oblikoval svetovalec pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Vladimir Brlek, in sicer takole: Godba je svoj revialni nastop solidno opravila. Orkester je deloval homogeno in zvokovno dokaj izenačeno. Pohvalno je tudi dejstvo, da je orkester za svoj nastop izbral kar dve slovenski skladbi in s tem dokazal, da je kljub pomanjkanju literature na pihalnem področju možno oblikovati dokaj primeren program in predstavitev minulega dela. Godba na pihala Domžale je pokazala precej urejen vtis. V bodoče bo lahko s pravo programsko in kadrovsko politiko dosegla še višji nivo. Samo tako naprej!!!
Predsedstvo in strokovni odbori pri Zvezi kulturnih organizacij Domžale so z »izkupičkom« nastopov na letošnjih gorenjskih in državnih prireditvah lahko upravičeno zadovoljni, čeprav to velja predvsem za področje glasbene dejavnosti, ki je tudi sicer najmnožič-neje zastopana in razvita v naši občini.
Enako velja še za plesno in folklorno dejavnost, medtem ko je gledališko področje nekoliko zastalo. Sicer pa je pred nami še jesensko obdobje in prav v tem, po izkušnjah zadnjih sezon, lahko pričakujemo tudi nove gledališke uprizoritve.
Naj zato za spodbudo in doseganje novih uspehov končam z: DRUG DRUGEMU OGNJA DAJMO! M. REPNIK
Akademski kipar Tone Demšar v Mengšu
V galeriji Mežnarija v Mengšu je od 29. julija do 14. avgusta razstavljal akademski kipar Tone Demšar ciklus reliefov VDOVE.
Kipar ves prosti čas preživi v nekdanji šoli pri Sveti Trojici, kjer tudi veliko ustvarja. Milček Komeljje ob razstavi v Mengšu zapisal:
»Izhodišče najnovejših kiparskih del Toneta Demšarja je okno: resnična oknica razpadlega doma, ob kateri se mu je obudil spomin na iluzijo resničnosti, ki se kaže skozenj; in rezultat take ideje - poprej med drugim nakazan že na fasadni podobi Primčeve Julije, ki gleda prek ceste Prešerna - so reliefi vdov, slonečih na teh realnih okvirih, vse bolj plastični in nazadnje posegajoči tudi navzven v prostor. Iluzija pa je seveda še bolj resnična, če živi v vsej optični prepričljivosti, zato so podobe pobarvane (s slikovito metodo kolaža) kot nekoč v baroku in podane bolj ali manj realistično.«
OPTIKA
golavšek
MENGEŠ, Slovenska c. 30, tel. 737-968 Delovni čas: od pon. do pet. od 8.-12. in od 16.-18. ure
DOMŽALE, Ljubljanska c. 88, tel. 722-911 Delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure
Se priporočamo!
76
Domžale
/lamnik
11
KULTURNI VEČER PRI ROZMANOVIH
Bogatimo svet s pozitivnimi mislimi
in mladosti, sta Vera in Cveta predstavili reiki; to je starodavno japonsko sposobnost usmerjanja in prevajanja univerzalne energije. Umetnicam je bilo skupno tudi zavzemanje za strpnost, ljubezen in prijateljstvo; menile so, da je vsakega človeka treba jemati takšnega, kakršen je, in ga takšnega tudi imeti rad. Ob koncu so se v pogovor z vprašanji in mnenji vključili tudi
Kot kaže, postajajo kulturna srečanja pri Rozmanovih v Mengšu tradicionalna. Lansko leto je svojo knjigo bohinjskih zgodb, mitov in dogodkov predstavila Marija Cvetek, letošnjo prvo septembrsko nedeljo pa so se na prostranem vrtu ob Pšati predstavile akademska slikarka Vera Terstenjak-Jovičevič, pesnica Cveta Zalokar-Oražem in igralka lerca Mrzel. Umetnice so spregovorile o svojem delu, življenju in s svojo dobrohotnostjo na-tresle obilico misli in »nasvetov«, kako s spreminjanjem sebe, napraviti svet in odnose v njem prijetnejše, znosnejše in prijaznejše.
Jerca Mrzel je ob kitari zapela pesem Prižgite luč in simbolično nakazala, v katero smer se bo sukalo triurno kramljanje umetnic, ki ga je usmerjala gostiteljica Ljubica Rozman. Nato sta Vera Terstenjak
Slikarka Vera Terstenjak-Jovičič, gostiteljica Ljubica Gubane, pesnica Cveta Zalokar-Oražem in igralka Jerca Mrzel so v Mengšu ustvarile prijeten večer
in Cveta Zalokar opisali pot nastanka svoje knjige Prebujenje.
Medtem ko je Mrzelova med petjem natresla kopico zanimivih utrinkov iz svojega otroštva, šolanja
obiskovalci, ki so sedeli za mizami, obloženimi z dobrotami iz gostite-Ijičine kuhinje in gostiteljeve kleti.
Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK
Beltinci '94
Zadnji julijski dan, zgodnja jutranja ura, mengeška avtobusna postaja. Košare z nošami že čakajo, kontrabas prislonjen počiva, naše misli so nekje mea počitniškimi potepanji in pričakovanjem, kaj nam prinese nov dan.
Folklorni festival v Beltincih je srečanje najuspešnejših folklornih skupin vseh slovenskih pokrajin.
Mengeška FS si je udeležbo zagotovila z odmevnim nastopom na Srečanju Gorenjskih folklornih skupin v Škofji Loki. Takrat še pod strokovnim vodstvom prof. Štefke Mlakar, ki se ji na tem mestu še posebej zahvaljujemo, saj nas je nedvomno pripeljala v vrh slovenske folklore.
V skorajda tropski vročini je že odrska   vaja   pomenila potočke
znoja, oblake prahu, da o žebljih, ki so jih po našem nastopu na odru morali ponovno zabijati, niti ne govorim. Razpoloženje (in temperatura) pa se je proti tretji uri popoldne, ko je bil napovedan uraden začetek festivala, samo še stopnjevalo. V družbi AFS France Marolt, FS Zgornji Senik, FS Makole, FS Račna pri Grosupljem, FS Metlika in domačinov FS Beltinci smo se Mengšani (plus ex-Beltinčan, zdaj že naš Miro) predstavili s Poljanskimi plesi, ki so s svojo ritmič-nostjo in zanimivo nošo učinkovali drugačno in sveže. V zaključnem delu smo zaplesali že kar tradicionalne Mengeške plese, h katerim ni bilo kaj dodati. Sledil je le še neuraden del, ki ga imamo folkloristi najraje. Robi, Pavle in že čisto, naša mala-velika atrakcija Klemen so začeli svoj »drugi šiht«. Klemen NA mizi, med kozarci in bokali, komaj glavo večji od ostale mengeške (kasneje tudi vseslovenske) bande je raztegnil svojo frajtona-rico in ogrel vse, kar je tistega soparnega poznopopoldanskega dne sedelo ob kozarčku zasluženega. Razpoloženja ni mogoče naročiti, treba si ga je ustvariti in tu so se naši fantje že velikokrat izkazali.
Na koncu samo še: HVALA, Beltinci, hvala, gostoljubni Prekmurci. Podarili ste nam prijeten dan. Podarili ste nam delček svojega kulturnega izročila. Otožna melodija cimbal ob slovesu zagotovo obljublja ponovno snidenje.
MARJETA PODPESKAR
Šentvid Muljava Bled
Vsak človek je zaklad nečesa lepega, enkratnega in neponovljivega. Večina ljudi drži to bogastvo zase v svoji notranjosti. So pa tudi taki, ki se vztrajno in nesebično razdajajo. Dovolijo nam, da jih spoznamo do najglobljih in najbolj skritih kotičkov svojega jaza.
To so ljudje, ki imajo umetniški navdih, tisti, ki svoje stiske in radosti izražajo z umetniškimi deli. Na njihovi razstavi, na njihovi prireditvi je del njih samih in tako je bilo tudi junija na Muljavi in 18. julija na Bledu v Vili Prešeren, kjer se je s svojimi deli predstavila Vida Bogataj iz Šentvida.
K otvoritvi razstave, ki je bila vse poletje v omenjenih prostorih, sta svoj delež prispevala tudi gledališka igralca in umetnika g. Olga Kacjan in g. Dušan Maček. Njun ples se je nežno zlil z zvoki, ki jih je izvabljal iz instrumenta igralec Niko Goršič ter z nežnim šumenjem jezera. V turistično zaznaven večer so zvenele Vidine pesmi; te je predstavila z vsem svojim žarom in gorečnostjo. Kljub enkratnemu am-bientu je opevala lepote jezerca na
I
rodnem Brdu in se spominjala domačinke, kmečke žene, ki se je s trdim delom in predvsem pošteno borila skozi življenje. Njene slike so neobvezen nagovor gledalcu in njena plesna kreativnost je odlika g.
Vide Bogataj. S temi besedami je otvoritev poletne razstave na Bledu zaključil akademski slikar in likovni kritik g. Dušan Lipovec.
DARINKA GRUM
Devetdeset let Vojskove mame
V Domžalah je pred dnevi praznovala svoj devetdesetletni jubilej Mihaela Vojska. Rojena je bila 12. septembra 1904 pri Golt-narju v Dobu. V družini je bilo sedem otrok, vsi pa so bili nadarjeni pevci in igralci.
Mihaela je že od otroških let igrala v tam-buraškem zboru, ki ga je vodil učitelj Matija Hiti. Hkrati je pela v cerkvenem in društvenem pevskem zboru v Dobu. Tu je v raznih igrah odigrala tudi več vlog.
Leta 1924 se je poročila s Francem Vojskom, Kovačevim z Doba. Že pred prvo svetovno vojno se je pri stricu na Dunaju izučil za dekorativnega slikarja. Med prvo svetovno vojno je bil ujet, potem je sedem let preživel v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi je v Domžalah začel samostojno sobopleskar-sko in črkoslikarsko obrt. Najprej sta z Miha-elo stanovala v hiši dr. Zajca na Ljubljanski cesti, ki so jo pred leti podrli, potem pa pri Janušu, kjer se jima je leta 1927 rodil starejši sin Franci. Eno leto ali dve pozneje sta se z družino že vselila v novo hišo na sedanji Slamnikarski cesti v Domžalah. Imela sta pet otrok. Kar trije, Franci, Jože in Ida žive v Kanadi. Jože, ki se je izučil pri očetu, ima tam že dolgo samostojno obrt; lani, ko je bil na obisku, smo ga predstavili tudi v Slamniku. Ida je samostojna fotografinja, Franci pa je kovinske stroke. Marjan je v Ljubljani končal likovno akademijo. Že več kot trideset let živi v Nemčiji, kjer predava na visoki šoli za grafiko in kot umetnik pridno ustvarja. Dom-žalčanom se je pred meseci s svojimi umetniškimi grafikami predstavil v Likovnem razsta-
višču. Doma živi Srečo. On se je pri priznanem mojstru Ivanu Vrečarju izučil za mizarja, nato pa pri očetu za sobopleskarja in črkoslikarja. Več kot dve desetletji je bil slikar dekorativne keramike v podjetju Svit Kamnik. Sedaj doma pridno slika, rezbari in kipari, največ v glini. Imel je že več razstav.
Za ta visok mamin jubilej sta se vrnila Marjan iz Nemčije in Jože iz Kanade. Čestitkam ob visokem življenjskem jubileju se mami Mihaeli Vojska pridružujemo tudi bralci Slamnika in ji želimo, da bi kmalu okrevala.
STRAŽAR
NEPOZABNA PRIREDITEV NA STUDENCU
Mirko Žerjav
Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana je v soboto, 27. avgusta 1994, povabilo g. Mirka Žerjava, svetovno znanega župnika iz Rudnika pri Ljubljani, v poletno gledališče na Studenec.
Monolog in program rudniškega župnika g. Mirka Žerjava sta na začetku in koncu večerne prireditve s svojim doživetim, umetniškim nastopom pred nabito polnim gledali-čem obogatila citrar Tomaž Plahut-nik in baritonist Janez Majcenovič.
Z neverjetnim zanimanjem je zbrano občinstvo poslušalo prvi del zelo uspele prireditve, ko je salezi-janec Mirko Žerjav spregovoril o hipnozi, telepatiji, bioenergiji, ra-diosteziji, bil-lokaciji, okultnih po-
javih, magiji in drugih »nadnaravnih« pojavih. Njegovo živo pripovedovanje je bilo vselej povezano z njegovimi osebnimi izkušnjami, tako da mu je uspelo pri poslušalcih pregnati vsakršen dvom o izrečenih besedah. »Nerazložljiva« dejanja župnika iz Rudnika je videlo in iz-
kusilo mnogo ljudi doma in po svetu.
Letos se je v Ameriki srečal z in- f\ dijanskimi vrači in izmenjaval svoje »skrivnostno« znanje tudi s svetovno znanim iluzionistom Davidom Copperfieldom. Župnik Mirko Žerjav ienekaj svojih besed namenil tudi dvema znanima slovenskima »parapsihologoma«, Hu-marju in Svengaliju; obljubi/ je, da bo spregovoril ob drugi priliki tudi na Studencu.
Drugi nepozabni del »čarovni-škega« večera je g. Mirko Žerjav s svojimi rokohitrskimi in iluzioni-stičnimi spretnostmi in znanjem vlekel gledalce za nos, kot se je večkrat izrazil tistega čudovitega poletnega večera. Njegovi »čudodelni« predmeti (karte, vrvice, rutice, obroči, kozarci, itd.) so med obiskovalci nenehno zbujali veliko začudenje in občudovanje njegovih »coprnij«. Čas je res prehitro minil, čeprav se ura bližala polnoči.
Srečneži pa so se imeli priložnost po zaslugi Lojzeta Stražarja, »duše« Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana, z njim poklepetati še do prvih jutranjih ur. Med njimi sem bil tudi sam.
Zbrani denar za vstopnino je g. Mirko Žerjav velikodušno podaril za dograditev poletnega gledališča.
BOGDAN OSOLIN
Poletni tabor najmlajših skavtov
Sredi julija smo s skupino najmlajših domžalskih skavtov preživeli osem čudovitih dni na Visokem v Poljanski dolini. Mir in lepota narave sta nas popolnoma prevzela. Nudila nam je možnosti za dogodivščine, ki so se vrstile skozi ves poletni tabor. Vodilo nam je bila knjiga z naslovom Brat Frančišek; njeno vsebino smo podoživljali v najrazličnejših dejavnostih. Zagnano smo izdelovali obleke iz kartona za viteški turnir in si zgradili pravo srednjeveško mesto. Uporabili smo vse svoje moči in sposob-
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Gremo na izlet!
Društvo izgnancev Domžale je skušalo v letošnjih počitniških dneh urediti sezname prijavljenih izgnancev, ki jih je v občini Domžale več kot 500. Ker zakonodaja s področja zagotavljanja pravic nekdanjim izgnancem še ni sprejeta,
bo vodstvo sklicalo sestanek takoj, ko bodo znane usmeritve za delo naprej. Še vedno pa sprejemamo prijave nekdanjih izgnancev.
Danes pa vas vabimo, da skupaj z nami obiščete VRŠIČ, KOBARID, doline SOČE in še kaj. Tja se bomo napotili v prvi polovici oktobra 1994, zato vaše prijave pričakujemo do 1. oktobra 1994. Vse informacije lahko dobite pri Jožefu Kvedru, predsedniku Društva izgnancev, Vrhpolje 36 (tel. 731-167), oz. po telefonu 721 -022 (Vojska), vsi že prijavljeni za enodneven izlet pa boste o njem pravočasno obveščeni.
Prijetne jesenske dni vam želimo! ,
nosti ter izdelali splav, ki bi bil marsikomu lahko v ponos. Visok jambor sta krasili dve lepo poslikani jadri. Ker nas je bilo veliko, smo delo sporazumno razdelili: dečki splav, deklice jadra! Za ves trud smo bili bogato poplačani, saj smo se nazadnje s splavom vriskaje popeljali čez valove reke Sore.
Pa se nismo le igrali. Raziskovali in spoznavali smo tudi kraj in nje-
gove znamenitosti, obiskali smo Tavčarjevino in en dan v celoti posvetili obisku starodavnega mesta Škofje Loke. V muzeju, knjižnici kapucinskega samostana in še marsikje drugje smo slišali polno zanimivih stvari, ki jih ne bomo kar tako pozabili.
V poslednji noči pa je oče dveh naših volčičev prinesel teleskop in nam odprl vrata v neizmerni svet zvezd. Spoznali smo svojo majhnost in strmeli v neskončnost...
Zadnji dan pa smo zaključili na Blegošu v krogu staršev, ki so prišli po svoje »volčiče«.
ANDREJA T.
12
/lamnik
Domžale
SEDMA GLASBA TREH DEŽEL NA STUDENCU
Veter raznaša vesel pozdrav
Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana je letos že sedmič pripravilo prireditev Glasba treh dežel. Tokrat sta sodelovala Odbor za stike z zamejci pri Ministrstvu za kulturo in občina Domžale. Najbrž bi za večino letošnjih obiskovalcev, ki so že sedmič prihiteli pod zeleno streho poletnega gledališča na Studencu, trdili, da bi preživeli prijeten večer ob vedrih narodnih, narodnozabavnih in zabavnih melodijah, folklornim izročilom in humorjem.
Ob večernem zvonjenju so najmlajši na drogove potegnili zastave vseh treh sodelujočih držav, SLOVENSKI MUZIKANTJE pa skupaj z drugimi nastopajočimi ogreli dlani prepolnega poletnega gledališča z večno mlado GOLICO. Glasba povsod živi in druži vse ljudi, so zapeli in zaželeli, da bo pesem z nami, ki bo s prijaznimi besedami iz vseh src pregnala žalost, tegobe in negotovost ter z GLASBO TREH DEŽEL povezala vse tri države.
Enake so bile tudi misli Simona Mavsarja; ta je prisotne pozdravil v imenu Skupščine občine Domžale in jih že povabil na jubilejno deseto GLASBO TREH DEŽEL. Potem je šlo vse utečeno, prijetno, ravno prav svetlo in glasno, predvsem pa veselo, kot so bili veseli folkloristi ZARJE iz
Železne kaple, ki so preplesali velik del Evrope. Po zvezdni cesti so se v rožnati svet napotili MESEČNIKI s pevko Andrejo in veselim Tomažem.
Z Mojco, Špelco in Jani, tremi sestrami Kolenc, odličnimi recita-torkami, smo se po poslušanju Menartove pesmi napotili po železni cesti in se tam srečali s Han-sem in Feredlerjem BERGLAND DUO iz Celovca ter se prisrčno nasmejali humorju STRAŠNIH JOŽETOV. Od tu do prave resne glasbe, ki sta jo predstavila pianist IGOR SEME in violinist ROK ZGONC v ritmu čardaša, rrf bilo daleč do solo pevke MARTE FA-BRIS iz Opčin pri Trstu, ki je zapela: glasba je sreča, veselje. Ansambel KLINC iz Petrovč je med nas povabil Pijančka, sosedovega Francka, ki je skupaj z nami odšel na odmor in na prave domače FLANCATE, po katerih se še danes marsikomu cedijo sline.
