Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2014/6 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0058 Naslov programa Socialno delo kot nosilec procesov družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji - teoretske podlage, metodološke in metodične usmeritve in zgodovinski razvoj Vodja programa 317 Darja Zaviršek Obseg raziskovalnih ur 12750 Cenovni razred A Trajanje programa 01.2009 - 12.2013 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 591 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.07 Kriminologija in socialno delo Družbenoekonomski cilj Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13,05 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Glavna usmeritev skupine je bila raziskati etične dileme socialnega dela, ki jih postavlja protislovje med zagovorniško in skrbniško vlogo v trojnem mandatu, ki ga dobi od uporabnikov, države in stroke. Raziskovanje je potekalo v petih glavnih smereh: raziskovanje premen socialne politike (erozija socialne države), preverjanje učinkov teh trendov v marginaliziranih skupinah, spremljanje procesov dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, dostop do zdravstva in ravnanje z etničnimi skupinami in priseljenci. Socialna politika je izgubila svojo avtonomijo in postala podrejena ekonomiji, s tem so tudi njene možnosti, da bi v času krize odgovorila na stiske ljudi, nezadostne, ne samo za klasične obrobne skupine temveč tudi za čedalje večji del srednjega razreda. Upor, ki ga izražajo sodobna gibanja, vključno z uporabniškimi, je priložnost za socialno delo, kako zavrniti pritiske, da bi postalo prekomerni racionalistični čuvaj 'porabe javnih sredstev'. Etične dileme postajajo bolj izrazite, kar povzroča umik v vzorce svetovanja, poučevanja in upravnega dela; na dlani pa so tudi novi izzivi: gibanja in uporabniške skupine zahtevajo spremembe in drugačno socialno politiko in omogočajo socialnemu delo nova zavezništva z ljudmi. Vprašanja, ki smo jih raziskovali: dezinstitucionalizacija, dolgotrajna oskrba, socialno starševstvo, delo s priseljenci, vprašanja zdravja in bolezni kažejo na možnosti, ki jih socialno delo ima, da ustrezneje odgovori na dane izzive. Te vsebujejo novo in ponovno prilaščanje socialnega z samoorganizacijo, ustvarjanjem novih oblik sožitja in solidarnosti. Vloga države in socialnega dela je, da z institucionalnimi rešitvami omogoča neinstitucionalne odgovore na vprašanja krize, negotovosti (prekarnosti), osamljenosti, ožigosanosti in izključevanja. Aktualne etične dileme socialnega dela so rešljive z izvorno zavezanostjo dobrobiti ljudi, a le s socializacijo odtujenega javnega dobra in pa z aktiviranjem lastnih sredstev ljudi pridobljenih z izkušnjami in neposredno solidarnostjo. Rezultate raziskovalnega dela skupine lahko odčitavamo na številnih ravneh: konceptualno gradivo za zakonodajne procese (družinska zakonodaja, dolgotrajna oskrba, socialno varstvo), spodbude za inovacije (zastopništvo in koordinirana obravnava v duševnem zdravju, neposredno financiranje), prispevek k družbenim gibanjem (Iz-hod, direktno socialno delo) in diskusija o vlogi socialnega dela (reorganizacija centrov za socialno delo, socialno delo v zdravstvu) in vprašanja obrobnosti in drugačnosti (izbrisani, priseljenci, oviranost, duševno zdravje, družinsko nasilje) in umestitev v mednarodni prostor - s publiciranjem, z razvojem novih študijskih programov (Šri Lanka, mednarodni doktorski študijski program, meduniverzitetni center v Dubrovniku), skupnostnih služb (Srbija, Albanija). Ustvarila je zgleden vzorec dialektike med konceptualnim delom, ki bogati prakso, hkrati pa ustvarja praktične izzive za ustvarjanje novih konceptov. ANG Main goal of the research group was to explore ethical dilemmas in social work by exploring its contradiction between advocating for people and caring for them within the triple mandate of users, state and profession. Research took five directions: investigating changes in social policy (erosion of welfare state), its effect on marginal groups, observing processes of deinstitutionalisation and introduction of long-term care, access to health and dealing with ethnical groups and immigrants. As social policy has lost its autonomy against economics it ceases to deliver welfare and well-being to the population, now at large. However, resistance through social movements including social work users gives the opportunity for social work to withstand pressures of becoming over-rationalistic, bureaucratic 'watch dog' of public'expenditure'. Now ethical dilemmas become more tangible and we witness retreat of social workers into counselling, administration and teaching. But there are also new challenges: protesting movements and users' groups call for changes and for a different social policy and pose an opportunity to rearticulate historical alliances of social work. The explored issues: deinstitutionalisation, long-term care, issues of health, immigration point to the direction social work can take to respond adequately to people's distress. New responses would include a new appropriation of the social - by self-organisation, new forms communities and solidarity. Role of the state and social work it to provide institutional means for non-institutional responses to the questions posed by crisis, precarity, loneliness, stigma and exclusion. Contemporary ethical dilemmas of social work could be resolved by: fundamental commitment to well-being of people and by socialisation of alienated public good and by activation of people's own means gained through experience and generated through the direct solidarity. The impact of the research was multi-folded. It produced conceptual material for public discussion and informed the process of legislature (family legislation, long-term care, social care), fed into the innovations in social care (mental health advocacy, coordinated community care, direct funding), participated in social movements (Walkout, Direct Social Work) and contributed to debate on the role of social work (reorganisation of social services, deinstitutionalisation, role of social work in health) and directed attention to the issues of marginality and otherness ('erased', immigrants, disability, mental health, family violence). It had also an international impact through publishing but also through developing new study programmes (Colombo, International doctoral studies, social work school at interuniversity centre in Dubrovnik) and community based services (Serbia, Albania). It was a successful dialectical pattern of conceptual work enriching practice, which in turns creates new challenges for thought. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu2 SLO Glavna raziskovalna usmeritev programske skupine je bila v raziskovanje etičnih dilem v socialnem delu. Osnovna izhodiščna teza je bila, da ima socialno delo dvojno družbeno vlogo (skrbništvo in zagovorništvo), ki ju oblikuje trojni mandat (uporabnika, države in stroke). Etična ravnanja so v socialnem delu utemeljena in povezana s ključnimi koncepti razmerja med svobodo, posameznikom in družbo; s konceptom enakosti, skrbi, človeške blaginje (well-being) in dobrega življenja. Temeljni zgodovinski mandat socialnega dela se v svojem bistvu ni spreminjal, pač pa se je v njegovi zgodovini spreminjalo oblikovanje nalog od racionalno funkcionalističnega k etično estetskemu, ki svojo logiko utemeljuje v analizi razmerij moči in priznavanju osebnih, skupinskih in kulturnih doživetij. Namen raziskovanja je bil etične dileme analizirati z zgodovinsko primerjavo, analizo trojnega mandata, odziva socialnega dela do najranljivejših skupin, prehoda z medicinsko zdravstvene paradigme k socialni, kritičnim pregledom normativnega urejanja prostora socialnega dela, organizacije storitev in oskrbe in vpliva uporabniških gibanj. Pri tem smo si zadali cilj opisati genezo in preobrazbe ključnih teoretskih pojmov socialnega dela, ustvariti komparativno in diferencialno podobo etike socialnega dela glede na posamezna teoretska ozadja, nacionalna okolja in različne politično-socialne kontekste, kot tudi zemljevid najpogostejših etičnih dilem in načinov soočanja z njimi, izdelati model socialnega dela na več ravneh in podati konceptualno osnovo za praktično delo. Raziskovanje je potekalo v petih glavnih smereh: raziskovanju premen socialne politike vpričo