INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V OKTOBRU
Indeksi industrijske proizvodnje Osnova: povprečje 1956 =100
Industrijska proizvodnja je v oktobru presegla septem-brsko proizvodnjo za "0 odstotkov in tako smo dosegli doslej najvišjo mesečno proizvodnjo. Na nadaljnji porast proizvod-nje je najbolj vplivala živilska industrija, v kateri je se-zonski pbrast proizvodnje prav v največjem razmahu. Naj-večji del tega porasta odpade na sladkor, katerega proiz-vodnja je v oktobru dosegla rekorden obseg 62 tisoč ton. Zaradi primerjave navajamo, da je znašala vsa letna proiz-vodnja v sušnem 1. 1952 le 57 tisoč ton.
V drugih industrijskih vejah proizvodnja ni zaostajala. V oktobru se je razen v fermentaciji tobaka v vseh vejah povečala. Kakor doslej se je uajbolj povečala v elektroindu-striji, z vidika namena proizvodov pa se je najbolj povečala proizvodnja za široko potrošnjo. Dva meseca pred koncem leta znaša indeks proizvodnje v primerjavi z lansko 116. Če-prav imamo do konca leta še november in december, katerih proizvodnja je pogosto odločilna za letne rezultate, lahko že z gotovostjo trdimo, da bomo dosedanji porast proizvodnje ohranili tudi kot Ietni rezultat. Porast industrijske proizvod-nje v višini 16 odstotkov pomeni nedvomno uspeh, ki je še večji, če ga povežemo z rezultati porasta delovne storilnosti.
Ce bo industrijska proizvodnja do konca leta porasla za 16 odstotkov, število zaposlenega osebja pa se bo povečalo — kakor pričakujemo — za 7 odstotkov, bo znašal doseženi porast delovne storilnosti približno 8 odstotkov. To bo hkrati največji doslej closeženi rezultat v porastu delovne storilnosti.
Pozrftivne težnje naraščanja proizvodnje in storilnosti so prišlc do izraza v malone vseh industrijskih vejah in v industriji vseh republik. Nekatere odmike smo zabeležili le v Makedoniji in Crni gori, v katerih premaguje industrija še nekatere začetne iežave.