Za gasilce sta zložena dva naslova pesmi, ki sta nas skupaj s strašnima Jožetoma pospremila v drugi del imenitne prireditve. Marsikoga so zasrbele pete ob igranju ljudskega godca na diato-nični harmoniki ELIZEJA JUSA iz Benečije, večina pa se je strinjala s Pavčkovo pesmijo o tem, kako lahko je nekaterim junakom, med katerim sta glavna ata in mama. Citrar TOMAŽ PLAHUTNIK, ki je
OJ TA SLAMFilK
mmmtim
Knjigo O) TA
SLAMNIK
s stopetdesetimi
starimi
razglednicami občine Domžale kupite
v Napredkovih
trgovinah,
Mladinski knjigi in
v uredništvu
Slamnika
v občinski hiši.
Telefon 721-022
4 OBČITW.:lW«ZALB Y    HA STARHi RAZOLEDMICAH
NAROČILNICA
Naziv in naslov ustanove:
naročamo..........izvodov knjige OJ TA SLAMNIK
po ceni 2.500,00 SIT za izvod.
Knjigo(e) bomo prevzeli osebno oz. jih posreduje
uredništvo.
Telefon 721-022 Žig in podpis naročnika
Foto: MAJHENIČ
na Studencu že čisto domač, je s seboj pripeljal dva prijatelja in se z njima zapodil Čez Kozjak, kjer jih je še enkrat pričakala odlična Marta Fabris tokrat s prošnjo Vrni se, fantič moj, in nas spomnila, da na tujem ni sreče, ljubezen je lepa doma. Tople in iskrene pozdrave Slovencev iz Beneške Slovenije je prinesel TONE BEDENČIČ; zaželel je, da deželica postane še bolj topla in sončna. Profesionalni glasbenici in estradni zvezdi HELENI BLAGNE, ki je s seboj pripeljala bambina in mačota, marsikdo bi kar rad čisto zares sledil njeni pesmi: če si mačo pravi, me zgrabi..., je sledila jodlarska kraljica INGRID BRIGEMAN, ki je bila povabila Škocjancev tako vesela, da je po treh letih nenasto-panja znova stopila pred publiko in prav hitro dokazala, da še ni nič pozabila. Pred venčkom uspešnic Helene Blagne smo pozdravili Franca Jožefa Smrtnika, podžupana Železne kaple, ki je prinesel pozdrave koroških rojakov, nato pa sta veselje in radost ter pesem domača v venčku slovenskih narodnih, kateremu je pritegnila večina prisotnih, pospremila zadovoljne obiskovalce domov.
GLASBO TREH DEŽEL 1994, za katero je spletla vezno besedo Helena Giacomeli, sta povezovala Mojca Blažej Cirej in Janez Dolinar, osvetlila Mavricij Grošelj in Rajko Majdič, scenarij in režija pa sta bila tudi tokrat v rokah neutrudnega Lojzeta Stražarja.
Bil je prijeten večer, poln GLASBE TREH DEŽEL, s katero se spet srečamo avgusta 1995. Do tedaj pa poizkusite z Mesečniki: »Sonce sije, zemlja se vrti, tud če nič dnarja ni, trava raste, kaj pa nam fali, tud če nič dnarja ni.«
KJER HOTENJA ZMAGUJEJO
Dobrodošli v Domžalah, mestu na deželi!
Dobrodošli v občini, kjer hotenja zmagujejo!
Dosedanje ŠPORTNE IGRE DELAVCEV UPRAVNIH ORGANOV GORENJSKIH OBČIN, ki jih ima večina udeležencev v najlepših spominih, nekateri pa tudi zaradi poškodb in malce več »sape«, ki jo prinašajo leta, v manj lepih, bomo letos 8. oktobra 1994 pripravili Domžal-čani, ki udeležencem vseh sedmih občin kličemo: DOBRODOŠLI V OBČINI DOMŽALE!
Dobrodošli v mestu na deželi!
Udeleženci VI. športnih iger bodo prišli iz naslednjih občin: Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in se skupaj z Dom-žalčani pomerili v različnih športnih igrah. Odločili smo se, da se srečamo v prijetnem
okolišu ŠPORTNEGA PARKA v Domžalah in vsem pripravimo prijetno soboto, ki bo ob športnih igrah, kjer bomo skušali dokazovati, da nismo »najboljši« le v upravnih postopkih, namenjena predvsem prijetnemu druženju, pogovorom - tudi o tem, kako se bomo jutri znašli v pogojih nove državne uprave in lokalne samouprave.
Dobrodošli med prijatelji!
Ampak to bo jutri. V soboto, 8. oktobra 1994, pa bo predvsem priložnost za vse nas, da drug drugemu dokažemo, da se znamo imeti prijetno, da cenimo pošteno športno borbo in da se znamo tudi zabavati. Prisrčno vabljeni tudi vsi navijači in obiskovalci! Vsem še enkrat &
Dobrodošli v Domžalah, dragi prijatelji!
Organizacijski odbor
PET MINUT S SMUČARSKIM TEKAČEM FRENKOM KAVKOM
Iz zime na severu v zimo na jugu
Smučarskega tekača Frenka Kavko smo povprašali po njegovih uspehih in bralcem Slamnika se je takole predstavil:
Sem Frenk Kavka, rojen v Za-borštu pri Domžalah. V mladosti sem pogosto zahajal v Ihan; tu sem imel več prijateljev, ki so se ukvarjali s smučarskim tekom.
Največjo spodbudo, da sem tudi sam začel teči na smučeh, mi je dal nekdanji državni prvak v biatlonu Jože Kovic. Od njega sem dobil tudi smuči in veliko nasvetov o tem športu, tako da je zame postal zelo pomemben. S treningi sem postal iz dneva v dan boljši, zato sem se želel udeležiti prvih maratonov v Sloveniji. Tekmoval sem v okviru Teritorialne obrambe Domžale. S prijatelji iz Ihana smo dosegli veliko prvih mest.
Po olimpijskem letu sem se leta 1985 udeležil maratona na Ig-manu in osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. Tekmovati sem •
Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
V kolikor imate probleme s
- SKOLIOZO - nepravilno geometrijo hrbtenice,
- BOLEČINAMI V KRIŽU ALI UDIH,
- ALERGIJO,
- BOLEČINAMI SRCA,
- NEPRAVILNO CIRKULACIJO KRVI,
- KRČNIMI ŽILAMI
ali niste čisto prepričani v svoje zdravstveno stanje, vas vabimo k sodelovanju in ponujamo novo smer zdravljenja
smer ALTERNATIVNE MEDICINE
Alternativna medicina ne samo zdravi, temveč tudi utrjuje zdravje z ekološko čistimi metodami. Rezultati zdravljenja potrjujejo našo smer.
Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.: (061) 727-818
Ne pozabite: VAŠE ZDRAVJE JE V NAŠI MOČI!
MO-GY, d. o. o., in dr. med. Igor Kuzjakin
začel v sosednji Avstriji in Italiji, tudi tam sem dosegel dobre uspehe. Vendar mi srce ni dalo miru - začel sem razmišljati, da bi se udeležil tekmovanj za medaljo VVorldloppet. To so svetovni teki, kjer je vključenih 12 držav z vseh celin, ki imajo in poznajo sneg. Ravno ta želja se mi   je   letos   tudi izpolnila.
Frenk Kavka ob spomeniku VVasa teka na Švedskem
KANGAROO
HOPPET
Tekaška proga v Avstraliji
V marcu sem se udeležil najdaljšega maratona, to je VVasa tek na Švedskem. Prireditev je letos praznovala že 70. obletnico, posvečena pa je spominu na kralja VVasa. Zato ta tek v Skandinaviji imenujejo »kraljevi tek«. Dosegel sem solidno 1665. mesto med 20.000 udeleženci. Ko sem se vračal domov, sem si ogledal še olimpijsko mesto na Norveškem - Lillehamer.
Ker sem imel v letošnjem letu še veliko želja in dobro kondicijo, sem se odločil, da potujem še v Avstralijo. Ob prihodu na to celino smo navezali stike s slovenskimi izseljenci; ti so nas prisrčno sprejeli v svoje domove ter nas pogostili z avstralskimi speci-alitetami. Zanimale pa so jih predvsem razmere v Sloveniji, nas pa v Avstraliji.
Dvainštirideset kilometrov dolgega smučarskega teka z imenom Kangar smo se udeležili tekači z vsega sveta. Med 1.400 tekmovalci sem osvojil 48. mesto, v svoji kategoriji pa sem bil prvi. Ta uvrstitev me je seveda zelo razveselila. Tako sem se odločil, da v letu 1995 potujem v ZDA in hkrati še v Kanado.
Zaposlen sem kot pleskar v podjetju Induplati Jarše in sem zelo zadovoljen, ker mi vodstvo omogoča tako dolga potovanja in se jim zato prisrčno zahvaljujem. Na teh tekmovanjih reklamiram sponzorje in zastopam Slovenijo.
Moje odprave so finančno omogočili in mi pomagali: predsednik občine in Izvršni svet SO Domžale, SKD Ljubljana, Induplati Jarše, IMS, Helios, Orpal, Alič, Ten-Ten in odvetniki: Alenka Kavčič, Martin Kosmina in Jagoda Cujnik ter Triga Ljubljana in parketar Maks Pirnat iz Krtine. Vsem se za pomoč toplo zahvaljujem in jih športno pozdravljam.
Pogovarjal se je STANE STRAŽAR
AGRARD
KMETIJSKA TRGOVINA VIR, STRITARJEVA 2
Tel.: 713-536
Domžale
/lamnik
13
UMETNOSTNO IN HITROSTNO KOTALKANJE
Kar šest naslovov Pirueti
V juliju 1994 je v Novi Gorici na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju sodelovalo 90 tekmovalcev iz 10 klubov iz vse Slovenije, med njimi tudi 11 tekmovalcev Kotalkarskega kluba PIRUETA Domžale; ti so dosegli v ekipnem tekmovanju odlično četrto mesto, Nina GRILJ pa je bila edina tekmovalka v Sloveniji, ki je osvojila vse tri možne naslove državne prvakinje.
Pa bi bilo zanesljivo bolje, saj bi PIRUETA lahko posegla v sam boj za ekipnega prvaka, če se ne bi kar tri njene tekmovalke poškodovale tik pred prvenstvom. Naslove državnih prvakov so ob Nini Grilj osvojili še: Blaž RAVNIKAR, Matjaž IVANČIČ in Alenka IVANČIČ, zelo dobre uvrstitve pa so dosegli tudi drugi: Aleksandra MOHAR (druga), Andreja RUČMAN (četrta), Maruša RAVNIKAR (peta), Lea JE-RAS in Veronika ROJS dvanajsti, Urška MALI je bila trinajsta in Tina LEVIČNIK štirinajsta. In kako ocenjuje nastop PIRUETE predsednik kluba Anton GRILJ, nekdanji uspešni športnik, dolgoletni športni delavec in sekretar Zveze kotalkar-skih športov Slovenije: »Tako uspešnega nastopa resnično nismo pričakovali, zato smo toliko bolj veseli osvojenih naslovov in dobrih uvrstitev, ki so spodbuda za nadaljnje delo. Klub se je sedaj številčno močno okrepil, imamo več kot 50 članov, seveda pa še niso vsi sposobni za večja tekmovanja. Veliko zaslug za odmevni uspeh ima mlada trenerka Damjana SLAVI-
ČEK, ki ji je to prva sezona v našem klubu. Pričakujem, da se bosta Nini GRILJ, ki iz kluba edina nastopa v Evropi, že prihodnje leto pridružili še dve naši tekmovalki. To bo velik uspeh, ki pa že sedaj terja od kluba temeljite priprave.«
Evropsko prvenstvo
V začetku septembra je v Oderzu v Italiji potekalo EVROPSKO PRVENSTVO za mlajše mladince; na njem je nastopila tudi Nina GRILJ, tekmovalka KK PIRUETA: Ta je v kombinaciji med 24 tekmovalkami osvojila 16. mesto. V obveznih likih je imela veliko smolo, saj se ji je tik pred nastopom pokvarila drsalka in je nastopila z rezervnimi kotalkami. V prostem programu je šlo bolje, vendar je bilo nemogoče nadoknaditi posledice uvrstitve v obveznih likih.
Uspešni tudi v hitrostnem kotalkanju
Letos je bil prizorišče državnega prvenstva v hitrostnem kotalkanju, ki so se ga udeležili tudi člani KK PIRUETA, Piran. Njihova tekmovalca Gašper KOS in Matej STRANIC sta osvojila srebrni medalji, Jernej STRANIC pa tretje mesto, vsi trije pa so postali člani državne reprezentance Slovenije. Skupaj z drugimi so nastopili na tekmovanju ALPE ADRIA in veliko pripomogli k temu, da je Slovenija osvojila prva mesta in pokal ALPE ADRIA.
V.
OSNOVNA ŠOLA MORAVČE
Delovno zaključili šolsko leto
Na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah so v lanskem šolskem letu potekale številne in pestre aktivnosti, ki so nosile skupno ime PROJEKT MORAVSKA DOLINA. V njih je sodelovalo okoli 300 učencev višje stopnje ter seveda učitelji in tudi mnogi zunanji sodelavci (kmetijski pospeševalec Janez Ocepek, sedlar Milan Kokalj). Projekt so zaključili s predstavitvijo, ki je bila v nedeljo, 19. junija 1994, v Kulturnem domu Moravče ter z razstavo izdelkov v prenovljenem muzeju Moravske doline.
Predstavitve projekta in obenem zaključka šolskega leta so se udeležili mnogi starši; ti so si ogledali tudi razstavo, na kateri so jih učenci tudi pogostili z domačimi jedrni, ki so jih pripravili sami.
PROJEKT MORAVSKA DOLINA je vključeval številna področja dela in življenja v Morav-
ski dolini - učenci so vse leto' iskali in zbirali podatke o znanih osebnostih, o zgodovinskih znamenitostih in zgodovini šolstva na Moravškem, preučevali arhitekturno dediščino kmečke hiše, kapelic in cerkva, razmišljali o primernih spominkih (npr. moravski maček, pohodniške palice, slamnate kite) in razvoju turizma, iskali razvojne možnosti Moravske doline leta 2000, se seznanjali z dobrimi in slabimi stranmi kmetijstva. Raziskovali so tudi razvitost obrti nekoč in danes. O vsaki od obravnavanih tem so pripravili tudi obsežnejšo nalogo in predstavitveni prospekt.
Še posebej pa je bila zanimiva razstava v Muzeju Moravske doline. Pozabljen in že nekoliko zanemarjen muzej so na krajevni skupnosti dali v skrbništvo osnovne šole, prispevali so tudi sredstva za delno obnovo in muzej je spet odprl svoja vrata.
OO RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE - ISKRENA HVALA
Za Matejo in Srečka
Območna organizacija Rdečega križa Domžale je pred kratkim organizirala humanitarno akcijo pod naslovom »ZA MATEJO IN SREČKA«, katere namen je bil pomagati dvema mladima invalidoma.
Mateja je nujno potrebovala aparat za limfno drenažo, Srečko pa bi prav tako potreboval stopniščno dvigalo, saj mu je bilo sicer onemogočeno gibanje. Območna organizacija Rdečega križa se je s prošnjo za pomoč obrnila tako na podjetja kot organizacije in posameznike in jo uspešno zaključila. V njej se je ponovno izkazalo, da je v vseh ljudeh dovolj pripravljenosti za pomoč, zlasti še, ko gre za pomoč dvema mladima. Iz zbranih sredstev je Območna organizacija Rdečega križa kupila aparat za limfno drenažo (ISKRA MEDICAL); cena je bila 273.175,00 SIT, sredstva v vi-
JESENSKA ATLETSKA SEZONA 1994
Barič in Brnot - trije naslovi prvakov
Kljub počitniškemu času mladi atleti Atletskega kluba Domžale niso počivali. Po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu za mlajše mladince jih je pred državnim prvenstvom za starejše,
ki je bilo prav tako v Novi Gorici, čakal še nastop na TOP 12 v Mariboru, kjer so nastopili vsi najboljši slovenski atleti, med njimi zelo uspešno tudi osem Domžal-čanov.
KOTALKARSKO DRSALNI KLUB DOMŽALE ,
Delovne počitnice
Letošnje poletne šolske počitnice tekmovalci Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale niso počivali. Trenerki Suzani Težak in Gordana Radakovič sta jih pripravljali na pomembna tekmovanja, ki so potekala v poletnih mesecih.
Uspešno delo je dalo rezultate že na PIRUETI '94, kjer je Saša Slane med kadeti osvojila prvo mesto, Tatjana Vrhovšek je bila v isti kategoriji četrta, peto mesto pa je v kategoriji jeunesse pripadlo Dragani Vujovič.
Državno prvenstvo
je bilo za mlade kotalkarje najpomembnejše tekmovanje. Poglejmo, kako so se v kombinaciji uvrstili Domžalčani: cicibani: Petra Demšar (8.), Tina Narobe (15.), pionirji C: Andraž Ameš (2.), Grega Sabol (3.), med pionirji B: Teja Rus (7.), Samo Križ-nar (2.), pionirji A: Matej Drašček 1.), med kadeti: Tina Demšar (5., v obveznih likih 2.), Saša Slane (1.), Saša Robar (7.) ter Tatjana
Vrhovšek (4. mesto). V kat. jeunesse je bila Dragana Vujovič trikrat druga.
Evropsko prvenstvo
za kadete in jeunesse v Italiji je pomenilo Dragani Vujovič in Saši Slane prvi nastop na največjih tekmovanjih. Med tekmovalci iz 21 držav je Saša Slane med kade-tinjami osvojila 15. mesto v prostem programu in 18. v kombinaciji med 26 sodelujočimi, Dragana Vujovič pa je bila v kategoriji jeunesse med 24 tekmovalkami dosegla 17. mesto.
Z načrtnim delom trenerjev, vodstva kluba ter ob veliki pomoči staršev bo Kotalkarsko drsalni klub Domžale tudi v prihodnje sodeloval na vseh tekmovanjih. Kot prvo večje tekmovanje bo Interland na Dunaju, katerega se bodo iz kluba kot člani državne reprezentance Slovenije udeležili: Matej Drašček, Tatjana Vrhovšek, Saša Slane, Tina Demšar in Dragana Vujovič. Vsem tekmovalcem želimo veliko sreče ter uspehov!
TOP 12 v Mariboru
Najuspešnejši je bil Damjan Barič, zmagal je v teku na 800 metrov, medalji sta dobila tudi Jasna Paladin in Boštjan Brnot, sodelovali pa so še: Ana Naranča, Jože Pirnat, Bojana Vojska, Mojca Krnc in Meta Punger-čar.
Trije naslovi državnih prvakov v Domžale
V Novi Gorici je bilo letošnje atletsko državno prvenstvo za starejše mladince, ki je Atletskemu klubu Domžale prineslo kar tri naslove ter še naslov vice-prvaka.
Dekleta, ki so skoraj vse pionirke in bodo v svoji konkurenci nastopile na državnem prvenstvu v Kranju, med starejšimi mladinkami skoraj niso imele možnosti, zato pa sta uspešno nastopila mlada perspektivna tekača Damjan BARIČ in Boštjan BRNOT.
Damjan BARIČ, ki je letos uspešno končal športno gimnazijo in bo z vpisom na Fakulteto za šport svojo življenjsko pot še tesneje povezal s športom, je bil v Novi Gorici odličen, saj je v dveh nastopih (na 1500 in 8 m) osvojil dve zlati medalji. Po njegovih stopinjah pa gre tudi mlajši Boštjan BRNOT, ki je svojo zlato medaljo osvojil v teku na 2000 metrov z zaprekami, srebro pa mu je pripadlo tudi v teku na 5000 metrov.