erozije socialne države, preverjanjem učinkov takih trendov v marginaliziranih skupinah prebivalstva, spremljanjem procesov dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, dostopa do zdravstva in ravnanje z etničnimi skupinami in priseljenci. S podrejanjem socialne politike ekonomski politiki se krepi erozija socialne države kot najpomembnejšega družbenega izuma prejšnjega stoletja. Koncept avtonomne socialne politike, brez katere ni mogoče ohraniti socialne države, je bil pri nas prvič formuliran že v letih med vojnama (v času, ko se je pojavil tudi v Skandinaviji). Po drugi svetovni vojni smo v sistemu socialističnega samoupravljanja socialno politiko razvodenili v instrumentalno sestavino drugih politik. Po državni osamosvojitvi iz začetka 90-tih smo prevzeli evropski koncept socialne politike (»mainstreaming«), ki pa ima vgrajeno enako slepo pego, ki je bila značilna že za našo prejšnjo, socialistično socialno politiko. Zato smo se zdaj znašli v razmerah, ko potrebe po avtonomni socialni politiki ne najdemo v nobenih programih političnih strank, tudi ne v socialnodemokratsko usmerjenih. Prav to - ne pa gospodarska kriza - je pripeljalo do sedanje erozije socialne politike na Slovenskem. Podrejanje socialne politike ekonomski, ki se podreja neoliberalni regulaciji državne politike, je uvod v nevarno ogrožanje socialne države. Krčenje socialnih pravic najprej prizadene pripadnike marginaliziranih skupin, po tem pa tudi druge. Ob tem smo izpostavili družbena gibanja, zlasti gibanja uporabnikov socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev in njihovih zaveznikov kot vir za angažirano socialno delo. Programska skupina je bila dejavna na področju teorije, prakse in zakonodajnih sprememb in sicer pri rekonceptualizaciji: a) revščine; b) dolgotrajne oskrbe (premik od institucionalne prakse k oskrbi po osebni meri); c) družine s poudarkom na analizah socialnega starševstva; pa tudi d) s kritično analizo konstrukcij drugačnosti; e) zgodovinsko analizo modelov države blaginje in f) rekonceptualizacijo socialnega dela. S spreminjanjem države blaginje je povezana tema institucionalizacije, njenimi učinki in alternativami. Dezinstitucionalizacija se je kljub deklarativnim napovedim v Sloveniji ustavila. Kljub izboljšanim življenjskim pogojem in izboljšavam v delu osebja, je za zavode še vedno značilna zaprtost, togost, regimentalizacija, pokroviteljski odnos, zaklepanje, zaprti oddelki. Opaziti je pripravljenost za spremembe na deklarativni ravni, a na dejanski ravni obstajajo ovire, ki so po eni strani finančnega po drugi pa normativnega značaja. To pred proces dezinstitucionalizacije postavlja vprašanje konverzije sredstev in virov in preoblikovanja sistema odgovornosti iz skrbniškega v partnerskega in iz obravnavnega modela preiti v model, ki bo definiral kakovost življenja na povsem oseben način. Dezinstitucionalizacijo definiramo širše kot zgolj preseljevanje ljudi iz zaprtih ustanov v skupnost: pri tem konceptu je ključen temeljni zasuk v odnosih moči med strokovnjaki in uporabniki, gre za epistemološki prelom od apriornega ezoteričnega znanja nadzorovanja v znanje vsakdanjega življenja. Pomembno področje aplikacije socialne pravičnosti sta zdravje in zdravstveni sistem, ki smo ju raziskovali skozi reprezentacijo in samoreprezentacijo socialnega dela v zdravstvu. Ukvarjali smo se s temami na stičišču med socialnim in zdravstvenim (npr. medikalizacija poroda in materinstva, reprodukcija, duševno zdravje). Raziskali smo novejša gibanja na področju javnega zdravja, kot je participacija uporabnikov v zdravstvu in vrstniška podpora. Poleg gibanja za participacijo uporabnikov v zdravstvenem sistemu je njihovo vlogo v marsikaterem pogledu spremenilo tudi znanje, ki izhaja iz izkušnje z boleznijo. Danes v odnosu s strokovnjaki na področju zdravja vstopa več profilov uporabnikov in uporabnic, ki menijo, da jim je bolezen dala izkustveno znanje, ki bi lahko koristilo zdravstvenemu sistemu in družbi. Delujejo z vrstniki (vrstniška podpora), v izobraževalnih okoljih (uporabniki, ki usposabljajo druge uporabnike, uporabniki-raziskovalci), v bolnišnicah (osebe, ki izobražujejo vrstniške podpornike). Družbena kohezivnost se je v preteklosti in se še danes odražala v ravnanjih in odnosu do etničnih manjšin in priseljencev. Ugotovili smo, da osebni pravni status (državljanstvo, status tujca) vse bolj postaja bistvo klasifikacije prebivalstva, kar vpliva na možnost uresničevanja pravic ter razvijanja občutka pripadnosti in povezanosti. Pri analizi položaja priseljencev smo se osredotočili na brezdokumentne - tako skupino izbrisanih kot drugih oseb brez osebnega pravnega statusa. Skupina je svoje delo utemeljila na sintezi različnih pristopov raziskovanja v socialnem delu, njegovih etičnih izhodišč, vloge pri družbenem vključevanju in uveljavljanju socialne pravičnosti, njegove teoretske artikulacije in praktičnega uresničevanja, umeščenosti v sisteme socialnega varstva, socialne varnosti in politike. S tem je raziskovalna skupina v celoti realizirala zastavljene raziskovalne cilje. Osnovne metode, ki smo jih uporabili, sledijo tradiciji angažiranega in akcijskega raziskovanja. Uporabili smo primerjalno raziskovanje sistemov, analizirali smo posamične primere storitev, ustanov in značilnih, kritičnih dogodkov, velik del gradiva izhaja iz udeležbe (z opazovanjem) in terenskih etnografskih beležk pri uvajanju novih storitev, kot tudi iz sodelovanja v skupnostnih akcijah. Veliko podatkov je raziskovalna skupina pridobila iz spremljanja uvajanja novosti na področju socialnega dela in socialnega varstva (uvajanje zagovorništva oz. zastopništva, koordinirane obravnave v skupnosti), različnih oblik financiranja storitev, socialnega dela na področju naravnih in drugih nesreč, dela z ranljivimi skupinami (migranti, ženskami, ki doživljajo nasilje, ljudmi s težavami v duševnem zdravju, osnovnošolci) in direktnih akcij (Iz-hod). Druga značilna metoda raziskovanja je teoretska v smislu preverjanja temeljnih konceptov socialnega dela, kot so: procesi izključevanja (tudi navidezni procesi vključevanja), družba, družbena gibanja, družina, skrb, avtonomija, svoboda, revščina, spol, etničnost itd. Razvili smo nov koncept in sicer direktno socialno delo, ki smo ga poglobljeno teoretsko opredelili in deloma preizkusili v praksi. Direktno socialno delo pomeni direktno odgovornost ljudem (v nasprotju z odgovornostjo ustanovam in naraščajoči birokraciji). Koncept direktnega socialnega dela črpa tudi iz izročila radikalnega socialnega dela in je ena njegovih artikulacij v tem zgodovinskem trenutku. Ključne ugotovitve so, da je socialna politika izgubila svojo avtonomijo in postala podrejena političnim in ekonomskim sistemom. Vpričo krize je posledica tega večja stopnja marginaliziranosti prebivalstva, saj se »klasičnim« marginalnim skupinam pridružujejo številni pripadniki razlaščenega srednjega sloja. Socialno delo se v takem momentu sooča s poglobljenimi etičnimi dilemami. Na eni strani se spopada s pritiski ne-več-socialne države, da deluje nadzorovalno, še več, da namesto omogočanja dostopa do javnih sredstev dostop omejuje, na drugi strani pa ne le s večjimi stiskami ljudi temveč tudi željo po spremembah, ki jo izkazujejo gibanja, ki so tej krizi nastala. Socialno delo se tako zateka v vzorce svetovanja, poučevanja in upravnega dela, saj izgublja sebi lastna sredstva, ki bi ljudem omogočala boljše življenje. Hkrati pa se na povečane stiske, kot tudi na izzive družbenih gibanj, mora odzivati. Ravno vprašanja, ki smo jih obravnavali: dezinstitucionalizacija, dolgotrajna oskrba, socialno starševstvo, delo s priseljenci, vprašanja zdravja in bolezni kažejo na možnosti, ki jih socialno delo ima, da ustrezneje odgovori na dane izzive. Te vsebujejo novo in ponovno prilaščanje socialnega z samoorganizacijo, ustvarjanjem novih oblik sožitja in solidarnosti. Vloga države in socialnega dela je, da z institucionalnimi rešitvami omogoča neinstitucionalne odgovore na vprašanja krize, negotovosti (prekarnosti), osamljenosti, ožigosanosti in izključevanja. Aktualne etične dileme socialnega dela so rešljive z izvorno zavezanostjo dobrobiti ljudi, še posebej tistih v stiski, a le s socializacijo odtujenega javnega dobra na eni strani, na drugi pa z aktiviranjem zasebnih, z izkušnjami in neposredno solidarnostjo pridobljenih sredstev, ki