-----42    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
zbornici poslancev je bil v saboto boj za adreso končan. Zgodilo se je, kar se je že naprej vedelo: adresa je bila od 114 nemških centralistov sprejeta; proti njej bilo je le 47 glasov (Poljaki, Slovenci, Tržačani, Bukovinci in kaki 3 Nemci). I)a sta hofrath Klun in grof Margheri med številko 114, razume se samo po sebi. Al predno je prišlo do glasovanja, zapustili so nemški Tirolci zbornico in ne pridejo več v zbor, razžaljeni po razuzdanem poročevalcu Tinti-u, ki jim je med drugim očital, da niso Avstri-janci, češ, da njih „domovinajeKim, njih cesar papež". Baron Giovanelli, voditelj tirolskih poslancev, je zahteval od predsednika, naj zavrne surovost poročevalčevo; al ker ta ne stori tega, po krepki deklaraciji Giovanellijevi zapusti zbornico 6 poštenjakov s klicem: ,,z Bogom za domovino in cesarja!" Nenadni odhod je celo osupnil centraliste, kajti zdaj vidijo, da kamen pada za kamenem, in da v 2—3 tednih utegnejo le še sami nemški centralisti sedeti v zbornici. Isti dan, ko je bila adresa končana, se je volil odbor, ki naj poroča o resoluciji gališki (to je, o zahtevah gališkega deželnega zbora), ki je bila lani odložena in ima zdaj kmalu se rešiti v državnem zboru. Zdaj pa (kar tudi današnja „Tagespošta" v dunajskem dopisu razodeva) nastopi čas, da vsi ostali avtonomisti (Slovenci, Bukovinci, Tržačani in nekteri Nemci) združeni stavijo predlog, da tisto, kar se privoli vsled resolucije Galiciji, raztegne se na vse druge dežele (resolucija kranjskemu zboru pripravljena blizo isto zahteva). Izstop ostale opozicije iz državnega zbora moral bi tedaj priti na dnevni red, ako se Poljakom kaj dovoli, drugim pa ne, in ko bi se direktne volitve sklenile zoper deželne pravice. — Kako negotovo je vse v državnem zboru, očitno se kaže tudi iz tega, da 14 dni iščejo kandidatov za ministre, pa neki do danes še ne enega gotovega niso našli; sami Nemci, ki so v državnem zboru, nimajo pravega zaupanja, da se obdrži dopolnjeno sedanje ministerstvo. Državni kancelar Beust, o kterem se je izprva mislilo, da je steber manj sin i ne spomenice, s je h koncu popolnoma sprijaznil z Giskro in tako zvest ostal pregovoru: ?)šviga švaga čez dva praga".   Važni časi tedaj kmalu pridejo.