Obema tekmovalcema in trenerju iskrene čestitke!
šini 153.307,00 SIT pa so bila nakazana Lift-lngeniring d.o.o., ki je uredilo stopniščno dvigalo za Srečka.
Mateja in Srečko z velikim veseljem uporabljata imenovana zdravstvena pripomočka. Območna organizacija Rdečega križa Domžale pa se vsem, ki ste v ta namen darovali denarne prispevke, iskreno zahvaljuje. S skupno akcijo smo premagali navidezno nepremostljivi težavi in omogočili lepši vsakdan dvema mladima invalidoma.
Iskrena hvala!
Zbrano je bilo številno slikovno in fotografsko gradivo, mnogi predmeti in analize nalog. Še posebej zanimivi so osnutki za spominke in ročno izdelan »komat« za konjsko vprego, ki so ga učenci izdelali skupaj s sedlarjem g. Milanom Kokaljem. Prav gotovo sodi sedlarstvo med tiste obrti, ki jih vse slabše poznamo in počasi izumirajo.
Med najbolj delavnimi na OŠ Jurija Vege iz Moravč so tudi pevski zbori, ki jih vodi zborovodki-nja Mojca Malovrh, saj se je na pevskem srečanju v Zagorju otroški pevski zbor uvrstil med prvih pet najboljših. Presenetili so še posebej s prvo izvedbo IjuHckp
pesmi o sveti Luciji (po zapisu Eli Javornikove), ki so jo zapeli v moravškem narečju.'
Vsekakor so na moravski šoli na dobri poti. Projektno delo, nove, zanimive oblike dela in raziskovanja svoje okolice in preteklosti, so bili učencem prijeten izziv, ki jih je veliko naučil. Velike zasluge za uvajanje vsega tega na Osnovno šolo Jurija Vege, iz Moravč je treba pripisati še posebej ravnateljici šole ga. Evi Karažiji ter številnim učiteljicam in učiteljem in zunanjim sodelavcem, ki so pri tem sodelovali kot mentorji.
CVETA Z. ORAŽEM
Ročno izdelan »komat« in orodje za delo sedlarja na razstavi
Predlogi za turistične spominke, med njimi moravškega mačka
Moravčani se lahko pohvalijo s številnimi znamenitimi osebnostmi, rodile na njihovem koncu
/tu
/tu
/tu
MARKET / VI* MARKET /
-MORAVČE-
ZA VAS PRIPRAVLJAMO VEDNO NOVE MOŽNOSTI ZA VSAKODNEVNO IN TRAJNEJŠE ZADOVOLJEVANJE VAŠIH POTREB.
V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI VAM JE NA VOLJO PREHRAMBENO BLAGO, V PRODAJALNI M PA BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE.
Darilni program
V SKLOPU DARILNEGA PROGRAMA SO VAM NA VOLJO ZLATARSKI IZDELKI, ROČNE IN STENSKE URE, FOTOAPARATI, STEKLO, KRISTAL IN KERAMIKA.
V mesecu septembru popusti do 20%.
Gospodinjski aparati in akustika
V KOLIKOR VAS RAZSTAVLJEN PROGRAM ZABAVNE ELEKTRONIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV NE BO ZADOVOLJIL, VAM V NAJKRAJŠEM ROKU ZAGOTAVLJAMO DOBAVO IZ ZALOG GORENJA TRGOVINE, MERKURJA KRANJ ALI ERE VELENJA.
GOSPODINJSKI APARATI GORENJE, AKUSTIKA OUELLE IN KAMERE SONY Vaša odločitev za možnost nakupa na:
odloženo plačilo, obročno plačilo na 6, 12 in pa še vedno na 25 obrokov. Seveda pa pri takojšnjem plačilu nudimo popusti
/tu
MARKET MORAVČE
NOVO! NOVO! ZA BELO PRIHODNOST - PRAVA POTEZA!
Vpisujemo delnice za TRDNJAVO, pooblaščeno investicijsko družbo, d. d. Velenje. Zakaj ravno Trdnjava! V prihodnosti boste zagotovo potrebovali enega ali celo več gospodinjskih aparatov široke palete GORENJA iz Velenja!
Vse, ki nas še niste spoznali, vabimo! Z veseljem vam bomo pomagali pri vaši odločitvi. Informacije tudi po telefonu 061 731-128.
NAŠIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE!
KOLEKTIV
/tu
MARKET MORAVČE
14
/lamnik
Domžale
V NEDELJO, 2. OKTOBRA, SE DOBIMO V KRAŠNJI
Devetič za krof
Športno društvo Krašnja bo v nedeljo, 2. oktobra 1994 ob 11. uri, v Krašnji pripravilo že deveti TEK ZA KROF, lepo TEKAŠKO prireditev, ki bo letos prvič združena tudi z REKREACIJSKIM POHODOM, primernim za vse starosti; pričel se do ob 8. uri.
Organizator vabi vse rekreativce, da se v čimvečjem številu udeležite tako TEKA (progi sta dolgi 2000m od letnika 1979 in mlajše ter 8500m za vse druge, ali pa REKRE-
ATIVNEGA POHODA, ki ne bo predolg, saj naj bi se vshtideleženci s pohoda vrnili do I I. ure - začetka teka, in bo speljan po prijetnih poteh v bližini Krašnje.
Nagrajeni bodo vsi najboljši, pokali pa so namenjeni tudi najhitrejšim udeležencem, najstarejšemu tekaču-(ici) ter najmnožičncjši ekipi. Vsi udeleženci in pohodniki pa se bodo posladkali s KROFI, ki jih bo prispevalo GOSTINSKO PODJETJE TROJANE, d.o.o., to je glavni pokrovitelj. Okrepčali se bodo s toplim čajem, prejeli pa tudi spominsko priponko in bilten.
PRIJAVE SPREJEMAJO za pohod od 8. do 9. ure, za tek do 10.30 v Gasilskem domu v Krašnji, prijav-nine za najmlajše ni, za starejše pa 300 SIT.
Vse inforamcije pri Marjanu Štruklju, tel. 714-61 1 dopoldne ob delavnikih.
PRIDITE V KRAŠNJO IN PREŽIVITE PRIJETNO NEDELJSKO ŠPORTNO DOPOLDNE!
Športno društvo Krašnja
Domžalska šola košarke
Košarkarski klub Domžale je po klubskem programu od 15. do 21. avgusta organiziral in izpeljal letošnje leto že 14. zaporedni košarkarski Tabor v Tolminu. Udeležilo se ga je 90 igralcev, kateri trenirajo v klubskih ekipah - Šola košarke, mlajši pionirji, starejši pionirji in kadeti ter 10 trenerjev - Sašo Kisela - strokovni vodja tabora, - vsi klubski trenerji ter nekateri šolski trenerji.
Tabor je v popolnosti uspel, opravili smo vseh predvidenih 12 treningov, značilno pa je tudi, da naš tabor imenujemo - delovni tabor. Vendar pa je kljub vsemu ostalo dovolj časa za prosti čas in igre. Nameščeni smo bili v Dijaškem domu Tolmin, kjer kuharice pripravljajo izvrstno hrano, in imajo lepo urejene dijaške sobe. Trenirali smo na treh igriščih v telovadnici, ki je poleg doma, ter na dveh zunanjih igriščih. Starejši igralci so preizkusili tudi okolišne trim steze.
Potrebno pa je poudariti pomen takšne oblike udejstvovanja, saj smo edinstveni v Sloveniji tako po številu izpeljanih taborov kot tudi po številu udeležencev na njih. Že prej smo ga imenovali delovni tabor, ker se 90% dela posveča izpopolnjevanju in učenju tehnike, starejši igralci pa tudi pridobivanju telesne kondicije. Vendar je glavni pomen sigurno spoznavanje med udeleženci in ustvarjanje teamskega duha.
Vsi udeleženci so se srečno vrnili domov, polni spominov na težke in vesele trenutke.
Domžalčan tekmoval na evropskem prvenstvu
Letos konec avgusta je bilo evropsko kadetsko prvenstvo v dviganju uteži v Ljubljani.
Sodelovali so fantje in dekleta od 14 do 16 let.
Trener TAK Domžale Simon Jene je en mesec pripravljal Sandija Janežiča za to prvenstvo.
[[[flllllli
IUIIN0GY
Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
Sandi Janežič na evropskem mladinskem prvenstvu
Vodstvo dvigovalskega kluba vabi nove člane, da pridejo vadit dviganje uteži vsak ponedeljek, sredo in petek v kletne prostore Hale K. C. Domžale. Vabi tudi dekleta.
Počasi je začel hoditi tudi na treninge ing. Raj ko Dime, ta je bil več let pojem slovenskega dvigovalskega športa in je s svojo izredno dvigovalsko tehniko prinašal medalje Domžalskemu klubu.     DARE FLIS
PRIDI NA GORJUŠO!
Tam, kjer se popelješ skozi Dob, tam se začenja najlepše področje tega našega konca: na levo in desno te pozdravljajo temnozeleni gozdovi, lepe poti vodijo skozi s soncem obsijane vasi, mimo urejenih domačij... Sredi te lepote, kjer je bil Bog posebno radodaren z njo, je grad Krumperk.je Corjuša in je Jamarski dom sredi gozdiča na vrhu vzpetine. Mnogo je sledi tod o minulih časih, tod je še živa zgodba o graščakih, o Adamu Ravbarju, celo v prazgodovino se tu najde sled...
Gozdovi tod še niso onesnaženi, zato tukaj roke. varno segajo po obilici gozdnih darov. Na teh gozdnih poteh domuje mir in je varno zavetje, kjer se umirja nagli utrip vsakodnevnega, hlastavega življenja. Sredi te narave, ki sama vabi in veliko ponuja, je
JAMARSKI DOM.
Lepo, urejeno počivališče je in je mesto, kjer človeka pričaka prav tisto, kar v taki naravi pričakuje. Gostoljubno počutje najdeš, popotnik! Ljudje, ki delajo tod, ti ga podarijo v obilju. Radi se vračajo na Gorjušo tisti, ki so tu že bili - v mirni naravi izjemne lepote in široke gostoljubnosti. Jo boš našel, pol na Gorjušo, tudi ti?
VABIMO VAS NA NEDELJSKA KOSILA
OGLED ŽELEZNE JAME IN MUZEJSKIH ZBIRK
VSAK PETEK PLES
Z ŽIVO GLASBO OB 20. URI
REZERVACIJE NA TEL. 721-577, 712-878
Tabor učencev iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah
Lanskoletni prvi in poizkusni tabor nekaterih učencev od 1. do 4. razreda osnovne šole Radomeljske čete ter delo nekaterih pedagogov in njihove psihologi-
nje so pokazali nujo in željo, da sedemdnevno bivanje pod platnenimi strehami v dolini Save Bohinjke ponovimo.
V letošnjem juliju se je zbralo
na nomenjski livadi 16 otrok in glavno delo za vodenje učencev sta prevzeli psihologinja omenjene šole Metka Čižmek in njihova dolgoletna učiteljica in ta-borovodja Janka Jerman. To ni bilo običajno taborjenje, kot ga poznajo taborniki in skavti, saj so prišli pod Jelovico in Pokljuko učenci, katerim sta gospa Metka in učiteljica in taborovodja Janka Jerman. To ni bilo običajno taborjenje, kot ga poznajo taborniki in skavti, saj so prišli pod Jelovico in Pokljuko učenci, katerim sta gospa Metka in učiteljica Janka s posebnim in dodatnim programom dela pokazali, kako in kam usmerjati energijo, da bo tudi življenje otrok smiselno, spoštovanja vredno, igrivo, veselo. Preko različnih dejavnosti so se otroci učili življenja v skupini in odkrivali osebne nadarjenosti in sposobnosti.
Radomeljska šola je s pomočjo direktorice Marije Špendl ena prvih slovenskih šol, ki ima posluh za strokovne izkušnje dr. Zdenke Zalokar-Divjak in mag. Žarka Trušnovca, ki vodita posebne počitniške šole vsako leto v Logu
pod Mangrtom; organizirata pa tudi predavanja za pedagoge in psihologe zainteresiranih slovenskih šol.
Poleg običajnega dnevnega taborniškega reda in življenja smo vsi, ki smo aktivno sodelovali, bili deležni na rosni livadi prvega jutranjega srečanja z metulji in ob 22. uri zaključili dan s potovanjem v Miževo deželo. Vmes pa smo zjutraj telovadili, potem tekali, popoldan kopali (plavali), imeli smo veliko sprehodov na izrazito lepa razgledna mesta ali k slapu. Poslušali smo zgodbe iz življenja živali in o življenju starih Indijancev. O doživetem ali prebranem smo risali ali pisali, ustvarjali iz gline in se veselili športnih dosežkov in taborniških iger. S pomočjo letošnjih gostov smo postali vremenoslovci in dobri planinci. Čeravno smo imeli dobro kuharico, smo se učili, kako preživeti v naravi in ostati zdravi tudi s pomočjo zdravilnih rastlin.
Ker smo zdravo živeli, smo zdravi prišli tudi domov.
J    ANICA LIKAR-KVAS
PRESERJE PRI LUKOVICI
Kmečka olimpiada z mednarodno udeležbo
V nedeljo, 14. avgusta 1994, je bilo v majhni vasici Preserje pri Lukovici živahno kot že dolgo ne. Na prireditvenem prostoru, ki ga je domače turistično društvo s prostovoljnim delom uredilo pod košatimi drevesi, in na bližnjem travniku se je trlo tekmovalcev in obiskovalcev III. MEDNARODNE KMEČKE OLIMPIADE 1994, katere pokrovitelj je bil KMEČKI GLAS.
Med skoraj dvajsetimi ekipami so bili tokrat prvič tudi Italijani, ki so se predstavili pod imenom »Teran in pršut«, ter naši rojaki iz Podjune v Avstriji. Obe ekipi je v Preserje pripeljal g. Lojze Stražar, pokazali sta veliko znanja in sta se enakovredno kosali z vsemi drugimi tekmovalci. Tekmovanje je navdušilo vse zbrane, ki so ugibali, katera ekipa je najlepše zložila plohe; pri žaganju metrskega tramčka na tri enake dele je bila odločilna hitrost, stroga komisija pa je posebno skrb namenila tudi enakosti vseh treh delov; največ težav so imele posamezne ekipe pri sestavljanju in raz-
stavljanju kmečega voza, kjer »loj-tre« včasih kar niso hotele sesti tako, kot je prav. Pri sestavljanju kubičnega metra drv v križ se je po mnenju Podokničarja, ki je olimpiado vodil, večkrat pokazalo, da nekateri kurijo le z oljem, najmanj težav pa je bilo pri spravljanju in razstiIjanju sena, saj so časovni rekordi padali drug za drugim.
Odločitev o zmagovalcu je bila prepuščena strogi komisiji pod vodstvom Staneta Jemca, rezultati pa so pokazali, da ni bila odločilna hitrost, temveč kakovost, saj so o končni uvrstitvi odločale večje in manjše napake. Že tretjič zapovrstjo so zmagali veterani iz Spodnjih Kosez (Franc Vesel, Marjan Vi-dergar in Ciril Capuder), na drugo mesto se je uvrstila ekipa bratov VIDERGAR iz bližnjih Dvorij, tretji pa so bili domačini iz Preserij. Na četrto mesto so se uvrstili mladi iz Mengša, saj so imeli že izkušnje z IGER BREZ MEJA, peto in osmo mesto pa sta pripadli ekipama Turistično rekreativnega društva Konfin s Sv. Trojice; ti so imeli najglas-
Zmagovalci letošnje KMEČKE OLIMPIADE V Preserjah
nejše navijače. Na delu smo videl
Rokovnjače, pa ekipi Sp. in Zg. Javorščice, družina Trebušak je bila edina z žensko predstavnico, dobro so delo opravili »dohtarji« iz bodočega termalnega zdravilišča »SNO-VIK« iz Tuhinjske doline, od koder je prišla še ekipa iz Laz, sodelovali so tudi »Veseli ventilčki«, z aplavzom je bil pospremljen nastop ekip sosednjega Gradišča in bratov Na-krst, kot najbolj veselo ekipo pa bi lahko razglasili ekipo RUCO.
Bilo je prijetno nedeljsko popoldne, polno stare kmečke tradicije, gostoljubnih domačinov in množice obiskovalcev, ki se bo za-
nesljivo vrnila v Preserje pri Lukovici tudi v avgustu 1995.
Turistično društvo Preserje se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela, še zlasti pa: generalnemu pokrovitelju tedniku KMEČKI GLAS, občini Domžale, Napredek Domžale, Pivovarna Union, Meso Kamnik, Eta Kamnik, Pekarna Vir, Keramika RUCO, Rekreacijski center Bernard Urbanija Lukovica, Gostilna pri BEVCU Lukovica, Bistro FURMAN Lukovica in Videoteka GABROVEC Dole pri Krašcah.
V. V.
2. SREČANJE DOMŽALSKIH PLANINCEV
Prijetno na Mali planini
Zadnjo nedeljo v avgustu smo si člani Planinskega društva Domžale izbrali za že drugo tradicionalno srečanje domžalskih planincev pri
Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale pozdravlja planince
Domžalskem domu na Mali planini; bila je prav primerna za prijeten izlet in veliko ljudi jo je tudi izkoristilo.
Že zgodaj dopoldne smo se na različnih pristopnih poteh po zelenih pobočjih Velike in Male planine1^ srečevali planinci, obloženi z nahrbtniki, prepevali smo in bili dobre volje. Med prijatelji in znanci je bilo veliko družin z najmlajšimi planinci, pa tudi že skoraj devetdesetletni Šmonov ata; ta je skupaj z nami nestrpno pričakoval »uradni« začetek slovesnosti. Vse drugo se je začelo dosti prej, saj
smo planinci srečanje izkoristili za pogovore o planinskih turah, ki smo jih naredili od zadnjega srečanja, o lepotah planinskega sveta, pa tudi za kramljanje o uspešnem delu Planinskega društva Domžale, ki v vseh svojih sekcijah dosega lepe uspehe.
Ob 11. uri se je začelo zares. Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale, je pozdravil vse prisotne in jim zaželel lep dan na Mali planini, pa tudi lepe
vse ostale dni, ko bomo obiskovali naše planine. Posebej pa je priporočil obisk Domžalskega doma na Mali planini, ki se letos lahko pohvali s številnim obiskom. Žal je tokrat bolezen preprečila oskrbniku Miru Avblju, da bi o letošnji sezoni povedal kaj več. Želimo mu čimprejšnjo vrnitev na Malo planino.
»Pastir pa pase ovce tri« je zado-nelo iz grl Stobljanskega okteta, med obiskovalci pa smo lahko pozdravili tudi večino članov Okteta Pirnat. Prvi pesmi so sledile vse naslednje, namenjene predvsem planinam in lepoti naše domovine. Potem so v roke vzeli instrumente mladi Pogačarji in začelo se je pravo družabno srečanje, ki se ni dogajalo le pred domom, kjer je bilo za vse obiskovalce kar premalo
prostora, temveč tudi na bližnjih gričkih, kjer.so prijetnim melodijam prisluhnili številni ljubitelji planin. Med njimi se nas je kar precej odločilo, da obisk Velike in Male planine izkoristimo tudi za obisk bližnjih vrhov, od koder so do večera prihajale skupine planincev.