jih ljudje še imajo. Delo raziskovalne skupine je imelo številne molekularne kot tudi molarne učinke. Ne le z objavljanjem temveč tudi s sodelovanjem v javnih razpravah, konkretnem delovanju socialnega varstva in udeležbi v gibanjih so člani programske skupine prispevali veliko k aktualnim razpravam o novi socialni zakonodaji, temeljnem državljanskem dohodku, vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe, reševanju vprašanja izbrisanih, vzpostavljanju novih oblik starševstva, reorganizaciji socialnega varstva, itn. Konkretno so člani programske skupine sodelovali pri uvajanju koordinirane obravnave v skupnosti in zastopnikov na področju duševnega zdravja, mobilizaciji za dezinstitucionalizacijo (Iz-hod), ustvarjanju iniciative »Direktnega socialnega dela«, zaključevanju pilotskega eksperimenta neposrednega financiranja, razvijanju socialnega dela v zdravstvu, spremljanju socialnega dela na področju družinskega nasilja, vprašanju izbrisanih in migrantov, in ob spremembah socialne in družinske zakonodaje. Skupina je v letih 2009-2013 objavila 26 znanstvenih in 16 strokovnih člankov (od tega skoraj polovico v mednarodnih revijah), 23 poglavij v monografskih publikacijah, kar 10 monografij in 23 zaključnih raziskovalnih poročil. Delo programske skupine je bilo vpeto v več mednarodnih mrež (svetovno združenje šol za socialno delo, ENTER - inovacije v duševnem zdravju, demokratična psihiatrija in duševno zdravje, ) predstavili pa smo ga tudi na predavanjih na tujih univerzah (Cambridge, Sarajevo, Zagreb, Gradec, Priština, Berlin, Hong Kong idr.), vzpostavili smo nov študij socialnega dela v Colombu (Šri Lanka) in sodelovali kot mednarodni izvedenci pri uvajanju dezinstitucionalizacije v Albaniji, Srbiji in Hrvaškem. Člani programske skupine vodijo mednarodno doktorsko šolo (INDOSOW) in podiplomsko šolo socialnega dela na Meduniverzitetnem središču (IUC) v Dubrovniku, 2010 pa smo tudi začeli izdajati in urejati revijo Dialogue in Praxis: An International Social Work Journal. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Zastavljeni raziskovalni cilji so bili v celoti uresničeni. Za kriterij stopnje realizacije raziskovalnega programa nam služi presoja o tem, v kolikšni meri smo uspeli testirati (potrditi/ovreči) glavne teze, napovedane v prijavljenem projektu. Gre za tri osrednje teze: 1. teza: na Slovenskem prevladuje konceptualna nedorečenost socialne politike (SP), ki se kaže v nihanju med tremi splošnimi oz. načelno možnimi koncepti, t. j. med instrumentalno, integralno in avtonomno SP 2. teza: tradicionalne slabosti profesionalnega socialnega dela se v kriznih razmerah povečujejo, z vpetostjo (podrejenostjo) v nefunkcionalni sistem socialne politike pa se še utrjujejo. Zato nastaja vse večji razcep med storitvami socialnega dela na eni strani in dejanskimi potrebami uporabnikov na drugi. V takšnem kontekstu je socialno delo neuspešno pri identifikaciji ključnih družbenih dejavnikov, ki proizvajajo uporabnike socialnega dela, zato se manjša uspešnost kot tudi učinkovitost profesionalno-institucionalnih intervencij, ki niso dovolj usmerjene na odpravljanje vzrokov težav. 3. teza: zaostrovanje problemov na področju družbene kohezivnosti je povezano (tudi) s socialno politiko in storitvami socialnega dela. V raziskovalnem delu smo podali kvalificirane odgovore na vse tri postavljene teze. - K 1: namesto razvoja avtonomne SP prevladujejo na formalni ravni značilnosti integralnega koncepta SP, ki pa se dejansko izvaja v smeri instrumentalne SP (podrejene ekonomski politiki). - K 2: teza o krepitvi tradicionalnih slabosti profesionaliziranega socialnega dela je potrjena tako na področju personaliziranih kot tudi institucionaliziranih storitev. V zvezi s prvimi se krepijo trendi birokratizacije, zaostrovanja in tudi pogojevanja pri dostopu upravičencev do osnovnih socialnih pravic (»pomoči« oz. »transferjev«). V zvezi z institucionaliziranimi storitvami pa je simptomatičen primer dezinstitucionalizacije, ki se je kljub deklarativnim napovedim v Sloveniji ustavila. Kljub nekaterim izboljšavam na tem področju je za zavode še vedno značilna zaprtost, togost, regimentalizacija, pokroviteljski odnos, zaklepanje, zaprti oddelki itd. Opaziti je pripravljenost za spremembe na deklarativni ravni, a na dejanski ravni obstajajo ovire, ki so po eni strani finančnega po drugi pa normativnega značaja. To pred proces dezinstitucionalizacije postavlja vprašanje konverzije sredstev in virov ter preoblikovanje sistema odgovornosti iz skrbniškega v partnerskega, kjer bo kakovost življenja opredeljena na bolj individualiziran, uporabnikov ustreznejši način. - K 3: v zvezi s tretjo tezo smo preučili nekatera ključna področja: družinska politika, področje reproduktivnih tehnologij, problematika ljudi z ovirami (zlasti otrok), pojavne oblike nasilje (na interpersonalni, strukturni in simbolni ravni), socialno delo v zdravstvu, instrumentalizacija državljanstva za statusno zapiranje (problematika izbrisanih, priseljencev, tujcev in etničnih manjšin). 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine4 Sprememb ni bilo 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 4110181 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Državljanske prakse nedržavljanov v Sloveniji ANG Citizenship practices of non-citizens in Slovenia Opis SLO Članek se ukvarja z državljanskimi praksami žrtev izbrisa pri čemer interpretira te prakse kot procese emancipacije: z aktivističnim bojem in bojem preko sodišč so si izbrisani povrnili dostojanstvo ter zahtevali pravico do vrnitve odvzetega statusa ter pravico do kompenzacije za 'izgubljena leta'. Učinki boja presegajo golo vrnitev odvzetih pravic in statusov: s tem, ko so se ljudje javno izpostavili kot 'izbrisani' in pokazali na nepravični sistem, so v posrednem smislu izzvali meje državljanstva (v smislu kdo je lahko državljan in kaj naj bi to pomenilo). ANG This article discusses the citizenship practices of the victims of the erasure and interprets these practices as emancipation processes: the erased used grass roots and legal means to attempt to obtain the right to dignity, the right to stay and the right to compensation for their 'lost years'. The effects of their struggle went beyond matters of mere utility: by publicly defining themselves as 'the erased' and acting upon injustice; the erased challenged the boundaries of citizenship in terms of membership and content. Objavljeno v Carfax Publishing; Citizenship studies; 2013; Vol. 17, no. 6/7; str. 803816; Impact Factor: 0.738;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.834; A': 1; WoS: UU; Avtorji / Authors: Zorn Jelka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 4025445 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Erozija slovenske socialne politike ANG Erosion of Slovenian social policy Opis SLO Prispevek obravnava regulacijo socialne politike v odnosu do drugih politik v Sloveniji, vrednotenje socialnopolitičnih vsebin pri političnih strankah in v raziskavah javnega mnenja ter aktualno politiko do področja socialnega varstva. S podrejanjem socialne politike ekonomski politiki se krepi erozija socialne države kot najpomembnejšega družboslovnega izuma prejšnjega stoletja. Zato smo se zdaj znašli v razmerah, ko potrebe po avtonomni socialni politiki ne najdemo v nobenih programih političnih strank, tudi ne v socialnodemokratsko usmerjenih. Prav to - ne pa gospodarska kriza - je pripeljalo do sedanje erozije socialne politike na Slovenskem. ANG The article looks into the regulation of social policy in relation to other policies in Slovenia, the political parties' approach to socio-political issues, the public opinion on these issues, and present approaches to social care. The subordination of social to economic policy increasingly undermines the welfare state, one of the most important social inventions of the previous century. As a consequence, Slovenia has now found itself in a situation in which not one political party's program calls for the autonomy of social policy, with socio-democratic political parties being no exception in this respect. It is precisely this reason - rather than the economic crisis - that brought about the current erosion of social policy in Slovenia. Objavljeno v Pravni fakultet, Studijski centar socijalnog rada; Ljetopis socijalnog rada; 2013; Godište 20, br. 1; str. 143-170; Impact Factor: 0.095;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.922; WoS: WY; Avtorji / Authors: Dragoš Srečo Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 3. COBISS ID COBISS.SI-ID 153625' Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Folikli, transferji, zamrznjenčki reproduktivne izbire in nove etične dileme. ANG Follicles, transfers, frozen embryos: reproductive choices and the new ethical dilemmas Opis SLO Človeška reprodukcija je vse pogosteje odvisna od medicinske reproduktivne tehnologije, finančnih transakcij, genetike in od odločitev med številnimi izbirami v obdobju pred spočetjem otroka. Primerjalna analiza omenjenih procesov pokaže, da se ne povečuje le število medicinsko reproduktivnih posegov in število odraslih, ki biološko ali socialno sodelujejo pri rojstvu otroka, kar ustvarja nove oblike socialnega starševstva, temveč tudi število izbir in etičnih dilem. Reproduktivne tehnologije in izbire pa odločilno vplivajo tudi na ljudi z ovirami. ANG Human reproduction is increasingly dependent on medical technology, financial transactions, genetics and decisions among many choices which have to be taken prior of the child's conception. Comparative analysis of these processes shows the increased number of medical reproductive interventions as well as an increased number of adults who are either biologically or socially involved in the birth of a child and a growing number of personal choices which are made and some new ethical dilemmas. Reproductive technologies and choices strongly influence people with disabilities. Objavljeno v Annales, Series historia et sociologia, ISSN 1408-5348, št. 2, 2013, str. 377-388. http://www.zdjp.si/sl/docs/annales/sociologia/n23-2/annales23-2.pdf. [COBISS.SI-ID 1536250052], [SNIP] kategorija: 1A3 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), AHCI, ERIHC, MBP; tipologijo je verificiral OSICD . točke: 68.9, št. avtorjev: 1 Avtorica : Darja Zaviršek Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID COBISS.SI-ID 264932' Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Direktno socialno delo ANG Directo Social Work Opis SLO Delo delu temelji na raziskovanju zgodovinskih dispozitivov socialnega dela, analizi glavnih operacij in načinov delovanja socialnega dela. Problematizira pojem pomoči in poskuša odkriti sintakso delovanja v socialnem delu. Raziskuje okvire delovanja socialnega dela in vire, pri tem preseže klasično razumevanje trikotnika blaginje, saj vpelje kot pomemben vir socialnega dela ravno gibanja. Na tem temelju zasnuje konceptualno ogrodje direktnega socialnega dela, ki je nastalo v okviru gibanja 15. oktober. V tem delu je knjiga programski in izkustveni dokument dogajanja, ki smo mu priča. ANG Work is based on the investigation of social work dispositives, analysis of the basic operations and ways of functioning of social work. It problematizes concept of help and seeks to uncover the syntax of social work. Looks into social work resources transcending the concept of welfare triangle and pointing out the merit of social movements. On this basis conceptual framework of direct social work is conceived, the imitative in 15 o movement, providing experiential and programmatic document of the events we are witnessing. Objavljeno v (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /*cf., 2012. 372 str., tabela. ISBN 978-961-257-047-7. [COBISS.SI-ID 264932608] . Avtor monografije: Vito Flaker Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 69614593 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Od krvi do skrbi: Socialno starševstvo v globalnem svetu ANG FRom Blood to Care: Social Parenthood in a Global World Znanstvena monografija je zgodovinska, sociološka in psihosocialna analiza Opis SLO socialnega starševstva v sodobnem svetu. Je primerjalna analiza, ki vključuje primere z različnih delov sveta in analizira, kakšne družbene spremembe so vplivale na premik od biološkega k socialnem starševstvu in k pluralističnem razumevanju starševstva v sodobnem svetu. Obravnava fenomen današnjih migracij žensk, globalno starševstvo, zaton zakonske zveze, premike na področju reproduktivne medicine in pojav novih družinskih oblik. Analizira antropološko kategorijo krvi, kot temeljne povezanosti med posamezniki in se vpraša, ali ni kri zamenjal koncept skrbi, ki postaja primarna vez med odraslim in otrokom. ANG The book is a historic, sociological and a psychosocial analysis of social parenthood in contemporary world. It is based on a comparative analysis with case studies from different parts of the world and it shows which societal differences have caused the shift from biological towards the social parenthood and towards the pluralistic notion of parenthood. It analysis the global phenomena of women's migration, global parenthood, the fall of marriage, the importance of the medical reproductive technology and the formation of the new family formations. It questions the anthropological category of the blood which is supposed to be the fundamental link between two individuals. It also shows that the concept of blood has been replaced with the concept of care which is becoming the primary relationship between the adult and the child. Objavljeno v Aristej; 2012; 171 str.; Avtorji / Authors: Zaviršek Darja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 3935077 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji ANG A Short History of Deinstitutionalisation in SLovenia Opis SLO V Sloveniji je več kot 20.000 ljudi zaprtih v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih za usposabljanje in drugih ustanovah. V prispevku je podana zgodovina deinstitucionalizacije v Sloveniji, ki jo razumemo širše kot samo preselitev ljudi iz azila v skupnost. Njene začetke lociramo v šestdeseta leta z eksperimentom v Logatcu in kolonij na Rakitni, v skupnostnih akcijah po lokalnih skupnostih v Ljubljani in drugo. Značilnost teh projektov je bila antiavtoritativna naravnanost, vključevanje stigmatiziranih in demokratizacija skupnosti s skupnostnim in skupinskim delom. Cilji in tarče deinstitucionalizacije so se jasneje izoblikovale v osemdesetih letih na taborih v Hrastovcu in so se nadaljevali v devetdesetih s prvim zagonom skupnostnih služb. Ugotavljamo, da je proces deinstitucionalizacije zastal zaradi pomanjkanja politične volje in iz drugih razlogov. ANG More than 20.000 people in Slovenia is currently closed in psychiatric hospitals, special institutions and other institutions. In this article the history of deinstitutionalisation in Slovenia is described and analysed. Author claims that deinstitutionalisation needs to be broader than just resettlement of the people to the community. The process in Slovenia began in sixties with experiment in Logatec, summer camps in Rakitna and with some other community projects in Ljubljana. These projects featured anti-authoritarianism, inclusion of the stigmatised, democratization of the community by the community and group work. The goals of deinstitutionalisation - closure of the institution and provision in the community - was clearly articulated in the eighties in youth work camps in long stay institution Hrastovec. First community services have been introduced in nineties. The process of deinstitutionalisation came to a halt, mostly because of the lack of political will and other reasons, explored in the article. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Študentska založba; Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo; 2012; Letn. 39 [i. e. 40], št. 250; str. 13-30, 291, 299; Avtorji / Authors: Flaker Vito Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 3843941 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Socialno delo v zdravstvu : tematska številka ANG Social work in health care Opis SLO Mojca Urek je bila gostujoča urednica tematske številke. Tematska številka revije Socialno delo je nastala kot rezultat raziskovanja programske skupine na področju socialnega dela v zdravstvu. Ugotovitve kažejo na to, da je socialno delo v zdravstvu nedvomno eno od najbolj zanemarjenih in znanstveno nereflektiranih področij, ki je prav zaradi umanjkanja kritične refleksije in dominantnosti močnejših strok v dolgih obdobjih, še v preveliki meri prekrito z medicinskim diskurzom. V raziskavi smo se dotaknili tudi novejših gibanj na področju javnega zdravja, kot je participacija uporabnikov z zdravstvu in vrstniška podpora. Poleg gibanja za participacijo uporabnikov v zdravstvenem sistemu je njihovo vlogo v marsikaterem pogledu spremenilo tudi znanje, ki izhaja iz izkušnje z boleznijo. Danes v odnos s strokovnjaki na področju zdravja vstopa več profilov uporabnikov in uporabnic, ki menijo, da jim je bolezen dala izkustveno znanje, ki bi lahko koristilo zdravstvenemu sistemu in družbi. Delujejo z vrstniki (vrstniška podpora), v izobraževalnih okoljih (uporabniki, ki usposabljajo druge uporabnike, uporabniki-raziskovalci), v bolnišnicah (osebe, ki izobražujejo vrstniške podpornike). ANG The thematic issue of Journal of Social Work is a final result of our research on the field of social work in the health care. Results showed that the field of social work in the health care is one of the most neglected area in social work science. The consequence of such situation along with long lasting domination of powerful professions in this field is a dominance of medical discourse in the language of social workers. The new movements and practices have been approached, such as patient participation and peer support in health care. Alongside the movement of patients' participation within the health system, the knowledge drawn from the experience of illness has changed the patients' roles in many aspects. The importance of chronic illness has stimulated the development of patients' education about their illness in order to support them in their symptoms management and to improve their life quality. Several ideal typical roles of patients are nowadays in relation with health professionals: those who consider that their illness brought them experiential knowledge that could be useful to the health system and the society. They are acting with their peers (peersupport), in educational settings (user-trainers, user-researchers), in hospitals (peer-educators). Šifra C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor) Objavljeno v UREK, Mojca (ur.). Socialno delo v zdravstvu : tematska številka = Social work in health care, (Socialno delo, Let. 51, 2012, št. 1/3). Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2012. 216 str. [COBISS.SI-ID 3843941] Tipologija 1.20 Predgovor, spremna beseda 3. COBISS ID 3855973 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Družbena konstrukcija profesionalnega zagovorništva na področju duševnega zdravja ANG The construction of professional advocacy in mental health Opis SLO V prispevku se ukvarjamo s tezo, da se je diskurz o profesionalnih zagovornikih (zastopnikih pravic oseb na področju duševnega zdravja) s vključitvijo sestrskih in drugih profilov, ki so primarno zaposleni v bolnišnicah, nekoliko premaknil od diskurza o človekovih pravicah, ki je zaznamoval področje zagovorništva prej, k medicinskemu diskurzu. Po drugi strani pa se spreminja tudi pogled zdravstvenih profilov, ki nastopajo v vlogi zagovornika, na svoj matični poklic. Tezo poskušamo raziskati z analizo pripovedi zagovornic in zagovornikov. ANG The leading discourse laying in the base of mental health lay advocacy actions and philosophy in the nineties 'was the so called human rights discourse in mental health. The impression is that with new developments in the mental health field (introduction of the professional statutory advocacy) this tends to change towards greater inclusion of other discourses (mainly discourse of medical model) in understanding the role of professional advocates. This is mainly caused by recruitment of advocates with nursing or social work professional background who are employed in the psychiatric hospitals. On other side their view on their original profession extremely changed toward inclusion of human rights discourse. The paper aims to explore this thesis through statutory advocates' narratives about their advocacy cases in the first year of their work. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Urek Mojca Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 262967808 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Notranje in meddržavne posvojitve ANG National and Intercountry Adoptions: From Personal Experiences towards Good Practice and the Development of the Professional Competencies in Social Welfare. Opis SLO Gre za prvi znanstveni priročnik s področja nacionalnih in mednarodnih posvojitev pri nas. Knjiga na interdisciplinarni način obravnava posvojitve kot kompleksen in vseživljenjski proces iz različnih perspektiv: zgodovinske, socialnopolitične, kulturne, psihosocialne in iz perspektive mednarodnih družinskih politik. Vključuje perspektivo otroka, ženske, ki odda otroka v posvojitev, družine, ki otroka sprejme in perspektivo strokovnih delavk na tem področju. Namenjena je razvijanju strokovnih kompetenc, razvoju dobre strokovne prakse in podpori staršev in ljudem, ki so bili posvojeni. Knjigo je sofinaciralo MDDSZ, Socialna Zbornica Slovenije pa je aprila 2013 organizirala strokovni posvet za strokovnjake na osnovi te publikacije. ANG This is the first monographic publication in Slovenian language that deals with the national and intercountry adoptions in Slovenia. The interdisciplinary analysis of adoption sees it as a complex life-long process. The book encompasses the following perspectives: historical, socio-political, cultural, psychos social and the perspective of the family politics. It encompasses the views of different stakeholders, from the child's perspective, the one of the woman who gives the child for adoption, the social family, and the views of professionals. The aim of the book is to develop professional competencies and to support parents as well as people who were adopted. The book was co-funded by the Ministry of Labour, Family and Social Affairs. The Social Chamber of the RS has organised a professional training on the basis of this publication. Šifra D.04 Pobuda za uvedbo novega raziskovalnega področja v Sloveniji Objavljeno v Fakulteta za socialno delo; 2012; 248 str.; Avtorji / Authors: Zaviršek Darja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 267989248 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Proti socialnemu trpljenju; socialno delo v sodelovanju z ljudmi z ovirami v času krize: zvočna knjiga mednarodnega znanstvenega simpozija ANG Against social suffering : social work in alliance with the people with disabilities in the times of crisis : compendium of the International Regional Symposium of the IASSW, EASSW and EEsrASSW, Ljubljana. Opis SLO Vodja progamske skupine je bila vodja junija 2013 organiziranega dvodnevnega znanstvenega simpozija Against Social Suffering: Social Work in Alliance with People with Disabilities in the Times of Crises, na katerem so raziskovalci iz 16 držav (Madžarska, Hrvaška, BIH, Avstrija, Šrilanka, Južna Afrika, Hong Kong, Gruzija, Rusija, Grčija, VB, Indija, Azerbaijan, Nemčija, Kosovo) predstavili vrhunske raziskovalne dosežke s področja študij hendikepa (disability studies) in analize položaja oviranih iz perspektive človekovih pravic v posamezni nacionalni državi in v primerjalni perspektivi. Vodja raziskovalne skupine je za simpozij pridobila tudi finančna sredstva zunaj ARRS in sicer od European Association of the Schools of Social Work (EASSW) in International Association of Schools of Social Work (IASSW). Na simpoziju so sodelovali tudi ostali člani programske skupine, vključno dva MR. Rezultat simpozija je zvočni zbornik v katerem so zbrana vsa predavanja s simpozija, povzetki in fotografski material. Zbornik je javno dostopen. ANG The leader of the research program group was the organiser and chair of a two-day scientific symposium Against Social Suffering: Social Work in Alliance with People with Disabilities in the Times of Crises in June 2013; researchers from 15 countries (Slovenia, Hungary, Croatia, Bosnia, Austria, Srilanka, South Africa, Hong Kong, Georgia, Russia, Greece, Great Britain, India, Kosovo, Germany) presented cutting edge research results in disability studies and national and comparative analyses of the situation of people with disabilities from the perspective of human rights. The research program group leader raised funding for it also outside ARRS, from the European Association of the Schools of Social Work, EASSW and the nternational Association of Schools of Social Work, IASSW. Also other members of the program group participated at the symposium, including two young researchers.The outcome of the symposium is an audio book - a collection of all lectures, abstracts and photographic material from the conference. The audio book is an open resource, available to all audiences. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v ZAVIRŠEK, Darja, SOBOČAN, Ana Marija, KRSTULOVIČ, Gašper (uredniki). Against social suffering : social work in alliance with the people with disabilities in the times of crisis : compendium of the International Regional Symposium of the IASSW, EASSW and EEsrASSW, Ljubljana, 17th - 18th June 2013. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2013. ISBN 978-961-656947-7. https://www.dropbox.com/s/57z2nrhn3km5mk0/Against_Social_Suffering-EBOOK.pdf. [COBISS.SI-ID 267989248] Tipologija 2.05 Drugo učno gradivo 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 Člani in članice programske skupine so bili aktivni v mednarodnih strokovnih in znanstvenih telesih. Organizirali so domače in mednarodne dogodke. Darja Zaviršek je od leta 2009 je raziskovalka v Academic Network of European Disability Experts, Human European Consultancy in Univrsity of Leeds (http://www.disabilityeurope.net/aboutus). V letih od 2010 do 2013 je aktivno sodelovala v akademskem svetu projekta "(Re)vision of Social Policy in PostSoviet Space: Ideologies, Actors and Cultures"! (Financerji: TEMPUS, Macarthur, Open Society Institute, New York; http://revisionsocpolicy.ru/main ). Bila je organizatorka in vodja mednarodnega simpozija : Against Social Suffering. Social Work in Alliance with People with Disabilities in the Time of Crises (Faculty of Social Work, Ljubljana). Je sourednica istoimenske zvočne knjige Against Social Suffering Social Work in Alliance with People with Disabilities in the Time of Crises. Faculty of Social Work, Ljubljana (http://www.dropbox.com/s/57z2nrhn3km5mk0/Against_Social_SufferingEBOOK.pdf ). Mojca Urek je bila članica Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport med leti 2010 - 2013. Soorganizirala je letno nacionalno konferenco o pogojih delovanja žensk v znanosti ter sodelovala pri pripravi pobud za izboljšanje položaja znanstvenic. Bila je članica republiškega razvojnega kolegija socialnih delavk in delavcev zdravstvu pri Ministrstvu za zdravje. Vito Flaker vodi mednarodno podiplomsko šolo Inter-University Centre Dubrovnik, School of Social Work Theory and Practice. Je urednik mednarodne strokovne revije Dialogue in Praxis, ki jo izdaja International Social Work Journal (http://www.dialogueinpraxis.net/). Jelka Zorn je članica Editorial Advisory Board znanstvene revije Critical and Radical Social Work, The Policy Press. Srečo Dragoš je sodeloval pri prenovi slovenskega skupnega etičnega kodeksa za področje socialnega varstva (nosilec projekta je Socialna zbornica). 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Raziskovalni rezultati programske skupine pomenijo epistemološki preboj za socialno delo kot družboslovno disciplino in tudi za druge družbene znanosti. V zadnjih desetih letih je za akademsko socialno delo značilen pospešen razvoj specifičnih tem in teoretskih konceptov, ki presegajo klasične meje posameznih znanstvenih disciplin in spodbujajo tesno transdisciplinarno sodelovanje med pravom, medicino, ekonomijo, geografijo, socialnim delom in drugimi vedami. Raziskovalni program je okrepil tovrstna transdiciplinarna povezovanja v znanosti na aplikativnih področjih kot so: področje življenjskega sveta uporabnikov, metod socialnega dela, organizacijskih oblik služb socialnega varstva, modelov socialne politike in študij hendikepa. Za razvoj znanosti je pomembno, da družboslovje iz vidika uporabnikov kritično analizira dosežke tehnološko visoko razvitih področij kot je to medicinska reproduktivna tehnologija, ki se pogosto uporablja med ljudmi, ki so uporabniki socialnega dela (revni, ovirani, ženske). Ti lahko postanejo - kot kažejo nekateri trendi- objekt genetskih testiranj, selekcijskih abortusov, gestacijske reprodukcije v revnih delih sveta po vzhodni Evropi in Aziji. Tehnološki napredek brez poglobljenega etičnega premisleka o posameznikovi avtonomiji, samoodločbi, informiranem pristanku, kvaliteti življenja in o zagotavljanju večje enakosti, lahko vodi v kršenje človekovih pravic, družbeno nazadovanje in poglablja neenakosti. ANG Research results constitute an epistemological breakthrough for social work as a social sciences discipline as well as other social sciences. An accelerated development of specific topics and theoretical concepts transgressing classical limits of individual scientific disciplines is characteristic for the academic social work in the recent years, encouraging a tight interdisciplinary cooperation between law, medicine, economy, geography and social work. Research results have strengthened such inter-disciplinary cooperation in science on applicative fields, such as: life-world of service users, social work methods, organizational forms of social welfare services, models of social politics and disability studies. It is vital for the development of science, that social sciences critically analyse - from the perspective of service users - the achievements of technologically highly developed fields, such as medical reproductive technologies, frequently used among social work users (poor, disabled persons, women). These individuals often become - as some trends show - the object of genetic testing, selective abortions, gestational reproduction in the poor parts of the world, such as Eastern Europe and Asia. Technological progress without in-depth ethical considerations about individual's autonomy, self-determination, informed consent, quality of life and more equality, can lead to human rights violations, societal regression and deepening of inequalities. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Programska skupina je bila dejavna na področju teorije, prakse in zakonodajnih sprememb: a) pri konceptualizaciji nove revščine; b) rekonceptualizaciji dolgotrajne skrbi za ljudi z dolgotrajnimi ovirami (s poudarkom na premiku od institucionalne prakse k individualiziranemu načrtovanju skrbi); c) rekonceptualizaciji družine s poudarkom na analizah socialnega starševstva in konceptov pomoči; d) na področju kritične analize konstrukcij drugačnosti, enakopravnosti, dostojanstva in e) zgodovinski analizi modelov države blaginje. Članice in člani programske skupine so bili dejavni pri odzivanju na družbeno politične spremembe in zakonodajne novosti (Družinski zakonik, Zakon o javnih financah, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o socialnem varstvu, predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi). Člani programske skupine so v javnih razpravah poudarjali pomen socialnega vprašanja in dejstvo, da brez njegove rešitve tvegamo marginalizacijo najnižjih slojev s tem pa tudi dezintegracijo družbe kot celote. Zdi se - da je zaradi ekonomske in politične krize - socialno vprašanje nerešljivo. Programska skupina je za Slovenijo pomembna, saj podaja konstruktivno kritiko zgrešenih politik in ukrepov. Cena za podcenjevanje socialnega vprašanja je svoboda. Zaščita pravice do minimalne eksistenčne varnosti je eden od načinov zaščite svobode, raziskave članov programske skupine pa so pokazale na katerih področjih in zaradi katerih vladnih ukrepov je dostop do temeljnih življenjskih izbir ogrožen. Zato je analiza o tem, kaj je primerna socialna politika, ključna in lahko prispeva k družbeni integraciji na sistemski ravni. Pomemben prispevek k razvoju v Sloveniji pomenijo tudi analize povezav socialnega dela z novimi družbenimi gibanji, krepitvijo družbene moči uporabnikov, premagovanjem družbenih ovir za njihovo emancipacijo in vključevanje ljudi v skupnost. Nova teoretska dognanja krepijo tisto znanost v Sloveniji, ki temelji na trdih etičnih temeljih (solidarnosti, vključenosti, pravičnosti in demokraciji), ki mora v kriznih družbenih obdobjih odgovoriti na povsem nove družbene izzive na etičen način in v korist ljudi. ANG The research group's activities in the fields of theory, practice, and legislative changes in Slovenia focused on the following areas: a) reconceptualising the "new poverty"; b) reconceptualising long-term care for people with long-term disabilities (with an emphasis on a