Drugo srečanje domžalskih planincev pri Domžalskem domu na Mali planini je privabilo veliko obiskovalcev, da so doživljali prijeten nedeljski dan in lepote planin.
Planinsko društvo Domžale vas vabi, da tudi v teh dneh in oktobru obiščete Domžalski dom na Mali planini, saj je jesen najlepša prav v planinah. Veseli pa bodo tudi vašega obiska v društveni pisarni vsako sredo od 19. do 20. ure.
Dobrodošli!
V. V.
Trzinski planinci so izpolnili dolg
Po številnih zapletih, z nekaj zamude, predvsem pa po prizadevnem delu nekaterih članov društva so člani PD Onger Trzin le izpolnili obljubo, ki so jo dali lani ob 10. obletnici društva in 80. obletnici rojstva svojega prvega častnega člana prof. Tineta Orla. Tega dne so v društvenih prostorih na Rašiški cesti 4 v Trzinu odprli Orlovo sobo
s stalno spominsko zbirko o delu in življenju prof. Tineta Orla.
Na priložnostni slovesnosti ob odprtju sobe je bil slavnostni govornik nekdanji dijak in osebni prijatelj prof. Orla dr. Matjaž Kmecl. Orisal je pomen prof. Orla in njegovega dela za planinstvo in Slovence. Opozoril je, kako je prav, da zdaj, ko Slovenci utrjujemo
svojo državo, opozarjamo tudi na velikane naše zgodovine, da iztrgamo pozabi spomine na ljudi, ki so branili slovenstvo in postavljali temelje naši državnosti. Izrekel je tudi priznanje trzinskim planincem za njihov trud in prizadevanja ter poudaril, da si z ureditvijo Orlove sobe in zbirke v njej zaslužijo vse pohvale. M|RO §TEBE
Domžale
/lamnik
15
d      DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o.
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE programe
SREDNJIH ŠOL OB DELU:
- ekonomska V. st.
- usposabljanje računovodij (400 ur)
- strojna V. st. - nadaljevalni program
- elektro V. st. - nadaljevalni program
- poslovodska V. st.
- trgovska šola IV. st. ^
- agroživilska - smeri: pek, slaščičar, mesar IV. st. .
- gostinska šola: kuhar, natakar, III. in IV. st.
ZA USPOSABLJANJE:
- tečaj higienskega minimuma;
- tečaj iz varstva pri delu;
- tečaj skladiščnega poslovanja,
- tečaj za voznike viličarjev;
- tečaj za traktoriste;
- kuharski tečaj;
- tečaj aranžiranja cvetja;
- tečaj krojenja in šivanja;
- strojepisni tečaj z osebnim računalnikom;
- računovodstvo malih podjetij;
- vodenje poslovnih knjig za obrtnike;
- seminar za upravljalce Ex naprav v elektro stroki;
- tečaj slovenščine «a Neslovence;
TEČAJI TUJIH JEZIKOV VSEH STOPENJ:
- nemščine, angleščine za odrasle in otroke
TEČAJI RAČUNALNIŠTVA za odrasle in otroke; AVTO ŠOLA:
- tečaj CPP za A in B kategorije, s pričetkom 26. 9. 1994.
Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278.
gorenje^itopra^fp
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHAČ1Č SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107.
HLADILNIKI širina 60 cm - AKCIJA 36.944 SIT ZAMRZOVALNE SKRINJE IN OMARE PRALNO SUŠILNA GARNITURA SUŠILCI PERILA PRALNI STROJI
KUHINJE - KUHINJSKI BLOK »SVEA«
NOVO!
SESALCI HOOVER
- za suho in mokro sesanje
- za globinsko sesanje (turbo)
5% gotovinski popust.
DELOVNI ČAS: od 9.-12. in od 15.-19. ure, sobota od 8.-12. ure.
VPISUJEMO CERTIFIKATE ZA FINGOREN, d.d.
D ALI A
OBLAČILA IN DARILA
Uparjeva 4, Mengeš Telefon: 061/738-588
* pestra izbira kvalitetnega perila
za vso družino »t        ■ ■
Rccbok
* ženske hlačne nogavice
* ženska, moška in otroška konfekcija
Se priporočamo!
TERMOTEHNIKA, s. p. Trgovina in servis
Velika izbira oljnih gorilnikov, sobne in kotlovne regulacije, peči SIME, bojlerjev in rezervnih delov za gorilnike.
Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, Staretova 2, 61234 Mengeš, telefon: (061) 739-426
dr. Breda KOKALJ-LIMBEK, specialistka interne medicine, kardiolog in diabetolog
sporočam,
da sem 1. avgusta 1994 odprla zasebno
INTERNISTIČNO ORDINACIJO DOMŽALE IN POSVETOVALNICO ZA DIABETES
Prostore imam v stavbi Zdravstvenega doma Domžale, Mestni trg2, I. nadstropje. Imam sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavarovalnico Adriatic za vso kardiološko in vso diabetološko dejavnost, zato za pregled ni potrebno plačilo, potrebna je le ustrezna napotnica. Imam tudi prenosno aparaturo, zato je možen pregled slabo pokretnih bolnikov na domu. Za samoplačnike izvajam preventivne preglede srca, laboratorijske preiskave in testiranje na kolesu.
Vse informacije in naročanja bolnikov sprejemam na tel. (061) 711 -015, int. 298, po možnosti med 13. in 14. uro.
Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 7. do 14. ure in ob sredah od 13. do 19. ure.
i MODNO METRSKO BLAGO
v Pristavi
Kamniška 2, Domžale
Pričakajte jesenske dni v modnem ŠKOTSKEM KARU in drugih JESENSKO-ZIMSKIH KVALITETAH. Ne dovolite, da vas hladnejši večeri presenetijo v poletni obleki.
Del. čas: PON-PET 9.00-12.00 in 16.00-19.00, SOB 8.00-12.00
Vsak torek ob 17. uri svetovanje in šivanje.
GOSTILNA KAVKA
vas vabi v čudoviti objem
Moravske doline.
Sprejemamo naročila za:
• poslovna kosila • poročna kosila # ohceti
# družinska praznovanja • zaključene družbe
Ob petkih zvečer vas bo zabaval duo ARBI, ob sobotah pa vas vabimo na citrarske večere. Odprto vsak dan od 12. do 24. ure, ponedeljek zaprto.
Rezervacije sprejemamo na tel.: 731-158.
Obiščite nas v tem prelepem koščku Slovenije in
prepričali se boste, da gostilna KAVKA ponuja največ.
MEGATRONIK R
računalniški in finančni inženiring, proizvodnja in marketing d.o.o. MENGEŠ
• servis računalniške opreme
• NOVELL NETWARE (omrežno računalništvo)
• osebni računalniki in grafične postaje
• tiskalniki EPSON in   HEWLETT PACKARD
• regulacije, krmilja ter povezave s PC
• računalniška učilnica
Računalniški tečaji:
• WORDSTAR z osnovami DOS-a
• WINDOWS 3.1 z osnovami DOS-a
• WORD FOR WINDOWS 6.0
• EXCEL 5.0
• Uporaba modema, elektronska pošta
• Ostali tečaji po dogovoru
• skupine po osem do deset tečajnikov
• začetek tečajev bo predvidoma 10. oktobra
• 20 ur, od 16. do 20. ure
• cena tečaja: 21000 SIT
• 20% popust za dijake in študente
• za organizirane skupine je rok in obseg tečajev po dogovoru
Naročila in informativne prijave zbiramo na naslov: MEGATRONIK & R
Rašiška cesta 9, 61234 Mengeš Tel.: 739-305, Fax.: 737-757
16
/lamnik
Domžale
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
NA VIRU VAM NUDI
* NERJAVEČI SODI 35l, 55l, 80,1001, ...
* STISKALNICE IN MLINE ZA SADJE IN GROZDJE
* KADI ZA NAMAKANJE SADJA, ZA ZELJE IPD.
* ŽAGE ZA DREVJE, SADJARSKE ŠKARJE, MOTIKE, LOPATE...
* KRMILA ZA NESNICE, ZAJCE, PURANE IN TELETA
* ČEBULNICE IZ HOLANDIJE, SEMENA, ZEMLJO, GNOJILA...
* KOSILNICE, MOTOKULTIVATORJE, ŠKROPILNICE...
* REZERVNE DELE ZA KOSILNICE BCS, TRAKTORJE...
AGRARD, d.o.o. VIR, Stritarjeva 2, Domžale
Tel. fax.: (061) 713-536
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
Mali oglasi
SLAMNIK
7  2   1   -  0  2 2
MLADA slovenska družina išče stanovanje za daljše obdobje v Domžalah ali okolici. Tel. 711-641
SERVIS športne opreme (kolesa, smuči...) v Domžalah, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon; 714-083
MLAJŠO UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok (3 in 6 let) na našem domu v Dobu iščemo z novembrom.
Tel.: 731-183
INSTRUIRAM angleščino za osnovno in srednjo šolo. Andreja, tel. 721-782 V DOMŽALAH ali okolici najamem za daljše obdobje neopremljeno dvo ali trosobno stanovanje. Tel.: (061) 556-823 po 19. uri, Sonja
ZIDANO vrstno garažo v Domžalah prodam. Tel.: 712-808, zvečer PRODAM jedilni krompir. Naslov: Pergar, Vinje 1, Moravče
PRODAM GARAŽO NA ŽUPANČIČEVI V DOMŽALAH.
Tel. 722-370
PRODAM 2 m2 METRSKIH DRV IN MOTOR ZA ČOLN YAMAHA
3,5.
TEL.: 738-870, zvečer
SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897 PRODAM 700m2 veliko parcelo v Trzinu, Mengeška 46. ZA DVAKRAT tedensko pomoč v gospodinjstvu, po možnosti s kuhanjem, iščemo v novem delu Trzina.
Tel.: 714-880
INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 813-624
V DOMŽALAH instruiram matematiko za vse stopnje.
Tel.: (061) 722-225 ZELO UGODNO prodam električni klavir Yamaha - CP 30 (6 oktav) z ojačevalcem Yamacha 100 W. Cena 70.000 tolarjev (možno v dveh obrokih) in sintesajzer Ro-land D-20. Tomaž Habe, Slomškova 24, Domžale, tel. 713-871.
V POSLOVNEM centru Molj Domžale, Slamnikarjeva 18, oddamo pisarniške prostore, prostor za solarij, kozmetični salon, fitness in prostor za trgovino.
Informacije: 722-222 in 724-033 INSTRUIRAM matematiko za osnovne šole. Tel.: 711-321, Simon INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 728-556
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: (061) 738-662
OBRTNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI!
Vodimo poslovne knjige in sestavljamo obračune za trgovino in druge dejavnosti. Tel./faks: (061) 713-018
UGODNO PRODAM 1500 kom. RABLJENE STREŠNE OPEKE - STREŠNIK NOVO MESTO
Telefon: 737-105
Program prireditev na dnevih »Mihaelovega sejma« v Mengšu
I. in 2. oktobra 1994
Sobota, 1. oktobra 1994
9.00 otvoritev sejma
na trgu pred cerkvijo 8.00-13.00       sejem živine
pri Staretovem gradu 10.00-13.00 živžav
na trgu pred cerkvijo 15.00-18.00       na inštrumente mengeških mojstrov igrajo
njihovi najboljši izvajalci 18.00-19.00       nastop folklornih skupin
Folklorna skupina Svobode iz Mengša
Folklorna skupina iz Beltincev 19.30 zabavni večer z glasbo in plesom
Nedelja, 2. oktobra 1994
10.00-11.00       slovesna maša na prostem
sodelujejo mengeška godba, železničarska godba iz Podkloštra iz Avstrije ter Mihaelov zbor
II. 00-14.00       promenadni koncert godb
14.00-16.00       povorka kmečke vprege z prikazom domačih opravil
16.00 festival narodno-zabavnih ansamblov
17.00 podelitev priznanja najlepši in najizvirnejši
stojnici na sejmu
zabava s plesom do poznih večernih ur
TAVERNA Z VDTOM-KLUB
Radomlje, Šlandrova 1, tel.:061/727-936
namenjeni druženju prijateljev in znancev, prijetnemu klepetu ob biljardu, igranju taroka, šaha, drugih družabnih iger ali pa plesu ob evergreenih, ki jih bodo predstavljale različne glasbene skupine. Povabljeni boste tudi na srečanje z javnimi delavci z različnih področij, na manjše koncerte in razstave, zabavne večere ipd. Ob obilni »duševni« hrani pa vas že danes vabijo na burgundski fonde in izbrane pijače, vse člane KLUBA PRI ZLATI KAPLJI pa bo razveselil tudi 5% popust ter sodelovanje v letnem* žrebanju. Njihov klub pa je odprt tudi vsem drugim gostom, ki jih mikajo posebnosti taverne »PRI ZLATI KAPLJI«.
Parkirišč je dovolj, TAVERNA sprejema tudi rezervacije, pričakujejo vas vsak dan, razen po-
Dobrodošli Pri Zlati kaplji v Radomljah
V prvih septembrskih dneh je vsem prijateljem in gostom odprla vrata TAVERNA Z VRTOM - KLUB PRI ZLATI KAPLJI v Radomljah, Šlandrova 1 (tel. 727-936). Prijetno okolje taverne, ki skupaj z vrtom sprejme skoraj dvesto gostov, vabi z dobro kulinarično ponudbo, odličnimi pijačami, predvsem pa z željo, da postane prijetno družabno središče za vse stalne goste, ki radi prijeten podaljšan večer preživite v prijateljskem krogu, ob poslušanju kulturnega biserčka, kratki predstavitvi aktualnosti ali le ob utišani plesni glasbi. Dobrodošli vsi, zlasti pa srednja in starejša generacija, za katero se bodo še posebej potrudili.
-Svojo najpriljubljenejšo jed boste zbrali z jedilnega lista, kjer imajo najvidnejše mesto jedi francosko italijanske kulina-rike, katere geslo je tudi geslo ZLATE KAPLJE: VSAKA JED MORA IMETI SVOJ ZNAČILEN
DOBRO, ZDRAVO IN NE PREDRAGO.
OKUS. Pri tem vam bo lahko pomagal znani MARJAN KOC-MAN, vodja kuhinje, ali pa kar sam gospod ROMOLO, nekdanji šef kuhinje iz TV nadaljevanke »Tragedija Achille Lauro«, ki za vas pripravlja tudi imeniten solatni bife, s katerim si bostre postregli kar sami. Posebej dobrodošli vegetarijanci!
Posebej ste vabljeni v KLUB PRI ZLATI KAPLJI, ki ima svoje prostore v zgornjem delu gostišča. Prijetni klubski prostori so
nedeljka, od 12. do 02. ure ter ob nedeljah od 8. do 17. ure.
Če vam ne zadošča le dobra hrana in izbrana pijača, potem je TAVERNA Z VRTOM - KLUB PRI ZLATI KAPLJI kot nalašč za vas. Obiščite jo in se sami prepričajte, kako prijetno je pri njih, pa naj bo to v rustikalni »TAVERNI«, prostorni »LOVSKI SOBI« ali v sobi »ZLATA KAPLJA«. DOBRODOŠLI v gostišču, kjer VSAKA JED MORA IMETI SVOJ ZNAČILNI OKUS in je
Motomehanika
Servis in trgovina Taborska 9, Domžale, Tel.: 061/72 14 22
Nudimo vam servisiranje motornih kosilnic, kultivatorjev, motorjev in motornih žag.
Promocijske cene za mot. žage PARTNER
660 PR0 TURBO 66 ccm 5,2 KM 18" 69.510,00 540 PR0 54 ccm 3,4 KM 18" 64.364,00
510 CCS TURBO 49 ccm 3,3 KM 18" 53.550,00 410 CCS TURBO 40 ccm 2,7 KM 15" 46.410,00
VERIGE ZA MOT. ŽAGE po 1800,00 SIT SE PRIPOROČAMO !
badex
PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD
IN CENTRALNO OGREVANJE
Radio c. 1 A, Domžale
tel.: 713-001 • faks: 713-001
Servis motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic
MOČNIK ROBERT, Pšata 38, Dol/Lj, telefon
(061)374-224.
Spoštovani!
Vabimo vas, da svojo dejavnost z gesli in slikami predstavite tudi v križanki.
Vaš klic pričakujemo na tel. št. 721-022, int. 21 - SLAMNIK.
Domžale
/lamnik
17
„ Jv\aSQ2Q — ®mm f >	
KS<£MOA LUB/ Tel. 722 920	P^ešecnova 48
MODNO ŠIVILJSTVO NITKA VAM IZ PRINESENEGA BLAGA NUDI IZDELAVO KRIL, BLUZ, HLAČ, KOSTIMOV, MOŠKIH OBLEK...
VSI IZDELKI BODO NAREJENI PO VAŠI MERI, OKUSU IN ŽELJAH!
PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI IZDELAVE IN ODLIČNEM POČUTJU OB NOŠENJU SVOJEGA UNIKATNEGA OBLAČILA.
MODNO ŠIVILJSTVO NITKA LIDIJA ŠIVAVEC POTOČNIKOVA 20, DOMŽALE (bivša KRAIGHERJEVA) S 711-867
N TERM A TI 0 NA L C R A F T 8 0 E S I G N DOMŽALE
PROIZVODNJA IN TRGOVINA S TEKSTILNIMI IN PVC TALNIMI OBLOGAMI
BALOH, d.o.o. DOMŽALE, Kajuhova 14
NE ZMOREMO VSEGA
zato vabimo k sodelovanju začetnike ali izkušene; za redno ali honorano zaposlitev
• TERENSKE KOMERCIALISTE • POSLOVODJE
• TRGOVCE-SKLADIŠČNIKE • GRADBENE
TEHNIKE - ING. za organizacijo montažnih del
• OBLIKOVALCE - ARHITEKTE •
Če ste se pripravljeni vključiti v naše področje in mlad team, nam pošljite svoj življenjepis in želeno področje dela. Pisne ponudbe pošljite na naslov z oznako »zaposlitev«.
UP RADOMLJE
TOVARNA SEDEŽNEGA IN JEDILNIŠKEGA POHIŠTVA
VABI
NA VELIKO JESENSKO
RAZPRODAJO v svoj prodajni
salon v PRESERJE
PRI RADOMLJAH
Znižanje cen do 40 % za stole iz evropskih in ameriših programov. AKCIJA poteka od 17.9.1994 do razprodaje, in sicer vsak dan od 7. do 19.
ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Ni nas težko poiskati!