shift from institutional practices to the individualized planning of care); c) reconceptualising the notion of family, with an emphasis on analyses of social parenthood and social assistance; d) critical analysis of constructions of otherness, equality and dignity; e) historical analysis of models of the welfare state. Researchers were actively engaged in public debates on social and political transformations and offered critical review of proposed legislative changes (Family Bill, Public Finance Act, Exercise of Rights to public Funds Act, Financial Social Assistance Act, Long-term Care Bill). In public debates the meaning of the social question was brought in focus by the researchers of this research project. Going without solutions, there is a risk to severely marginalize economically vulnerable population and would eventually lead to dezintegration of the Slovene society. There is an assumption that social and political crisis are inevitable and unsolvable; this research project is important for Slovenia for overthrowing such assumptions by giving a constructive critique of the social policies and practices currently implemented by the Slovene government. Therefore an analysis on appropriate social politics could have contributed to an essential shift in the development of governmental policies seeking the social integration on the system level. An important contribution to development in Slovenia were the analyses of linking social work with new social movements, empowerment of service users, bridging social barriers for emancipation and inclusion of people into the community. New theoretical discoveries have strengthened the social science in Slovenia, which is grounded in strong ethical basis (solidarity, inclusion, justice and democracy), which must in critical periods provide answers to societal transformations in ethical ways and for the benefits of people. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201311 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program - I. stopnja 4 bolonjski program - II. stopnja 10 univerzitetni (stari) program 170 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 29374 Ana Marija Sobočan o 0 0 24374 Špela Urh o 0 0 27997 Petra Videmšek O 0 □ 0 Abeysinghe Dilrukshi O 0 □ 0 Lisak Natalija O 0 □ 24818 Jelka Škerjanc O 0 □ 0 Šajn Ksenija o 0 □ 21505 Uršula Lipovec Čebron o 0 □ 0 Sedej Rozman Darja 0 o □ 0 Špendal Suzana 0 o □ 0 Košak Alenka 0 O □ 0 Skaza Štefana 0 O □ 0 Rijavec Tatjana 0 O □ 0 Lapajne Gregor 0 O □ 0 Žontar Melita 0 o □ 0 Štular Franjkovic Irena 0 o □ 0 Udovič Nataša 0 o □ 0 Kenda Jasmina 0 O □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 29374 Ana Marija Sobočan O 0 A - raziskovalni zavodi ^J Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2013 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 0 Ramanie Jayalitakie C - študent - doktorand 3 0 Subhangi Herath B - uveljavljeni - 3 0 Chandani Liyanage B - uveljavljeni - 3 0 Dilrukshi Abeysinghe C - študent - doktorand - 8 0 Anula Rathnayake C - študent - doktorand - 6 0 Vjollca Krasniqi C - študent - doktorand 3 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.2013 z vsebinsko obrazložitvijo porabe dodeljenih sredstev iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja mednarodnega sodelovanja na podlagi pozivov za EU vpetost.15 SLO Vodja in člani programske skupine so bili vključeni v naslednjih projektih financiranih iz Evropskih programov: 2013-2014. Research Project: Scientific Symposium on the Rights of People with Disabilities in Eastern Europe. Financer: European Association of the Schools of Social Work, International Small Research Grant. Nosilka: Darja Zaviršek 2009-2012. Homophobic Motivated Violence as Experience of Children growing up with Homosexual Parents in the Context of School. DAPHNE III programme. JLS/2008/DAP3/AG/1227. Koordinator: Humboldt University. Financer: EU. Nosilka FSD: Darja Zaviršek. 2006-2009. Socrates Programme - Erasmus Curriculum Development Project: ''INDOSOW: International Doctoral Studies in Social Work'' 65996-IC-1-2005-1-SI-ERASMUS-PR0GUC-1, Financer: EU. Nosilka: Darja Zaviršek. 2008-2009. Doctoral Studies in social work and social policy: teaching comparative perspective within an international context. (Erasmus Intensive Programme). 2008-5559-Erasmus-IP. Financer: EU. Nosilka: Darja Zaviršek 2009-2010. Doctoral studies in social work and social policy: teaching comparative perspective within an international context. (Erasmus Intensive Programme). GA-2009-6426-ERASMUS-IP, Financer: EU. Nosilka: Darja Zaviršek 2010-2011. Doctoral studies in social work and social policy: teaching comparative perspective within an international context. (Erasmus Intensive Programme). ERA-IPR-03/2010, N°7240. Financer: EU . Nosilka: Darja Zaviršek 2009-2012. Advancing the Three cycle System in Social Work in Six European Countries -ACES. Tempus Programme. 144562-Tempus-1-2008-1-UK-TEMPUS-JPCR. Koordinator: Sheffield Hallam University. Financer: EU. Člani projektne skupine: Darja Zaviršek, Vito Flaker, Mojca Urek 2006-2009. PEER Education project for your drivers to prevent alcohol and drugs in connection with road use - Drive Clean! Programme of public Health 2003-2009. 2005315. Financer: EU. Koordinator: SPI FORSCHUNG GMBH. Član projektne skupine: Vito Flaker 2009-2012. PROMISE - Promoting Mental Health Minimising Mental Illness and integrating Social Inclusion through Education. Second programme of Community action in the field of health 2008-2013. 2008 12 16. Koordinator: Middlesex university, Higher Education Corporation. Financer: EU. Nosilka FSD: Mojca Urek 2006-2009. Health and social care for Migrants and Minorities. Socrates Erasmus programme -Curriculum development project. 287972-IC-1-2005-NL-ERAMUS- PRODUC-4. Koordinator: Universiteit Utrecht. Financer: EU. Nosilka na FSD: Jelka Zorn 2007-2009. Interactive Learning and Caring in Community (ILAC). LLP- Leonardo da Vinci programme. DE/07/LLP-LDV/T0I/147041. Koordinator: ISB Inštitut für Sozialpädagogik e.V. Financer: EU. Nosilec FSD: Vito Flaker 2005-2010. Empowerment of Mental Health Service Users: Lifelong Learning, Integration and Action - EMILIA. 6. Okvirni program. 513435. Koordinator: Middlesex University, Higher Education Corporation. Financer: EU. Nosilec FSD: Vito Flaker, sodelovala: Mojca Urek. 2007-2010. European masters in drug and alcohol studies - EMDAS. LLP- Curriculum development programme. 133968-LLP-1-2007-1-UK-ERASMUS. Koordinator: Middlesex University, higher education corporation. Financer: EU. Nosilec FSD: Vito Flaker 2013-2015. Access to Justice for Children with Mental Disabilities. Fundamental rights and citizenship programme 2007-2013. JUST/2011-2012/FRC/AG. Koordinator: Mental Disability Advocacy Center. Financer: EU. Nosilka FSD: Mojca Urek 2008-2010. Strokovne podlage za nadaljni razvoj in uresničevanje koncepta ''Učne težave v osnovni šoli''. Evropski socialni sklad. 3311-08-984005. Koordinator: UL Pedagoška fakulteta. Financer: EU (75%), Ministrstvo za šolstvo in šport (25%). Nosilka FSD: Gabi Čačinovič Vogrinčič 2011-2013. Empowering women&providers: Domestic Violence (DV) and Mental Health. Daphne III programme. JUST/2009/DAP3/AG/1082. Koordinator: University of Hertfordshire Higher Education Corporation. Financer: EU. Darja Zaviršek je članica International Advisory Group Drug mednarodni projekt 2010-2011. Challenging identity normativity affirmative social identities empowerment policies and social cohesion (ASO). 