K RAN)
KAMNIK
RADOMLJE
MENCES
TRZIN
DOMŽALE
CELJE
LJUBLJANA
POSLOVALNICA DOMŽALE - BRANCH OFFICE LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE, SLOVENIJA TEL. 061/721 014, TEL. & FAX 061/711 587
JESENSKI POČITNIŠKI PAKETI IN UGODNE CENE TER PLAČILNI POGOJI:
Slovensko primorje: Istra in Kvarner Zdravilišča
ŠOLSKE POČITNICE V JESENI:
Posebni programi za družine, s popusti za otroke TUJINA
POTOVANJA IN IZLETI:
Pariz-26.10.1994, letalo
Toskana-Mini križarjenje-Sardinija-21.10.1994 Kapadokija -2.10.1994, 8 dni, letalo Jesen v Grčiji - 24. 9.1994, 6 dni, ladja, letalo - 810 DEM Vikend v Grčiji - 29. 9.1994, 5 dni, letalo, ladja Gradovi Ludvika Bavarskega z Oktoberfestom -
29.9.1994, 3 dni, bus Peru-21.10.1994,13 dni
•
POSEBNA PONUDBA - POČITNICE V TURČIJI -29.9. do 27.10.1994
Ne pozabite, da je najlepši čas za počitnice na turški rivieri pravzaprav pred nami. Cene 7-dnevnih počitnic z letalskim prevozom že od 565 DEM
KRAJŠI JESENSKI IZLETI (PREVOZ: AVTOBUS)
Salzburg-21.10.1994, 2dni
Potepanje po Avstriji, Švici, Nemčiji in Italiji -
14.10. 1994, 349 DEM Martinovanje v Goriških Brdih -12.11.1994, 66 DEM Grossglockner 15.10.1994,1 dan, 43 DEM Oktoberfest v Munchnu - 1.10.1994,1 dan, 60 DEM Čudovita Tolminska - 24. 9.1994,1 dan, 49 DEM
•
JEZIKOVNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA ODRASLE V VELIKI BRITANIJI SKOZI VSE LETO
PRODAJAMO MEDNARODNE LETALSKE VOZOVNICE
ZA POSAMEZNIKE, KOLEKTIVE, ŠOLSKE SKUPINE.
ZA SKUPINE S POSEBNIMI ZAHTEVAMI PRIPRAVIMO
POSEBNE PROGRAME.
NOVO V GOLFTURISTU V DOMŽALAH
- INFORMACIJE IN PRODAJA VSTOPNIC ZA
PRIREDITVE V KULTURNEM IN KONGRESNEM
CENTRU CANKARJEV DOM.
VABLJENI V GOLFTURIST V DOMŽALAH NA OBISK IN OGLED PRODAJNE RAZSTAVE SLIK AKADEMSKE SLIKARKE VERE TERSTENJAK-JOVIČIĆ.
VABILO
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Domžale vabi svoje člane in druge bralce SLAMNIKA k vpisu delnic v KRONO-SENIOR.
Vpisovanje bo v prostorih DRUŠTVA vsak ponedeljek in petek od 9.00-12.00.
Z zaupanjem v KRONO-SENIOR ste izbrali preudarnost, stabilnost in varnost svojih naložb!
Društvo upokojencev Domžale
ZA ZAVAROVANJE VAŠEGA PREMOŽENJA VAM NUDIMO:
SERVIS IN TRGOVINA NA LJUBLJANSKI 69, TELEFON: 714-406 (OB OBČINSKI STAVBI)
* premontaža cilindričnih ključavnic na sistem istega ključa ali podsistem
* varnostne ščite, prečne zapore, varovala, dodatne ključavnice in alarmne naprave
* ključavnice za stavbe, avtomobile, kolesa in motorna kolesa
* prenosne in zidne blagajne
* Kopiranje ključev (cilindrične, dozične, avto ključe, ključe za blagajne)
* popravila ključavnic
* montažo varnostnih ščitov
* gravirane napise
V POSLOVNI ENOTI VELE-NAPREDEK DOMŽALE - KLETNA ETAŽA (12.-19. ure).
Se priporočamo!
SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI
rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih ljubljencev
Pokličite veterinarja za male živali na tel.
728-753 ali 812-703
Rado Zaje, Homec, VII. ul. št. 17 (pri šoli).
Oblikovanje postave brez diete in napora
Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tudi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti.
t oblikovanje postave
• odstranjevanje celulita
• masaža
• razgibavanje sklepov
• boljša prekrvavitev telesa
• izboljšanje telesne in duševne kondicije
§ sprostitev
l,
Salon Preserje pri Radomljah Informacije in naročila
tel.: 061727 818
vsak delavnik od 15. do 21. ure.
Gospodična Tanja NOVAK vam predstavlja in vas vabi v BIFE SPINA na TRATI v Domu gasilcev Kandrše. Ponujajo vse vrste pijač, tudi tople malice, pa veliko prijaznosti in prijetnih trenutkov v zelenju pred bifejem in na bližnjem balinišču. Odprto je ves dan vse dni, zato DOBRODOŠLI!
Nov kozolček s pozdravom pred trgovino SPINA najavlja še bolje založeno trgovino, ki vas bo v kratkm presenetila še z večjo izbiro in ugodnejšimi cenami. Zato ne pozabite prihodnjič poiskati jabolčka in SPINE.
6537
18
/lamnik
Domžale
Dobrodošli v poslovnem centru
MOLJ
Domžale, Slamnikarska (nekdanja Kidričeva) 18
VELEPRODAJA BIROTEHNIKE IN P0TR0ŠNEGA MATERIALA
RIBON
d. o. o. r'
RIBON, PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE d. o. o., se že od leta 1992 uspešno uveljavlja na trgu BIROTEHNIKE. VELEPRODAJA BIROTEHNIKE (različni fotokopirni stroji, faxi, tiskalniki, računalniki, pisalni stroji...) ter vsega POTROŠNEGA MATERIALA, ki ga zanje potrebujete, je predmet njihovega poslovanja. To obsega več tisoč artiklov. Med njimi boste našli najbolj znane firme: CANON, EPSON, OLYMPIA, FUJITSU, BASF, zlasti pri vseh artiklih znamke BASF nudijo končnemu kupcu izredno ugodne pogoje. Vse naročeno blago dobite takoj, le v izjemnih primerih bo treba počakati kakšno uro, ob pestrosti izbire pa prisegajo tudi na konkurenčne cene in upoštevanje vaših potreb.
Vaša naročila pričakujejo vsak dan od 7. do 15. ure, lahko jih pokličete po telefonu 714-829, svoje sporočilo pa lahko pošljete tudi po faxu štev. 723-039. Gospod Blaž Ulčar, direktor podjetja, je prepričan, da bo tudi sodelovanje z VAŠO CENJENO FIRMO uspešno in VAS pričakuj v Domžalah, na Slamnikarski 18.
VSE ZA ŠOLO, PISARNIŠKI MATERIAL, FOTOKOPIRANJE, ARANŽIRANJE DARIL
twfngo
V poslovni center zanesljivo spada tudi PAPIRNICA, še posebej, če je to PAPIRNICA TVVINGO (TEAM JENKO K. D.), ki ob vsem, kar najmlajši in malo manj mladi rabijo za šolo, nudi tudi igrače, ure, pisarniški material, pa diskete, avdio, video kasete, foto material, izbirate lahko med različnimi obrazci, računalniki, didaktičnimi igračami in še marsičem. Če TVVINGO napiše VSE ZA ŠOLO, potem je to resnično vse: Jolly barvice, pisala, šolske torbe, velika izbira zvezkov, radirk in vsega, kar spada v šolsko torbo vašega nadobudneža, ki bo vesel tudi DIDAKTIČNE IGRE. Ta mu bo lahko pomagala pri prvih korakih na poti osvajanja znanja, kjer mora biti dovolj prostora tudi za igrače, ki jih v TVVINGU ne manjka. Posebej priporočamo FOTOKOPIRANJE, pa vseh vrst darila, poudarek je na POSLOVNIH DARILIH, ki vam jih primerno aranžirajo. TVVINGOVA velika izbira in nizke cene vas pričakujejo vsak dan od 10.-19. ure, ob sobotah od 8.-12. ure, pokličete jih lahko tudi po telefonu 723-181 in se prepričate, da se jih splača obiskati.
ŽE EN SAM OBISK POMENI ZA VAS PRIHRANEK
V vaši neposredni bližini je podjetnica Biserka Limoni odprla bogato založeno drogerijo, v kateri je poudarek na pestri izbiri in nizkih cenah, saj nudi kozmetiko, drogerijske izdelke, pralne praške, čistila, modne dodatke po cenah, primernih prav za vsak, torej tudi za vaš žep.
QUENTY, SANS SOUCIS, PLENIT LOREAL, LUISE, MAX FAC-TOR, AVON, JOHSON S., HENKEL in še kakšna znamka, ki smo jo v prijazni trgovinici prezrli. Vse to so izdelki, ki jih boste našli na policah - od najcenejših, pa tistih najdražjih, kateri vam bolj ustrezajo. Med njimi so bogati programi kozmetike za nego obraza in telesa, dekorativne in otroške kozmetike, pralnih praškov, čistil, bižu-terije in še marsičesa, če boste malce podrobneje pokukali po policah. Prihajajo hladnejši jesenski dnevi, zato drogerija NITA posebej priporoča HLAČNE NOGAVICE s 15% lycro. Odprto imajo vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah ste dobrodošli od 8. do 12. ure, oglasili pa se bodo tudi po telefonu 723-180. Poleg resnično nizkih cen pa omogočajo tudi odlog plačila. Prepričajte se, daje NITA res za vsak žep!
drogerija
Z LEPO ZAVESO IN ZAVESCO BO VAŠE STANOVANJE ŠE LEPŠE!
TRGOVINA ZAVESCA
Zavese in zavesce so pomemben del našega stanovanja. Na to je mislila tudi gospa Jana Ravnikar, ko je v Poslovnem centru Molj odprla prijetno trgovinico ZAVESCA, v kateri boste našli vse, kar je povezano z zavesami in z VELANO. Najbolje pa bo, da se prepričate kar z obiskom ZAVESCE, odprta je vsak dan od 14. do 19. ure, v trgovini je blizu 100 različnih vzorcev zaves. Največ belih, ob natančnejšem pogledu pa najdete tudi vse druge odtenke barv, primernih za vsak prostor vašega stanovanja. Če še niste prav odločeni, vam svetujejo, pridejo izmerit na dom, zavese sešijejo - po vaših željah. Če spadate med spretnejše, jih boste najbrž zašili sami, v trgovini pa mimogrede ob blagu, ki upošteva najmodernejše trende, kupili tudi potreben trak in čipko, da bo zavesa še lepša. Če pa se vam mudi, boste vzeli že izgotovljeno zaveso v škatli. V trgovini lahko kupite tudi blago za dekoracijo posteljnih pregrinjal ali šivanje okrasnih blazinic. Poleg ugodnih cen nudijo tudi mbžnost plačila na več čekov. Z našimi zavesami bo vaše stanovanje še lepše!
OD PROGRAMA SIEMENS DO ARCOPAL GARNITUR, LEPE POSODE IN OKRASNIH PLADNJEV
TRGOVINA DODI
Gospa Jožica Shlaimer je ob odprtju TRGOVINE DODI (del. čas od 9. do 12. in od 14. do 18. ure) mislila prav na vas. Ob celotnem programu znane firme SIEMENS, iz katere kataloga boste lahko zbrali TV ali radio aparat, ali le video in audio kaseto (in vse ostalo), vam želi predstaviti zlasti program za vaše gospodinjstvo, ki obsega več sto artiklov. Tu je ARCOPAL posoda: posoda, ki je videti kot iz porcelana, pa ni, niti ni iz plastike, čeprav se ne razbije. Je lepa, kvalitetna in ne predraga. Enako bi lahko rekli za vse vrste kozarcev, različen jedilni pribor, kvalitetne JENA posode za peko, vsakovrstne čajnike, drobne posodice, zaradi katerih bo jedilna miza še lepša. Morda se boste odločili za kvalitetno nerjavečo posodo, enega od malih gospodinjskih strojčkov GORENJE, ali pa garnituro za kompote, termo vrč, morda pa za lepe izdelke iz DARILNEGA PROGRAMA, kjer je vsak okrasni pladenj edinstveno darilo. Vabljeni tudi GOSTINCU
Trgovina DODI ima poleg pestre izbire še nizke cene, popust pri gotovinskem nakupu in možnosti odloženega plačila. Dober dani
MEHKE, LAHKE, TOPLE ODEJE IN ZGLAVNIKI SO POT K VAŠEMU DOBREMU SPANJU
TRGOVINA LAHKO NOČ
ODEJE IN ZGLAVNIKI, NADVLOZKI IN POSTELJNINA, pa še kaj za Vašo posteljo, vse toplo, mehko, moderno, pralno, iz naravnih materialov, raznovrstno in raznobarvno, lepo in kot nalašč za vas boste našli v TRGOVINI LAHKO NOČ, kjer vas čaka:
kompletni Odejin program (zglavniki: običajni in ortopedski; prešite odeje: enobarvne in iz potiskanih bombažev, pregrinjala, nadvložki, dekorativne in sedežne blazine v različnih barvah in kombinacijah) BIO kolekcija iz 100% volne in bombaža za spanje za odrasle ter MEDICO program za alergike in astmatike. Kompletni otroški program - KU KUC, kjer za vašega najmlajšega najdete odeje, nadvložke, prešite odeje, zglavnike, ščitnike, posteljnino, spalne vreče, podloge, torbe in torbice, pa tudi vrečke za vozičke, vse to pa ima tudi program BIODEJCA, ki je popolnoma izdelan iz 100% bombaža - za še boli zdravo spanje vašega otroka.
V trgovini LAHKO NOČ (delovni čas: vsak dan od 13. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure), vam bodo tudi svetovali, ponudili ugodne cene ter izdelali odeje, nadvložke ali posteljnino izrednih dimenzij in sploh naredili vse, da bodo vaše noči resnično LAHKE in PRIJETNE.
Mala šola za
mlade pse
Kinološko društvo Domžale organizira v petek, 30. septembra 1994 ob 16. uri, v domu društva za Šumber-kom (ob cesti Vir-lhan) tečaj za pse, stare od 2-7 mesecev.
Namen male šole je s pravilnimi nasveti pomagati občanom pri pravilni odločitvi ob nakupu psa in lastnikom mladih psov pomagati pri pra-
vilni vzgoji, prehrani, negi in zdravstveni zaščiti psa. Sola obsega teoretični in praktični del, kjer se praktično prikaže pravilen postopek vzgoje.
Če potrebujete nasvete za nakup psa ali nasvete in pomoč pri vzgoji svojega psa, se oglasite v petek, 30. septembra ob 16. uri, pri društvenem domu za Šumberkom.
Prispevek udeležencev male šole (teorija in praksa) je 2000 SIT, plača se ob prihodu na teorijo, za udeležence, ki si želijo pridobiti samo informacije, pa je udeležba brezplačna.
Vse informacije lahko dobite dopoldan na tel. 713-007 int. 355, Janez Hribar.
Komisija za šolanje
Mengeš
Zaradi začasno povečanega obsega pri čiščenju prostorov nameravamo zaposliti
čistilko
za določen čas dveh mesecev s polnim delovnim časom od 10. do 18. ure.
Kandidatke naj pošljejo lastnoročno napisane vloge na tajništvo podjetja TAMIZ p. o., Blejčeva cesta 46, 61234 Mengeš.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo Rdečemu križu Domžale, vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so mi pomagali pri nakupu medicinskega aparata.
Mateja U.
Območna organizacija Rdečega križa Domžale
obvešča vse občane,
da sprejema rabljena oblačila, obutev in druge predmete na Ljubljanski 36 - nekdanji DOM UPOKOJENCEV, in sicer vsako sredo od 8. do 12. in od 16. do 17. ure. Prosijo, da so rabljeni predmeti čisti, zlikani in uporabni.
Za pomoč hvala lepa!
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu
• montaža SAT in klasičnih anten
Telefon: 061/727-042
Preserje pri Radomljah c    Kamniška 21 tel.: 727-818
Spoštovane volilke in volilci!
Zakon o denacionalizaciji je bil, kljub strokovnim pomislekom, sprejet oktobra 1991. c
Združena lista socialnih demokratov je že ob sprejemanju zakona opozarjala na nesprejemljivost rešitev, po katerih naj bi se izvajala denacionalizacija v Sloveniji. Izkazalo se je, da povsem upravičeno. Način izvedbe denacionalizacije je pri-vedel do tega, da je kmetijstvu in gozdarstvu že prizadejana ogromna škoda. Veljavni zakon o denacionalizaciji omogoča vračanje v naravi tudi tam, kjer zaradi tega prihaja do ukinjanja dejavnosti in delovnih mest. Brez realnega povračila jemlje podjetjem tudi tisto lastnino, ki so jo ta kupila po tržnih cenah.
V Združeni listi smo zato mnenja, da je potrebno zakon spremeniti in dopolniti. Podpiramo predlog konzorcija denaci-onalizacijskih zavezancev za spremembo zakona, ki so ga posredovali predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije. Da pa bi pri tem uspeli, potrebujemo vašo podporo. Gre za vaša podjetja in vaša delovna mesta, za vaše delo v preteklosti in za prihodnost vaših otrok.
Predlagatelji Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji morajo do 21. X. 1994 zbrati 5000 podpisov v podporo predloga. Le tako bo lahko obravnavan v državnem zboru.
Pozivamo vas, da tudi vi s svojim podpisom podprete to pobudo!
Oglasite se na sedežu OBMOČNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV DOMŽALE, LJUBLJANSKA 70/ I, VSAKO SREDO OD 17.00 DO 19.00 URE, KJER BOSTE DOBILI OBRAZEC IN INFORMACIJE!
OBMOČNI ODBOR ZLSD Domžale
ROČNA AVTOPRALNICA TRZIN
Nudimo vam:
• pranje avtomobila do 3,5 m 500,00 SIT
• pranje avtomobila nad 3,5 m 600,00 SIT
• pranje karavan in kombi vozila 700,00 SIT
• pranje motorja 500,00 SIT
• premaz armature in notranje plastike 150,00 SIT
• sesanje 150,00 SIT
• premaz zunanje plastike in gum 200,00 SIT
• kemično globinsko čiščenje 3.500,00 SIT
• poliranje do 3,5 m 3.000,00 SIT
• poliranje nad 3,5 m 3.500,00 SIT
Nad 10 avtomobilov popust 20%! +5% davek
Mengeška 81, Trzin 61234 Mengeš Tel.: 061/737-176
Delovni čas: od ponedeljka
do sobote od 9. do 18. ure
Domžale
/lamnik
19
JUS-SECURITT
JUS-8ECURITT d.o.o,
Ljubljanska 102 61230 Domžale
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
Mobitel: 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop r\ VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24 urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino.   ^        , _.j
AVTOŠOLA »JUS«
- vas do vozniškega izpita pripelje tudi v 15 dneh
- čas in kraj vožnje po dogovoru
- pričetek tečajev CPP vsak ponedeljek (dopoldne, popoldne)
- nudimo ugodne plačilne pogoje s popusti
Komisija za delovna razmerja
Doma upokojencev Domžale objavlja prosta dela
in naloge:
1. 1 višjo medicinsko sestro
za nedoločen čas Pogoji:
- višja šola za zdravstvene delavce
- strokovni izpit
- želeno znanje iz gerontologije in psihiatrije
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo 4 mesece
2. 1 srednjo medicinsko sestro
za nedoločen čas Pogoji:
- srednja šola za zdravstvene delavce
- strokovni izpit
- želeno znanje iz gerontologije
- delovne izkušnje 6 mesecev
- poskusno delo 2 meseca
Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili v 10 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska 5, 61230 DOMŽALE.
O izbiri bomo kandidatke obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave.
Iskrena hvala
V požarni nesreči 4. avgusta 1994 ob 22.30. v Mengšu so mi pri gašenju avtomobila pomagali Matjaž OCVIRK, Robert SKOK in Zvone HABJAN ter člani GASILSKIH DRUŠTEV MENGEŠ in HELIOS. Za hitro in uspešno pomoč se jim iskreno zahvaljujem in jim želim veliko uspehov. VSEM SKUPAJ ISKRENA HVALA IN LEP POZDRAV!
Tina UČAKAR
ZAHVALA
Družina Ložar, po domače pri Žankarju, Iz Trzina se Iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem, policistom, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem In vsem, ki ste nam pomagali 8. avgusta 1.1. pri gašenju požara. ~r Se posebej pa se zahvaljujemo trzinskim In mengeškim gasilcem In vsem, ki ste še po požaru nesebično pomagali In nudili pomoč pri obnovi hleva. — Iskrena hvala vsem, ki ste že pomagali, In vsem, ki ste pomoč v takšni ali drugačni obliki še oblju-
b,,L DRUŽINA LOŽAR
r- Zahvaljujemo se Centru požarne varnosti Domžale in
prostovoljnim gasilskim društvom Radomlje, Mengeš, Domžale, Rova in Homec za pomoč pri gašenju požara.
POPELARJEVI, PRESERJE
Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 8/94) je Izvršni svet SO Domžale na svoji 58. seji dne 07/09-1994 v dogovoru z LB Banko Domžale, D. D. Domžale sprejel sklep
o razpisu natečaja za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale
1. člen
Razpisana vsota posojila za podjetnike, obrtnike in druge zasebnike znaša 24.610.000,00 SIT. Od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene:
1) v znesku 9.900.000,00 SIT po letni obrestni meri R+3% za:
- izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocija itd.)
- realizacija zahtevnih in perspektivnih proizvodnih in storitvenih projektov z donosno izvozno ali visokodo-nosno usmeritvijo ter uvajanje obvladovanja kakovosti po mednarodnih standardih.
2) v znesku 14. 710.000,00 SIT po letni obrestni meri R+6% za:
- nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme,
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
- nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov,
- nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti.
2. člen
Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije:
- odpirajo nova delovna mesta, uvajajo dejavnosti, ki so delovno in strokovno intenzivne,
- dajejo pozitivne ekonom-
ske učinke,
- uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen deloven proces,
- dopolnjujejo proizvodne programe drugega gospodarstva v občini,
- so izvozno usmerjene,
- nadomeščajo uvoz,
- realizirajo proizvodne, inženiring oziroma svetovalne programe in projekte.
3. člen Posojilo se lahko dodeli:
- podjetjem v zasebni lastnini,
- samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in drugim zasebnikom,
- občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega po-
' djetnika oziroma drugega zasebnika.
Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju občine Domžale.
4. člen
Doba vračanja posojila znaša 3 leta.
Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s posojilno pogodbo.
5. člen
Posojilojemalcu se odvzame možnost, da uporablja posojilo, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi posojila.
6. člen
Prosilci lahko vložijo prošnjo za posojilo na predpisanem obrazcu v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slam-
niku na naslov: Občina Domžale - vložišče, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Obrazce dobite na občini Domžale, Ljubljanska 69 (sprejemna pisarna soba št. 1) ali na Podjetniškem centru (inkubator), Ljubljanska 102, Domžale.
7. člen
Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
1. dokazilo o registraciji:
- fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov (obrtnikov) oziroma drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika,
- pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register,
2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov:
- fizične osebe: potrdilo RUJP - Izpostava Domžale,
- pravne osebe: BON 1, 2, 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati,
3. dokazilo glede na namen posojila:
- pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila,
- pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke,
- pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo za zem-
ljišče overjeno na sodišču in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča,
- pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču,
- pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov:
gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, 4. dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pisno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju.
8. člen
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
9. člen
Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu natečaja.
10. člen Posojila se plasirajo preko LB BANKA DOMŽALE, D. D. DOMŽALE, s katero Izvršni svet Skupščine občine Domžale sklene ustrezno pogodbo.
11. člen
Sklep o razpisu posojila se objavi v Slamniku.
PREDSEDNIK IS mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. ing. I.r.
Na podlagi 6. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 13/91, 18/91, 12/92, 1/93 in 9/94) je Izvršni svet SO Domžale na 58. seji dne 07. 09. 1994 v dogovoru z LB Banko Domžale - D. D. Domžale sprejel
? SKLEP o razpisu posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale
i.
Razpisana vsota posojila znaša 17.640.000,00 SIT.
II.
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
- za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov
- za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah
- za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah
- za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije
- za nakup kmetijskih zemljišč.
III.
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev.
Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine.
IV.
Posojila se dodeljujejo za dobo vračila 3 let, letna obrestna mera znaša R + 6%.
Posojilojemalec bo lahko pričel izkoriščati posojilo takoj po podpisu pogodbe. Izkoristiti ga mora v roku 3 mesecev. Posojilo bo pričel vračati v skladu s posojilno pogodbo.
V.
Prosilci vložijo prošnje za posojila skupaj z vso spodaj zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v občinskem glasilu »Slamnik« na Izvršni svet SO Domžale, Ljubljanska 69 v zaprti kuverti z oznako »krediti za kmetijstvo«.
V prošnji mora prosilec navesti:
- ime, priimek in naslov,
- opis in predračunsko vrednost investicije,
- višino zaprošenega posojila,
- navedbo lastnega deleža sredstev,
- rok za zaključitev investicije.
Prosilec mora prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente:
a) posestni list za celotno posestvo,
b) izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo,
c) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, č) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta,
d) usmeritveno razvojni program kmetije,
e) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del,
f) predračun za gradbena dela, nakup opreme,
g) poročilo, oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije,
h) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč.
Nepopolne in prepozno vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
VI.
Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem.
VII.
Posojila se plasirajo preko LB Banka Domžale, D. D. Domžale, s katero bo Izvršni svet SO Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
VIII.
Sklep se objavi v občinskem glasilu »Slamnik«.
PREDSEDNIK IS mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. ing., I. r.
KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ
Organizacijski odbor za odkritje spominske plošče Franca Jelovška, 61234 Mengeš, Trubarjeva 5,
Dragi Mengšani!
Na pobudo Kulturnega društva Franca Jelovška je Narodna galerija v Ljubljani, nacionalna ustanova najvišjega nivoja, sprejela v svoj program do leta 2000 znanstveno raziskavo velikega slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška. Vsebino tega programa zajema restavriranje njegovih del, strokovne ekskurzije, lazstavo v Narodni galeriji in v Mengšu ter monografijo o slavnem Mengšanu, ljubljanskem meščanu in velikanu slovenskega baročnega slikarstva. Uvodno dejanje v šestletno delo bo v Mengšu. V torek, 4. oktobra 1994, bodo ob 18. uri slovesno odkrili spominsko ploščo in relief z Jelovškovo upodobitvijo, delo kiparja Toneta Demšarja. Na spominski plošči bo zapisano:
Na tem mestu je stala stara mežnarija, v kateri se je 4. oktobra 1700 rodil slovenski baročni slikar Franc Jelovšek, sin Andreja, organista in cerkovnika pri mengeški fari. Umrl je 31. maja 1764 v Ljubljani.
Postavili Mengšani I. 1994
Za uresničitev tega projekta potrebujemo denarna sredstva. Prosimo, da nam po svojih močeh pomagate in tako opravičite podpis na spominski plošči.
Za organizacijski odbor JANEZ ŠKRLEP
20
/lamnik
Domžale
*    *    *    PLESNA ŠOLA    *    * *
Ko miške zaplešejo...
Po brezskrbnih počitnicah se nekega septembrskega jutra prebudi Maček Muri - saj veste, kako gre naprej - s taco si oči pomane in v glavo mu šine ideja: »Mišje rajanje!«
Od maja že ni srečal svojih plešočih prijateljev in hudo se mu je stožilo. Kako naj jih zbere, ko pa mu je v Mirabiiandiji na najvišjem toboganu iz žepa padla beležnica z njihovimi naslovi!?
Mačjo sukno pokrtači in se odpravi v PLESNO ŠOLO MICKEY MOUSE, kjer hranijo še vse podatke.
»Dober dan, kdaj bom pa jaz dobil vabilo za plesno šolo?«
»Koliko si pa star, mucek?«
»Šest let, pa znam zaplesati že kavbojsko polko, limbo dance, techno, poznam tudi Hudo mravljico, pa... pa...«
ŠTUDENTJE/KE, ABSOLVENTJE/KE, CELO PAVZERJI/KE
PREBERITE OBVEZNO!
Mladinski servis Velenje -POSLOVALNICA DOMŽALE
vabi vse, ki želite dobiti občasno oz. začasno delo preko Mladinskega servisa, DA SE VPIŠETE V EVIDENCO ISKALCEV ZAČASNEGA OZ. OBČASNEGA DELA!
Vpišete se lahko samo OSEBNO v prostorih MLADINSKEGA SERVISA, Ljubljanska 70, II. nadst. (ob avtobusni postaji - nasproti Blagovnice Vele) v Domžalah. Če še niste člani/ce servisa, morate s seboj prinesti Potrdilo o vpisu na fakulteto za šolsko leto 1994/95 (pavzerji za šolsko leto 1993/94), hranilno knjižico Ljubljanske banke Domžale (Enota 300 ali 303) in osebno izkaznico oz. drug dokument, iz katerega je razvidna EMŠO. Člani servisa potrebujejo za vpis v evidenco samo potrdilo o vpisu!
URADNE URE MLADINSKEGA SERVISA:
PON., TOR., ČET.: 8.30 do 14.30
(ODMOR ZA MALICO: 11.00-11.30)
SREDA: 8.30 do 17.00 (ODMOR ZA MALICO: 12.00-13.00)
PETEK: 8.00 do 14.00 (ODMOR ZA MALICO: 11.00-11.30)
SOBOTA, NEDELJA - ZAPRTO!
Domžalski Golfturist v obnovljenih prostorih
Turistična in rent-a-car agencija Golfturist jc v Domžalah prisotna že skoraj dvajset let. Zadnjih štirinajst let ima svoje prostore v kompleksu SPB 2, na Ljubljanski 80.
V agenciji Golfturist preko poletja niso počivali in med počitnicami so svoje prostore prenovili in posodobili, s septembrom pa svojim strankam ponujajo tudi vrsto novosti.
V okviru že znanega programa uslug in storitev, ki jih GOLFTURIST kot agencija z dolgoletno tradicijo in izkušnjami ponuja svojim zvestim strankam, tako v okviru lastnega programa kot posredovanja za vse pomembnejše tu^ ristične agencije, naj opozorimo na: izlete, počitnice, križarjenja in velika
potovanja, nakup letalskih vozovnic pomembnejših svetovnih prevoznikov,
organizacijo sejemskih in strokovnih potovanj,
tečaje tujih jezikov skozi vse leto za mladino in odrasle,
rezervacijo hotelskih namestitev in prevozov po vsem svetu,
avtobusne prevoze,
mladinske programe in kmečki turizem,
zdraviliški turizem, menjalniške storitve, posredovanje pri najemu vozil.
Med novostmi, ki jih prinaša poslovanje agencije GOLFTURIST z letošnjo jesenjo, pa vas posebej opozarjamo na:
- nuđenje informacij in prodajo vstopnic za Kulturni in kongresni center Cankarjev dom ter še za nekatere kulturne ustanove, npr. opero, balet, SNG Drama ter obisk kulturnih prireditev in koncertov v tujini,
- prodajno galerijo v novih prostorih. Kot prva razstavlja v prostorih agencije GOLFTURIST svoja platna akademska slikarka Vera Terstenjak-Jovičić.
Naj se za konec še pohvalimo: v zadnjem času postaja vse bolj pomembno vprašanje zavarovanje potnikov in turistov. Pri agenciji Golfturist smo se odločili za sodelovanje z zavarovalniško družbo Slovenica in tako so vsi naši potniki zavarovani v primeru nezgode tako na potovanjih doma kot v tujini.
Če vam v tej kratki predstavitvi agencije GOLFTURIST nismo odgovorili na vsa vprašanja, nas lahko obiščete v prenovljenih prostorih na ljubljanski 80 ali pa pokličete po telefonu 721-014 in 711-587.
Prenovljeni prostori turistične agencije Golfturist
»Ti je bila lani všeč druščina, muzika in tovarišica?«
»Ja, brat je rekel, da so tovari-šice full špon, jaz pa ne vem, kaj to pomeni. Mi je bila pa všeč miška Ana!«
»Takole se domeniva, muc, preden se začne ples pri Mickev Mouseu, ti bom v domžalski Slamnik skrila tajno sporočilo, na katerem bosta narisani dve plešoči miški. Ko jih boš opazil, vzemi copate in prosi mamico, da te pripelje v šolo, velja.«
Taka srečanja so se vrstila skoraj vsak dan, zato smo se prijatelji, ki poučujemo v plesni šoli Mickev Mouse, odločili, da tudi letos mladim nadobudnežem omogočimo vsakotedenska rajanja. Da pa jim starejši bratje in sestre, mamice in očki ne bodo nevoščljivi, smo tudi zanje organizirali marsikaj! SAŠA
AGlLITY
KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE obvešča občane lastnike psov, da je pričelo s treningom - tečajem Agility-a novega zanimivega športa.
Te športne dejavnosti se lahko udeležijo vsi, katerih psi imajo izpit psa spremljevalca ali višji izpit oziroma je pes prosto vodljiv in ubogljiv ne glede na pasmo.
Vodnik mora biti star vsaj 10 let in mora svojega psa fizično obvladati.
Če ste zainteresirani za sodelovanje, se oglasite s psom na vadbišču društva (za Šumberkom) vsak petek ob 17. uri.
Prispevek udeležencev za jesenski treninig - tečaj je 1.000 SIT.
Komisija za šolanje
AVTOŠOLA MIKANEC
Z našo kvaliteto do vašega
znanja
AVTOŠOLA MIKANEC, Domžale, Ljubljanska 80, tel. 721-947, letos ni imela počitnic. Še več, med počitniškimi meseci je bilo opravljenih več tečajev kot navadno, vse to pa kaže, da DOBER GLAS o uspešni AVTOŠOLI MIKANEC privablja nove in nove kandidate, ki žele jutri postati dobri šoferji.
Vpisu (NAJMANJ ENKRAT ME-SECNO), o njem obveščajo s plakati, preko TV sprejemnika v SPB, njihovo obvestilo pa lahko poslušate tudi na radiu HIT in RADIO GAMA, sledi BREZPLAČNI tečaj cestno prometnih predpisov v sodobno opremljeni učilnici, kjer ne manjka niti TV niti video, nazorno poučevanje pa popestrijo tudi s kamero in drugimi modernimi učnimi pripomočki. Poskrbijo za zdravniški pregled, za opravljanje prve medicinske pomoči.
Po opravljenem teoretičnem delu izpita - pohvalijo se lahko z VISOKO USPEŠNOSTJO kandidatov - je na vrsti vožnja na R-5 in cliu pod budnim nadzorstvom strokovno usposobljenih
ŽELJKO MIKANEC, direktor AVTOŠOLE MIKANEC: pričakujemo vas 10. oktobra 1994. Dobrodošli!
inštruktorjev; ki vas bodo DOBRO pripravili za vaše prve korake v prometu, v okviru možnosti pa upoštevali tudi vaš prosti čas za praktične vožnje in vas prišli iskat na dom. Skupaj z vami skušajo reševati tudi morebitne finančne zagate, saj vam omogočajo obročno odplačevanje ali plačilo na več čekov, dijaki, študenti in nezaposleni plačajo za uro praktične vožnje le 1.050 SIT (običajna cena je 1.200SIT). Še posebej pozorni pa so na invalide, saj omogočajo vožnje na njihovih prilagojenih vozilih.
Ne odlašajte torej! Skupaj z AVTOŠOLO MIKANEC si izpolnite željo po vozniškem izpitu. Pokličite 712-094 in se dogovorite (uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, lahko pokličete tudi domov 721-947) za PRVI KORAK na poti do voznika. Z AVTOŠOLO MIKANEC to sploh ne bo težko, le vpisati se je treba. Oktobra vas pričakujejo 10. 10. 1994, tudi tiste, ki vam do polnoletnosti manjka le še 6 mesecev. Dobrodošli v AVTOŠOLI MIKANEC, DOMŽALE, LJUBLJANSKA 80 - PASAŽA.
fltiP
i
vabi v novo odprt frizerski salon v Dragomlju. Opravljamo vse vrste frizerskih storitev (tudi trajno ondulacijo na nara-stek pri dolgih laseh), z ustrezno napravo testiramo vaše lase, vam predlagamo pravilen postopek in poškodovano proteinsko strukturo las z vrhunsko nego spravimo v top formo.
Smo prvi, ki v okviru frizerskih storitev in željo posameznika opravljamo v razvitem svetu vedno bolj uveljavljeno SHI-ATSU masažo. SHIATSU masaža je japonska verzija kitajske akupresure. Z masažo lasišča, obraza, vratu in ramen pospešimo prekrvitev, spodbujamo rast las, ublažimo in preprečujemo glavobole, umirimo utrujene oči in preženemo napetosti po napornem delu. Vaši lasje so enkratni, naš slogan pa je odlična kakovost opravljenega dela in cene storitev za vsak žep. ODPRTO:
pon. 13.00-20.00 Natalija Herga
tor. 7.00-14.00 Dragomelj124 sre. 13.00-20.00 61230 Domžale
čet. 7.00-14.00 Tel.: 0609-622-207
pet. 13.00-20.00 sob. 7.00-12.00
Vaša želja je postati podjetnik ali obrtnik! Mogoče že imate svoje podjetje, pa ne veste kako naprej? Vključite se v program »inkubator« pri Podjetniškem centru občine Domžale!
Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj občine Domžale
razpisuje
vključevanje v podjetniški inkubator pri Podjetniškem centru občine Domžale.
V tem programu imate možnost izkoristiti: strokovno, prostorsko in finančno pomoč pri uresničevanju svojih podjetniških ciljev. Pogoj za prijavo je državljanstvo Republike Slovenije in sedež firme v občini Domžale.
Odločitev za vključitev v inkubator bo na podlagi analize vaše prijave sprejela posebna komisija Podjetniškega centra občine Domžale.
Prijavite se lahko do 31. 10. 1994 s posebnim obrazcem; tega dvignete na sedežu Podjetniškega centra, Ljubljanska 102, Domžale (tel. 714-747, 714-769). Tam dobite tudi vse dodatne informacije. ' ■ '
SRNKUKRI K€NSHIKRN HRRRT6 KLUB DOMŽRte
SPOŠTOVANI
Ste že kdaj pomislili, da potrebujete vi ali vaši bližnji tudi sprostitev, šport, zabavo... Ste velikokrat utrujeni, nervozni ali preobremenjeni zaradi dela oziroma učenja? Če se želite razvedriti, povečati svojo fizično kondicijo ter prispevati tudi sami kaj za svojo osebno var nost, vas:
VABIMO, DA SE VKLJUČITE
V ZAČETNE TRENINGE KARATEJA.
Če se želite podrobneje seznaniti z našim delom ali postati član kluba, vas vabimo, da se oglasite na naših rednih treningih v stari OŠ
VENCLJA PERKA (za knjižnico) vsak TOREK in ČETRTEK od 18.-20. ure do 29. septembra 1994, kjer poteka vpis novih članov, članic in pionirjev.
VABLJENI!
MET. TRGOVINA
fMA-M.
ZVONE TRADE cf.o.o.
KROŽNA POT IS - PRELOB - DOMŽALE - 061/714-313
ČE NIKJER NIMAJO, NE IŠČITE, PRI ZVONETU
pri IHA-nu dobite čisto vse!
Prav v centru Ihana na Breznikovi 62 je Zvone Trade, d.o.o. (Prelog, Krožna 13), odprl KMETIJSKO TRGOVINO, v kateri pa dobite še marsikaj drugega, saj lahko kupite vse OD TRAKTORSKE GUME do NAJMANJŠEGA VIJAKA.
Pestrost izbire, ugodne cene, raznovrstnost ponudbe, prijazna postrežba in še marsikaj vas preseneti, predvsem pa množica izdelkov, ki bi jih težko našteli vse po vrsti, saj jih ni le nekaj sto, ampak nekajkrat več.
ZA KMETIJCE IN VRTIČKARJE:
V IHA-nu boste našli SEMENA, GNOJILA, da bodo vaši pridelki in rožice res lepi, vse vrste ZEMLIE, g. Zvone obljublja tudi uvoženo, ZAŠČITNA SREDSTVA (tudi obleke, rokavice, škornje), KMETIJSKO in VRTNO ORODJE (grablje in grabljice, vile, lopate, sekire ipd.), VRTNE KOSILNICE, vse za MALE ŽIVALI (od hrane do kletk in še marsičesa), pa tudi HRANO za VELIKE (oves, pšenica, koruza), ZABOJČKE, ŠKROPILNICE, v trgovini boste našli tudi POVODCE, GUME in REZERVNE DELE za vse vrste kmetijskih strojev, še posebej TRAKTORJEV (UNIVERSAL, FIAT, ŠTORE), posebej opozarjajo na vse vrste KLINASTIH JERMENOV in bogato izbiro ORODJA, med katerim je tudi poceni, a dobro rusko.
Za te jesenske dni pa še posebna ponudba: NASADILA VSEH VRST, STISKAL-. NIČE ZA SADJE, pa TUNEL ZA TOPLO GREDO, da bo pozimi dovolj sveže zelenjave.
ZA KOLESARJE IN VOZNIKE:
V trgovini lahko kupite različne REZERVNE DELE za KOLESA, tudi za MOTORJE, med njimi zračnice, pa gume, vse vrste MOTORNIH OLJ, AKUMULATORJE pa veliko ORODJA, da ne bo težav pri manjših popravilih.
TUDI ZA GOSTINCE, ZA VSE VAS...
MILNIKI, TEKOČINA ZA MILNIKE, ČISTILA VSEH VRST (posebej priporočajo izvrstna, a ne predraga italijanska čistila in pralne praške ter mehčalce), pa TOALETNI PAPIR - ČE BOSTE VZELI VEČJO KOLIČINO, PRIPELJEMO NA DOM!
Vsem kupcem priporoča: ŽEBLJE VSEH VRST IN VELIKOSTI, VSE VRSTE VRVI IN DRUGIH IZDELKOV IZ »ŠPAGE«, ZIDNE VLOŽKE - vseh vrst in dimenzij, VERIGE, pa še CELO VRSTO IZDELKOV, KI JIH MORDA NIMAJO PRAV NIKJER. Mimogrede vam bodo ponudili tudi jedilni pribor, vas obuli v mehke copatke, vašega otroka pa razveselili z igračo.
DOBRODOŠLI!
IHA-n ima prav vse, lastnik ZVONE pa vedno pozorno posluša tudi želje svojih kupcev. In če boste v njegovi trgovini kakšno stvar iskali zaman, bo to le ob vašem prvem obisku. Naslednjič vas bo to že čakalo. Za to bo poskrbela KMETIJSKA TRGOVINA IHA-N, odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 20. ure, tudi ob sobotah dopoldne.
Gospod ZVONE VAS PRIČAKUJE, lahko ga pokličete po tel. 722-737. DOBRODOŠLI!
Domžale
/lamnik
21
MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ
Knjiga v prostem času - branje v družinskem krogu
Slovenija se je letos že tretjič vključila v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade'bralce pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen. Sodelovali so otroci iz 11 evropskih držav. Leto 1994 je mednarodno leto družine, zato je bil kviz posvečen branju v družinskem krogu. Tekmovanje je potekalo od aprila do septembra. Prejeli smo 118 pravilno rešenih kvizov. Za vse reševalce smo pripravili nagrado, in sicer ste reševalci vabljeni v torek, 27. septembra, ob 17. uri v večnamenski prostor naše knjižnice, kjer se boste zabavali, peli in žurirali skupaj z Meto Ornik in Robertom Bogatajem (voditeljski par oddaje Klub klobuk).
Na tej prireditvi boste prejeli nagrade srečni izžrebani reševalci.
Prvo nagrado, to je udeležba na zaključni republiški prireditvi ob dnevu zlatih knjig v Ljubljani, prejme Nina Pečan, Ljubljanska 84 iz Domžal. Ker je letos leto družine, bo s seboj lahko popeljala tudi enega izmed staršev.
Drugo nagrado, fotoaparat, prejme Polona Mikola, Zajčeva 16 iz Mengša. Tretjo nagrado, šolski komplet (barvice, flomastri...) pa prejme Tjaša Veber, Vrba 10 iz Lukovice. Knjižne nagrade prejmejo: Nena Kraševec, Zupančičeva 6, Domžale; Simona Jeretina, Šlan-drova 20, Radomlje; Petra Cerar, Brezovica 8 a, Dob; Živa Divjak, Lukovica 15; Jure Trček, Lukovica 20; Katarina Marin, Hribarjeva 11, Mengeš; Marijana Abe, Mengeška
UPOKOJENCEM KS VIR IN
NJIHOVIM PRIJATELJEM!
Kot smo se dogovorili na ustanovnem sestanku, smo sedaj dokončno uredili vse potrebno za delovanje Društva upokojencev Vir. Zato vabimo
vse upokojence Vira in njihove prijatelje, da se nam pridružijo, ker bo le s skupnimi močmi življenje v Društvu res zaživelo. Po informacije in drugo lahko pridete vsak petek med 9. in 11. uro v kletni prostor Delavskega doma na Viru.
Da bi se lahko bolje spoznali, da bi si lahko v težavah pomagali, da bi bilo naše tretje življenjsko obdobje bolj pestro in prijetno, vas prisrčno vabimo - PRIDRUŽITE SE NAM!
BETKA POTOČNIK
Srčni bolniki
Koronarni klub Ljubljana vabi svoje člane, stanujoče v Domžalah in Kamniku, ter druge koronarne bolnike, da se vključijo v skupino, ki bo delovala v Domžalah.
Skupina začne z redno rehabilitacijsko telovadbo v osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, Ljubljanska 58 a. Telovadba bo vsak ponedeljek in sredo ob
18.00 in ob 19.00 ure v mali telovadnici šole. Telovadbo bodo vadili enako kot v Ljubljani naši vaditelji - študenti višjih letnikov medicine.
V upanju, da želite trajno skrbeti za svoje zdravje, vas vabimo, da se nam pridružite.
Dodatne informacije dobite:
- za Domžale pri g. Petru Seljaku, tel. 712-057,
- za Kamnik pri g. Božu Ko-lencu, tel. 816-143.
S prisrčnimi pozdravi in na-svidenje v telovadnici!
ALPINISTIČNI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE
ORGANIZIRA
ALPINISTIČNO - PLEZALNO ŠOLO
VPIS: v četrtek 22. 9., 29. 9. in 6. 10. ob 20.00 v prostorih PD Domžale na Kopališki 4 (ob bazenu).
POGOJI: za Alpinistično šolo dopolnjenih najmanj 16 let, za Plezalno šolo dopolnjenih najmanj 14 let
Šolo bo vodil Alpinistični inštruktor Janez Cerar. •
PREIZKUSITE SE V VERTIKALI!
TVD Partizan Domžale
TVD Partizan Domžale vabi v svoje vadbene vrste k rekreaciji že stalne člane in tudi nove, ki bodo z redno rekreacijo precej pripomogli k utrjevanju in zdravju svojega življenja in tako popestrili svoj vsakdanjik.
URNIK VADBE:
V telovadnici OŠ Domžale
ponedeljek ČLANICE od 19. do 20. ure
torek ČLANI od 19. do 20.30 ure
četrtek PIONIRJI IN PIONIRKE od 16.30 do 17.30 ure
OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE - telovadnica (velika)
torek ČLANICE IN ČLANI od 19. do 20.30 ure
Kolikor bo dovolj interesentov za rekreacijsko igro ODBOJKE, se bo naknadno formirala tudi ura zanjo in bo dan, čas in pa tudi telovadnica objavljena naknadno.
DRUŠTVO PRIČNE Z VADBENIMI URAMI s 1. oktobrom 1994.
32, Trzin; Peter Grmek, Mačkovci 38, Domžale; Anamarija Šegina, Ljubljanska 72 a, Domžale; Tina
Cirkvenčič, Matije Tomca 2, Domžale.
Tisti, ki pa niste bili izžrebani, imate še eno priložnost, to je žrebanje za mednarodno nagraao. En reševalec iz Slovenije se bo udeležil mednarodnega bralnega tabora. Vsem reševalcem se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Vidimo se na žuru z Meto in Robertom.
Zahvaljujemo pa se tudi našim sponzorjem, ki so prispevali knjižne nagrade, in sicer Skupščini, občine Domžale, Mladinski knjigi Prodajalni Domžale in DZS.
KNJIŽNICA DOMŽALE
Miškin vrtiček
Knjižnica Domžale že nekaj let prireja različne alternativne oblike, ki so jih predšolski otroci obiskovali v velikem številu. Ena takih že uveljavljenih oblik je Miškin vrtiček; namenjen je otrokom od tretjega do sedmega leta. Skupine bodo številčno omejene (največ 15 otrok), kar do omogočalo prilagajanje vsakemu posameznemu otroku. Otrokovo kreativnost bomo razvijali z različnimi metodami in tehnikami, nosilec vsega pa bo igra.
V osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, ponujamo naslednje vsebine:
- pravljica
- priprava lutkovne predstave
- petje pesmic in igranje na instrumente
- risanje, slikanje, tiskanje
- izrezovanje in lepljenje
- eksperimentiranje z baloni itd.
Prav gotovo pa vam ne smemo povedati vsega, saj so presenečenja najlepša.
Miškin vrtiček bo vodila profesorica Lili Jazbec. Prijave bomo sprejemali do 20. oktobra 1994. Začetek vrtička bo v novembru. Cena je 2500 sit.
Kako so odprte knjižnice?
S 1. septembrom se vrata knjižnic spet odpirajo z običajnim urnikom, in sicer:
KNJIŽNICA DOMŽALE
PONEDELJEK - PETEK OD 7. DO 19. URE KNJIŽNICA MENGEŠ PONEDELJEK IN ČETRTEK OD 13. DO 18.30 URE KNJIŽNICA MORAVČE TOREK OD 12. DO 18. ure IZPOSOJEVALIŠČE RADOMLJE
SREDA OD 16. DO 18. URE Vabljeni!
Ure pravljic v knjižnici Domžale
mnogi trdijo, da pravljic ni več. to ni res.
pravljice so Čudeži drobnih doživetij.
pravljice so sanje sredi belega dne. pravljice so potovanja v skrivne dežele preteklosti.
pravljice so sončni žarki otroštva. pravljice so male skrivnosti malih ljudi. pravljice so fantastični drobci čudovitih slik življenja.
pravljica sva jaz in ti.
Pravljice so. Veliko jih živi v naši knjižnici. Molče čakajo na polici, da jih vzamete v roke in jim vdihnete življenje. Vsak torek in sredo od oktobra dalje pa boste pri nas pravljice tudi poslušali. V svet pravljic in igre vas bosta popeljala vzgojitelja Mira in Franci. Vse starše, ki želijo otroke voditi k pravljičnim
(F. FRANČIČ)
uricam, vabimo, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo dne 28. 9. 1994 ob 17. uri v študijski čitalnici. Otroke boste lahko vpisali v torkovo ali sredino skupino. Število otrok bo omejeno. Pravljice so namenjene otrokom od 4. leta dalje. Predvpis že poteka na mladinskem oddelku.
Ure pravljic v Mengšu
Pravljične urice bodo v Mengšu tudi letos razveseljevale otroke vsak četrtek ob 17. uri. Pričele se bodo prvi teden v oktobru. Informacije vsak ponedeljek in četrtek od 13. do 18.30 ure, (tel. 737-374).
.ikovno
R
3 Dorr
V petek, 23. septembra, ob 19. uri . bo otvoritev skupinske razstave del članov Likovnega društva Dolik iz Jesenic.
Razstava bo odprta do 1. oktobra 1994. Kot zanimivost povejmo, da
se bodo s skupinsko razstavo od 4. do 21. novembra na Jese-
nicah predstavili člani Likovnega društva Domžale.
. CVETA Z. ORAŽEM
Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure.
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE VPISUJE
V ŠOLO KOŠARKE UČENCE ROJENE LETA 1983 IN KASNEJE, OD 26. DO 30. SEPTEMBRA OD 8.00-15.00 IN 17.00-22.00
V PISARNI KLUBA (HALA KC) TELEFON 721-015, TER UČENCE ROJENE 81 IN 82
V EKIPO MLAJŠIH PIONIRJEV.
VLJUDNO VABLJENI!
KKD
61235 Radomlje
RADOMLJE
Obveščamo vse, da so se redne vaje Moškega pevskega zbora Radomlje za sezono 1994/95 pričele vsak četrtek ob 20. uri v Kulturnem domu Radomlje Odbor vabi tudi vse, ki bi radi peli v zboru, predvsem pa mlade fante, da se nam pridružite vsak četrtek ob 20. uri. Ne bo vam žal!
OBVESTILO
Uredniški odbor je na seji dne 12. 9. 1994 sklenil, da prispevkov, ki so bili že objavljeni v drugih dnevnih časopisih, v glasilu Slamnik n e bomo objavljali.
Uredništvo glasila Slamnik
V naših srcih ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
Petindvajsetega septembra mineva leto dni, odkar smo se poslovili od naše drage
Ivanke Hauptman
rojene Mihelin iz Zaboršta
Vsi, ki smo jo imeli radi, se poklonimo njenemu spominu! Vsi njeni!
V SPOMIN
Osemnajstega   septembra mineva leto dni brez tebe, naš nenadomestljivi ljubi mož in oče
Vinko Juhart
Čas beži, ostaja nam tvoje delo in tvoj spoštovani ponos z neizmerno bolečino v srcu, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Neutolažljivi: žena Marija, sinovi: Vinko, Marjan in Primož
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
V SPOMIN
Drugega septembra so minila tri leta, odkar nas je tragično in nepričakovano zapustil naš dragi sin, mož, očka, brat in stric
Branko Mihalič, ml.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi!
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
Miru Pernetu
iz Trzina
Mineva dve leti, odkar si se tiho poslovil od nas. Nič več te ni, ostaja samo boleč spomin na tvoj nasmeh, tvoje besede in skrite skrbi za nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče.
Vsi njegovi!
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli.
ZAHVALA
V šesti npetdesetem letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, stric in boter
Stane Štrukelj
iz Sp. Lok pri Krašnji
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu Tosama in Helios za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. dr. Frangežu in ge. Tatjani Majcen ter g. župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem Okteta Tosama za zapete žalostinke in zaigrano Tišino, Gasilskemu društvu Krašnja in drugim gasilcem, ki ste ga z vsemi častmi pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodom: Petru Avblju, Zdravku Gabrovcu in Vinku Svetlinu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Igor, hči Erika, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo
22
/lamnik
Domžale
ZAHVALA
ob smrti naše drage sestre in tete
Rafaele Kočar
iz Domžal, Ljubljanska 87
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Za izkazano pomoč in razumevanje se iskreno zahvaljujemo g. K. Urbančiču, g. župniku Andreju Svetetu za opravljen obred, Oktetu Tosama za zapete žalostinke in predstavnici DU Tosama za izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni!
ZAHVALA
Zašlo je sonce za gorami že, za livadami, tihimi polji... Njene oči zdaj več ne žare, odšla je v svet lepši in bolji...
Ob prezgodnji izgubi naše
Rože Lukač-Kristan
rojene Rozman
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje, maše in sveče. Hvala zdravnikom, sestram, strežnemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Zdravstvenega doma Mengeš, g. župniku za pogrebni obred, mengeškim pevcem Zvon ter pogrebnemu zavodu Kamnik. Hvala vsem, ki ste našo Rožo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoče družine Kristan, Lukat in Rozman v imenu vsega sorodstva
Človek ne ve nič o smrti, ker izvira iz življenja, zato je njegovo upanje večno in žalost neutolažljiva.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, svakinje in tete
Antonije Kralj,
roj. Skok iz Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivoma Napredek SP Kidričeva Domžale in IMK Ljubljana ter vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnje počivališče, ji darovali cvetje, sveče in svete maše ter se poklonili njenemu spominu. Hvala za ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. teologije, g. Antonu Štruklju, župnikoma, g. Pavlu Krtu in g. Mateju Zevniku za lep pogrebni obred in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru iz Trzina, pevskemu oktetu Zvon Mengeš za zapete žalostinke in g. Stoparju za sočutno zaigrano Tišino.
Vsi njeni!
	Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
	ZAHVALA
Al	V enainosemdesetem letu starosti je po dolgotrajni bolezni tiho odšel od nas dragi mož, brat in stric
■ 1	w   Janez Per
iz Drtije 26 pri Moravčah	
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku, g. Viktorju Primožiču za lepo pogrebno slovesnost, pevcem iz Moravč za zapete pesmi, praporščaku Društva upokojencev Moravče ter g. Močilnikarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!	
Vsi njegovi',,	
ZAHVALA
Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je v osemdesetem letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra, teta, babica in prababica
Rozalija Rihtar
z Rodice
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Domžale, g. župniku iz Trzina, Oktetu Pirnat, praporščaku in g. Stoparju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni!
Kadar življenje je le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje. Vendar vedno znova, ko se jutro budi, se vanj zazremo s solznimi očmi, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V sedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in teta
Marija Jezernik-Minca
iz Domžal
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali sočutno ob strani. Vsi njeni!
Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Umrl je naš ata
Tone Morela
iz Zaboršta
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali in ki ste ga 12. julija 1994 tako številno in s spoštovanjem pospremili k preranemu grobu.
Žalujoči: hčerki Jana in Zdenka z družinama
V SPOMIN
Franci Arnuš--Sine
Desetega septembra smo se v Domžalah poslovili od Franca Amuša-Sineta.
Rodil se je pred devetintridese-timi leti in je svoje življenje ter delo tesno povezalz občino in mestom Domžale. Pot ga je najprej vodila do poklica, a je kmalu ugotovil, da more in zato mora z izobraževanjem doseči še precej več. Ob delu je najprej napravil srednjo, nato višjo in le bolezen ter smrt sta mu preprečila dokončanje fakultete. Poklicno je bil dve desetletji vezan na To-samo. Za njim ostaja praznina na delovnem mestu vodje marketinga, kjer je uspešno uveljavil
nove blagovne znamke ter videz, ugled in ime virskega podjetja.
Otroško in mladeniško polovico svojega življenja je prebil v Domžalah, družino pa sta si z ženo ustvarila na Viru.
Sine pa ni bil le vesten delavec in zgleden prijatelj. Nesebično se je razdajal tudi v družbenem in političnem življenju občine. Sredi sedemdesetih let je bil eden od stebrov občinske mladinske organizacije. Vodil je konferenco mladih delavcev. Zanj politika ni bila kariera in samopomembnost:
ki
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage mame
Miroslave Kosmač
Kosmačeve mame iz Škrjančevega pri Radomljah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za sočustvovanje in besede tolažbe. Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili cvetje in sveče ter darovali v dobre namene in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni izreči višji medicinski sestri, gospodični Marjeti Šare, ki si je prizadevala mami lajšati bolečine in trpljenje ves čas, ko je bila zaradi hude bolezni priklenjena na bolniško posteljo. Obema župnikoma, zlasti gospodu Janezu Jarcu, se zahvaljujemo za lep pogrebni obred. Iskrena hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Radomelj in zlasti gospodu Janezu Majcenoviču, ki so z globoko doživetim petjem pospremili našo mamo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
zanj je bilo to delo, polno žara in hrepenenja po lepšem in boljšem; to je bilo druženje in sreča biti z drugimi; to je bila pomoč ljudem, ki so jo potrebovali. Brigadirji ga nikoli ne bomo pozabili kot izjemno uspešnega komandanta prostovoljne mladinske akcije Peče 77, ki je ljudem v odročnih krajih naše občine zagotovila pitno vodo.
V Franciju je bila globoko vko-reninjena socialna pravičnost, hotenje, da bi bila vsakemu mlademu človeku dana možnost, da si zgradi lepo in duhovno bogato življenje. Za te ideale se je boril tudi v občinski skupščini, kjer je bil pred slabima dvema desetletjema delegat in v kateri je bil tudi sedaj poslanec.
Bil je član občinskega vodstva Združene liste socialnih demokratov in v njem aktiven do spomladi, ko ga je bolezen že do-
končno izčrpala. S svojo brezkompromisnostjo in načelnostjo je bil marsikomu trn v peti, zato so se ga lotevali tudi z izmišljijami, nizkimi udarci in očitki, kot je bil tisti, da je omogočil Jugoslovanski ljudski armadi odvzem orožja v Domžalah v času, ko je bil občinski sekretar za obrambo. Čeprav je bila resnica ravno nasprotna in jo je večkrat pojasnil, se je obtožba ponavljala.
Čeprav ga je bolezen zelo izčrpala, o njej ni govoril. Vedel je, da mora nekatere bitke bojevati sam. Žal ni uspel. Ostaja bolečina za človekom, prijateljem, tovarišem, sodelavcem in sopotnikom, ki je na življenje in ljudi gledal z neizmernim optimizmom. Lajša jo edino zavest, da je bilo lepo, bogato in plodno delati s Francijem in se ga bomo pogosto in s hvaležnostjo spominjali.
Ljubil si družino,
ljubil si svoj dom,
a tiho brez slovesa
odšel si v večni dom.
V grobu mirno spiš,
v našem domu je praznina,
v srcih naših neizmerna bolečina.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas j zapustil ljubljeni mož, ati, ata in tast
Franc Kocijan
avtoprevoznik iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja, sveč, darovali za svete maše in druge namene ter nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. Stanetu Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, Godbi Mengeš za zaigrane žalostinke, pevcem iz Mengša in gasilcem za nošenje prapora. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej za sočustvovanje z nami.
Žalujoči: žena Vera, sin Franci, hčerka Tatjana z možem, vnuka Denise in Žiga
illlliflli
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi našega očeta, sina, brata in strica
Slavka Osolnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in organizacijam za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, nesebično pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Centra za intenzivno terapijo na UKC Ljubljana, organizacijam ŽITO Mlini, d.o.o, pekarni ŽITO, Kulturnemu društvu Franc Bukovec Vir, KS Vir in OŠ Martin Koželj Dob. Hvala g. župniku za pogrebni obred, g. govorniku za besede slovesa in Oktetu Tosama za zapete žalostinke. Hvaležni smo vsem, ki jih nismo imenovali, a so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali.
V Dobu, 31. avgusta 1994 Vsi njegovi!
Iztrga ženo možu, mamico ljubečo, Rosi s solzami nebogljeno otroško lice, Enkrat za vedno upihne življenja svečo. /Ve, nisi umrla, v srcih svojih dragih boš živela. Irena, živeli bomo zate in za vse, v kar si verjela!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše ljubljene žene in mamice
Irene Birk
roj. Bizilj iz Prikernice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivoma LB-Banke Domžale d.d. in Ihduplati Holding, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje,
sveče, denarno pomoč ter darove za svete maše. Posebna zahvala dežurnemu osebju Zdravstvenega doma Domžale, gospodu župniku Miru Šlibarju za opravljen pogrebni obred, bratom Pirnat za zapete žalostinke, predstavniku LB-Banke Domžale d.d. za poslovilni govor in gospodu Juretu Močilnikarju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Rajko, sinova Igor in Borut ter drugo sorodstvo
Dobroto trosile so tvoje roke, lepoto podarjalo tvoje srce, hvala ti, hvala za vse.
ZAHVALA
V šestinštiridesetem letu starosti nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, očka, sin in brat
Štefan Koželj
ključavničarski mojster iz Srednjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in ga pospremili v tako velikem številu na
njegovi zadnji poti.
Hvala za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše, denarno in drugo pomoč. Posebno se zahvaljujemo družinama Ves in Strajnar. Hvala župniku g. Rajku za pogrebno slovesnost, pevcem Zupan iz Tržiča za zapete žalostinke, trobentaču g. Stoparju za zaigrano Tišino in praproščakom. Ohranite ga v lepem spominu!
Vsi njegovi!
Domžale
/lamnik
23
ZAHVALA
V osemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stric
Anton Volčini
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, praporščaku in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu!
Žalujoči: žena Anica, hčerka Branka z družino in drugo sorodstvo Domžale, Vir, Anglija
j; WBBf
Že črna zemlja krije jo, njo, ki sem ljubil jo srčno, zdaj počiva in trohni, za me pa druge, druge ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše ljubljene
Polone Cukrov,
rojene Bečan iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Okteta Pirnat za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni! v
ZAHVALA
Ni več veselega in zdravega otroškega smeha v našem domu. Tako kruto, nasilno se je končalo komaj petletno življenje naše ljubljene
Urške
Vsem prijateljem, ki ste ji dali toliko cvetja in svečk, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi za napisane ali izrečene besede tolažbe in pomoč, s katero ste skušali pomagati nam, ki smo ostali s tako bolečino v srcu. Kot svetla lučka bo njen nasmejani obrazek živel med vsemi, ki smo jo tako ljubili.
Dragi prijatelji hvala, vsem za vse.
ZAHVALA
Ob smrti
Jurija Bolteta,
Pruharski Jur iz Ihana,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili. Posebno se zahvaljujemo župniku, g. Zaplati za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, ihanskemu cerkvenemu zboru za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, praporščakoma in ge. Joži Hribar za pomoč. Hvala tudi g. Zajcu za poslovilne besede in kolektivu Farma Ihan.
Vsi njegovi
Sreča je kakor sonce, kadar je najlepše, zatone.
(Ivan Cankar)
POLONA
Sredi poletja nas je globoko pretresla vest, da te nikoli več ne bomo videli. Spornih nate bo vedno ostal v naših srcih.
Sošolke in sošolci iz osnovne šole
ZAHVALA
V sedeminšestdesetem letu starosti nas je zapustil
Stane Šalamon
z Rodice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: hčerka Sabina in sin Zdenko z družinama
Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke
in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage in skrbne mame, stare mame, prababice in tete
Marjete And rej ka,
Bregarjeve mame iz Zagorice pri Rovtah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ZB, Društvu upokojencev, g. Stoparju za zaigrano Tišino, g. Kočarju za ganljive poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni!
ZAHVALA
Življenje je najlepše, ko se razsipa z žarom na vse strani in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori.
N. Crafenauer
Ob smrti našega ata, starega ata, brata in strica
Maksimiljana Mala,
"7 Bantu rjevega ata iz Peč
se iskreno zahvaljujemo vsakemu posebej, ki je atu pomagal pri prestajanju dolgotrajne, hude in neozdravljive bolezni, še zlasti pa Barbki Povirk, ki mu je lajšala dolge ure bolezni, osebju ZD Moravče in sosedom. Zahvala velja tudi vsem, ki ste se ga spomnili s cvetjem, svečami, z darovi za svete maše in ga pospremili na zadnjo pot odrešenja. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred, domačim pevcem za lepo cvetje, praporščakom, CD Peče, drugim gasilskim društvom in govornikoma za poslovilne besede.
Njegovi najbližji!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Franca Majdiča, stv
iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedom, osebju ZD, g. župniku za opravljen pogrebni oored, pevcem, zastavonošam in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi!
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka,
kakor v zelenem, prostranem gozdu!
ZAHVALA
Poslovili smo se od našega dragega moža, očeta, dedka, sina in brata
Vinka Marolta
iz Radomelj, Dermastijeva 34
Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše in drugo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku iz Radomelj za opravljen cerkveni obred, lovcem za slovo in govor, pevcem za zapete žalostinke in g. Franeku za poslovilne besede. Iskrena hvala ge. Ivanki Staretovi z Brnika za organizacijo pete svete maše na Brniku.
-»..-,,.
Vsi njegovi
		ZAHVALA
		
		V šestindevetdesetem letu starosti nas je tiho zapustila naša mama, babica in prababica
	mL *—~ jBr	Alojzija Rode, roj. Rezak iz Trzina
		
Iskreno se zahvaljujemo za podarjene sveče in darove za maše. Hvala župniku in diakonu za lepo opravljen pogrebni obred, trzinskim gasilcem in praporščaku.		
		Vsi njeni!
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi najinega štiriletnega sina
		Roka Koščaka iz Domžal, Ljubljanska c. 87,
se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, sosedom iz Ljubljanske 87, sodelavcem Induplati Jarše, nekdanjim sosedom iz Pengovove 5 za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na sinovi zadnji poti. Posebno hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!		
		Mamica Slavi in oči Marijan
Ljubila je polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ji blagovški je zvon!
ZAHVALA
šestnajstega avgusta 1994 smo se na pokopališču v Blagovici poslovili od naše drage mame, sestre in tete
Tončke Kropivšek
iz Zlatenka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in druge namene ter pevcem Lipa s Trojan. Hvala dr. Farkašu in ge. Irmi za zdravljenje in obiske. Iz srca se zahvaljujemo župniku g. Vrtovšku za lep pogrebni obred. Iskrena hvala g. Florjančiču za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in v tako velikem številu pospremili našo mamo na zadnjo pot.
Vsi njeni!
Z veliko odrekanja in žrtvovanja s/ / l/ubez-JflHJk nijo vodila naso družino skozi vse težave,
a kratka in huda bolezen je ustavila tvoje srce. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, sedaj v hladnem grobu mirno spiš.
ZAHVALA
Jkp' jJr" Ob prerani izgubi nase drage mame, žene,
.Ji"' 'lil babice in sestre
Helene Marinič-Krampršek
iz Gostinčeve ul. v Domžalah,
upokojenke Induplati Jarše
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni!
	
	ZAHVALA
	Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
■ ■	Ivanke Štempelj,
	roj. Grčar iz Dragomlja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem ostalim za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Gajšku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem ter govorniku Kepicu za izbrane poslovilne besede. Iskrena hvala dr. Zajčevi za zdravljenje.	
	Vsi njeni!
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal?
ZAHVALA
V devetinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, brat, svak, stric in prijatelj
Anton Markovič
iz Preserij pri Radomljah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, nekdanjim sodelavcem Biotehniške fakultete, sovaščanom in prijateljem za darovano cvetje, svete maše, pisna in ustna sožalja. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, skupini opernih pevcev za lepo zapete pesmi, g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred; posebna hvala g. ministru, prof. dr. Jožetu Ostercu za ganljiv govor ob slovesu.
Žalujoča žena Elizabeta in vsi drugi, ki smo ga imeli radi
		Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
		
		ZAHVALA
		Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
		Ivana Dragarja
		iz Drtije pri Moravčah
		
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Najlepša hvala g. župniku iz Moravč za opravljen pogrebni obred in moravskim pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!		
		Vsi njegovi!
ZAHVALA
V triinosemdesetem letu starosti nas je zapustila
Marija Oražem
s Krtine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darove za cerkev ter svete maše. Zahvaljujemo se gospodoma Vladimiru Pečniku in Janezu Jasencu za lepo opravljen obred, pevcem Okteta Tosama pa za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni!
Novo kombinirano gasilsko vozilo pred domom DS v Ihanu
Gasilsko društvo Ihan je praznovalo
Ihanski krajani so že leta 1920 ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. V tričetrt stoletnem delovanju je društvo združevalo najbolj požrtvovalne in delovne krajane; ti so pri svojem človekoljubnem in napornem delu dosegali lepe uspehe in tudi razočaranja v svojem društvenem življenju v kraju in zunaj njega. Skozi čas so se menjavali tragični, a tudi veseli dogodki. Številni požari, poplave in druge elementarne nesreče so v preteklosti pestile Ihan. Vedno so bili prvi na kraju nesreče gasilci in pomagali sokrajanom reševati njihova življenja, živino in drugo premoženje. Bili pa so tudi praznični dnevi, uspehi pri tekmovanjih, izgradnja in odprtje doma DS, izpopolnjevanje gasilske opreme in sodelovanja na raznih prireditvah v Ihanu in njegovi okolici.
In tak praznični dan, ki bo z veseljem vpisan v društveno kroniko, je bil 24. julij 1994, ko je društvo prevzelo od OGZ Domžale novo kombinirano vozilo. Ta dan je bil praznik ihanskih gasilcev, z njimi pa so praznovali tudi vsi krajani.
Že v soboto, 23. julija, so ob 18. uri priredili veliko sektorsko vajo, po končani vaji pa je bila velika vrtna veselica z bogatim srečelo-vom. Igral je ansambel Doreta Ko-govška z gostom Ivanom Hudni-kom.
Glavni del praznovanja je bil v nedeljo popoldne. Pri gostilni Zvonček v Prelogu so se zbrali praporščaki, gasilci iz Ihana in okoliških krajev, godba iz Domžal, narodne noše Turističnega društva Ihan in drugi krajani ter v slavnostnem sprevodu odšli mimo tirubne v križišču Ihana proti Gasilskemu domu; kjer se je ob zvokih državne himne pričela proslava ob prevzemu kombiniranega vozila. Pred lepo okrašenim vozilom se je zbralo občinstvo, gasilci, narodne noše, na vozu pa častni gostje, predsednik OGZ Domžale gospod Marjan Slatnar, gospod Aleksander Rihtar, starosta ihanskih gasilcev gospod Ivan Hribar, predsednik GD Ihan gospod Nande Starin, predstavnik SLS Domžale gospod Janez Hribar ter botra novega vozila go-
spod Jože Starin in predstavnik Farme Ihan gospod Janko Ros. Častnim gostom se je pridružil tudi ihanski župnik gospod Franc Zaplata.
V pozdravnem nagovoru je predsednik GD Ihan poudaril pomen prevzema kombiniranega vozila za ihanske gasilce in celoten kraj, izrazil je svoje zadovoljstvo in zahvalo vsem, ki so pripomogli pri nabavi vozila in izpopolnitvi gasilske opreme.
O delu gasilcev v društvih je spregovoril predsednik OGZ Domžale gospod Marjan Slatnar. Podelil je priznanja zaslužnim članom GD Ihan in izročil ključe šoferju novega vozila gospodu Andreju Sojerju.
Gospod Župnik Franc Zaplata se je zahvalil za povabilo. Izrazil je željo, da bi bilo tudi v bodoče sodelovanje med farno skupnostjo in gasilci dobro v korist in dobrobit vsem krajanom Ihana. Po starih slovenskih običajih in navadi je sklenil svoje misli z obredom blagoslova okrašenega novega kombiniranega vozila. Naj bi Bog po priprošnjah sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, varoval kraj in njegove prebivalce pred večnim in časnim ognjem in jih obvaroval pred nevihtami in neurji današnjega časa. Sv. Krištof, zavetnik voznikov in popotnikov, ki je godoval na ta dan, pa naj varuje vozilo, voznika ter druge gasilce pri njihovem človekoljubnem poslanstvu, ko rešujejo človeška življenja in premoženje krajanov.
Po blagoslovu sta spregovorila tudi botra novega vozila. Izrazila sta željo, da bi bilo v kraju čimmanj požarov in nesreč in bi vozilo v te namene uporabljali malokdaj, da pa bi bilo vedno v pripravljenosti služiti svojemu namenu.
Po končani prireditvi je bila velika vrtna veselica. Igral je ansambel bratov Poljanšek. Gasilci so pripravili dovolj hrane in pijače, da so bili številni gostje zadovoljni.
Celotno prireditev so omogočili in pripomogli k realizaciji OGZ Domžale, Občina Domžale, KS Ihan, Farma Ihan, JATA Ihan, SLS Domžale, Zidarstvo Oblak Peter, botra g. Trautl in Jože Starin ter mnogi krajani.
Program je vodil in povezoval
ANTON KRIŽAJ
Priprava za
MATURO
iz angleščine
Pričetek tečajev v oktobru. Število dijakov je omejeno.
Vpis vsak dan med 9.-11. uro, od 19. do 30. septembra.
American prof.
Call for info or drop in to the school office.
ac'cent
on Language, d.o.o.
English Language Center
Ljubljanska 36, Domžale, © 712-658
NAPREDEK
Mk       JŠHk       mM     " if       A ■     m ■■■ ' ■ jpl
II   V   lil   m   H   li I
AKCIJSKE
CENE
V SEPTEMBRU
V NAPREDKOVIH ŽIVILSKIH TRGOVINAH IN DISKONTIH
od 12. septembra do prodaje zalog
ŽIVILA
Posebna moka tip 400 Žito 66,00
Špageti Grande Durum 500 gr. 78,00
Rastlinsko olje 11 Zvijezda 170,00
Čokoladni desert sendvič
500 gr. Kandit 309,00
Napolitanke Hazelnut
500 gr. uvoz 209,00
Napolitanke Batons nougat
250 gr. Kraš 172,00
Filter čaj sipek 60 gr. Droga 87,00
Paradižnikov koncentrat
200 gr. D 90,00
Mortadela Gorica
šampion 5 kg            kg 704,00
Salamin                  kg 1.559,00
Kraški pršut BK VP kg 3.357,00 Mortadela Gorica
šampion 1 kg            kg 767,00
Milanska salama        kg 2.010,00
PIJACA
Vino beli Pinot 11 Goriška Brda 181,00 Rum 11 Alko 1.001,00 Sok fructa orange 50% 11 BP 115,00 Sok jabolčni Fruiko 0,25 I BP uvoz 39,00 Sirup borovnica 11 Mibel 214,00
ČISTILA IN DRUGO BLAGO
Pralni prašek Yoly 3 kg 399,00 Detergent za pomivanje posode EM111
126,00
Toaletno milo Fresh lemon
150 gr. 59,00
Gel za tuširanje Fa light
250 gr. 222,00
Kopel Fa light 500 ml 339,00
Deodorant Fa light sprav 248,00
Zobna krema fresh & free 70 gr. 124,00
Kuhinjska krpa, bombaž 115,00
Toaletni papir Carlina
10/1 Paloma 184,00
KUPUJTE V NAPREDKU!
KVALITETNO BLAGO, UGODNE CENE, PRIJAZNI PRODAJALCI
/lamnik
Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno.
GLASILO UREIA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka 0 Franc CERAR, neodvisni # Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka # Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov C Bogdan OSOL1N, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka 0 Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka. •
Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 71 1-832. # Tehnični urednik Janez DEMŠAR.
Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721-022, Marija GUTNIK.
Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69.
Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača.
Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.