05-20-2010. Financer: Austrian Federal Ministry of Science and Research. Sodelovala Darja Zaviršek Dodatno financiranje zaradi mednarodnega sodelovanja smo prejeli v letu 2009 in v letu 2010. V letu 2009 smo prejeli dodatno sofinanciranje zaradi mednarodnega sodelovanja v znesku 5.689,76€ (4.432,72€ za material ter 1.257,04€ za investicije). Sredstva namenjena za materialne stroške smo porabili za: • nakup letalske vozovnice Ljubljana-Pariz-Ljubljana v znesku 230,31€ za go. Niko Cigoj Kuzma, ki se je udeležila zaključne konference projekta 6. Okvirnega programa Emilia; • Avtorski honorar za prevod 50 strani priročnika Reducation Handbook v znesku 1.500€; • Potrošni material v višini 336,52€ • Študentsko delo v znesku 466,86€. • Fotokopiranje v višini 191,20€ • Nakup tuje znanstvene literature v znesku 369,85€ • Prevod znanstvenega besedila SLO-ANG v znesku 1.337,98€ Z dodatnimi sredstvi za investicije smo prispevali k nakupu prenosnega računalnika (skupni strošek nakupa:1.492,50€, prispevek iz dodatnih sredstev pridobljenih na podlagi dodatnega letnega financiranja zaradi mednarodnega sodelovanja: 1.2570,04€). V letu 2010 smo prejeli dodatno sofinanciranje zaradi mednarodnega sodelovanja v znesku 942,56 € (734,32€ za material ter 208,24€ za investicije). Sredstva namenjena za materialne stroške smo porabili za potne stroške, in sicer za nočitev na Danskem za Mojco Urek v višini 734,32€, ki se je udeležila Enter konference in sestanka mreže. Z dodatnimi sredstvi za investicije smo prispevali k nakupu prenosnega računalnika (skupni strošek nakupa:1.574,89€, prispevek iz dodatnih sredstev pridobljenih na podlagi dodatnega letnega financiranja zaradi mednarodnega sodelovanja: 208,24€). 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki v so obdobju trajanja raziskovalnega programa (1. 1. 2009 - 31. 12. 2013), potekali izven financiranja ARRS16 SLO 2009. Postopki, organizacija in standardi na področju posvojitev v Sloveniji. 2611-09-010044. Financer: MDDSZ. Nosilka: Darja Zaviršek 2013-2015. Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja. (Javno naročilo). JN244812013. Financer: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Nosilka: Darja Zaviršek. 2009 in 2010 Izvedba izobraževanje koordinatorjev obravnave v skupnosti ter zastopnike pravic oseb na področju duševnega zdravja. 2611-09-05045 in 430-15/2010-7. Financer: MDDSZ. Nosilec: Vito Flaker 2010-2011. Spremljanje zastopnikov pravic na področju duševnega zdravja. 430-14/2010-7. Financer: MDDSZ. Nosilka: Mojca Urek. 2010-2011. Vzpostavitev in izvajanje podpore za uresničevanje nalog in izvajanje dodatnega usposabljanja koordinatorjev obravnave v skupnosti, zaposlenih na centrih za socialno delo. 430/260/2010. Financer: SCSD. Nosilec: Vito Flaker. 2003-2009. Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva. 02-03, 04/04, 1/07, 13/08. Financer: ISSRV. Nosilec: Vito Flaker 2009-2012. Homophobic Motivated Violence as Experience of Children growing up with Homosexual Parents in the Context of School. EU Funded project: DAPHNE III programme. No. JLS/2008/DAP3/AG/1227. Koordinator: Humboldt University. Financer: EU. Nosilka FSD: Darja Zaviršek. 2005-2010. Empowerment of Mental Health Service Users: Lifelong Learning, Integration and Action - EMILIA. 6. Okvirni program. 513435. Koordinator: Middlesex University, Higher Education Corporation. Financer: EU. Nosilec FSD: Vito Flaker, sodelovala: Mojca Urek. 2008-2009, 2009-2010 in 2010-2011. Doctoral Studies in social work and social policy: teaching comparative perspective within an international context. (Erasmus Intensive Programme). 2008-5559-ERAMUS IP, GA-2009-6426-Erasmus-IP, ERA-IPR-03/2010, N°7240 . Financer: EU. Nosilka: Darja Zaviršek 2007-2009. Interactive Learning and Caring in Community (ILAC). LLP- Leonardo da Vinci programme. DE/07/LLP-LDV/T0I/147041. Koordinator: isb Inštitut für Sozialpädagogik e.V., Nemčija. Financer: EU. Nosilec FSD: Vito Flaker 2011-2013. Empowering women&providers: Domestic Violence (DV) and Mental Health. Daphne III programme. JUST/2009/DAP3/AG/1082. Koordinator: University of Hertfordshire Higher Education Corporation, Anglija. Financer: EU. Darja Zaviršek je članica International Advisory Group 2009-2012. PROMISE - Promoting Mental Health Minimising Mental Illness and integrating Social Inclusion through Education. Second programme of Community action in the field of health 2008-2013. 2008 12 16. Koordinator: Middlesex university, Higher Education Corporation. Financer: EU. Nosilka FSD: Mojca Urek 2013-2015. Access to Justice for Children with Mental Disabilities. Fundamental rights and citizenship programme 2007-2013. JUST/2011-2012/FRC/AG. Koordinator: Mental Disability Advocacy Center, Madžarska. Financer: EU. Nosilka FSD: Mojca Urek 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO Uporabnost rezultatov v praksi lahko razberemo na različnih ravneh: sprememb zakonodaje in sistema, organizacijskih inovacij, novih in izboljšanih metod socialnega dela in aktivaciji akterjev socialnega dela in varstva. Delo skupine je prispevalo k uveljavljanju Zakona o duševnem zdravju, preoblikovanju zakonov o javnih prejemkih, oblikovanju predlogov zakonov o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, o socialnovarstveni dejavnosti, družinskemu zakoniku. Skupina je zagotovila tudi gradivo za zakone o osebni asistenci in zagovorništvu, prispevala k diskusije o nacionalnih programih socialnega varstva in duševnega zdravja. Delo skupine je prispevalo k oblikovanju zasnov programa dezinstitucionalizacije, reorganizaciji centrov za socialno delo, delovanju socialnih delavk v zdravstvu, zastopnikov in koordinatorjev obravnave na področju duševnega zdravja. S pilotskim poskusom je zagotovilo zasnovo za neposredno financiranje po osebni meri. Konceptualno smo razvili oz. nadgradili metode osebnega načrtovanja in zagovorništva, zasnove dela v zdravstvu, na področju vključevanja priseljencev in otrok s težavami v osnovne šole. Izdelali smo (poskusno) taksonomijo socialnega dela in socialnega varstva, ki je lahko podlaga tako za normiranje dejavnosti v socialnem varstvu, kot za raziskovanje socialnega dela in pa za nadaljnjo konceptualizacijo sintakse socialnega dela. Skupina je bila v živem stiku s praktiki in uporabniki socialnega dela ne le preko klasičnih oblik širitve znanja (publikacije, posveti in seminarji) temveč s konkretno prisotnostjo na terenu s svetovanjem v konkretnih primerih, pri uvajanju inovacij, predvsem pa v zadnjih letih z neposrednimi akcijami socialnega dela in soustvarjanjem gibanj na tem področju. Glede na to, da socialno delo in varstvo nista pridobitveni dejavnosti težko govorimo o dodani tržni vednosti, vsekakor pa je delovanje raziskovalne skupine izboljšalo organizacijske tehnologije in metode dela v socialnem varstvu, deloma tudi zdravstvu in izobraževanju. Uvajanje skupnostni pristopov daje bistveno dodano vrednost storitvam socialnega in zdravstvenega varstva. Izkazalo se je, da pri neposrednem financiranju po osebni meri in uvajanju tehnologije dodana vrednost približno 40 centov na vsak porabljen evro, saj nova metoda in organizacija storitev omogoča aktiviranje neformalnih resursov, kar klasične institucionalne prakse ne omogočajo. Konceptualne in prakseološke podlage, ki smo jih ustvarili so tudi bistveno prispevale k načrtovanju črpanja sredstev iz evropskih socialnih strukturnih in regionalnih skladov. Zastavki raziskovalnega dela pa bodo tudi neposredno omogočali naraščanje zaposlenosti ranljivega prebivalstva v novih storitvah dolgotrajne in skupnostne oskrbe. Sklenemo lahko torej, da je skupina ustvarila visoko dodano vrednost na področju razvoja in učinkovitosti storitev, pa tudi aktiviranja skupin prebivalstva in omogočanja novih oblik solidarnosti. 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja O DA ® NE potrebni finančni vložek ocena potrebne infrastrukture in opreme18 17.Izjemni dosežek v 201319 17.1. Izjemni znanstveni dosežek FLAKER, Vito. Direktno socialno delo, (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /*cf., 2012. 372 str., tabela. ISBN 978-961-257-047-7. [COBISS.SI-ID 264932608] Delo delu temelji na raziskovanju zgodovinskih dispozitivov socialnega dela, analizi glavnih operacij in načinov delovanja socialnega dela. Problematizira pojem pomoči in poskuša odkriti sintakso delovanja v socialnem delu. Raziskuje okvire delovanja socialnega dela in vire, pri tem preseže klasično razumevanje trikotnika blaginje, saj vpelje kot pomemben vir socialnega dela ravno gibanja. Na tem temelju zasnuje konceptualno ogrodje direktnega socialnega dela, ki je nastalo v okviru gibanja 15. oktober. V tem delu je knjiga programski in izkustveni dokument dogajanja, ki smo mu priča. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Leskošek, Vesna, Antic, Milica G., Selišnik, Irena, Filipčič, Katja, Urek, Mojca, Matko, Katja, Zaviršek, Darja, Sedmak, Mateja, Kralj, Ana,. Nasilje nad ženskami v Sloveniji (Zbirka Dialogi, letn. 14). 1. izd. Maribor: Aristej, 2013. COBISS.SI - ID: 4124005: 76789761 Monografija prinaša celoviti pregled raziskav o nasilju nad ženskami, odkriva ugotovitve o vprašanju nasilja pa tudi o drugih značilnostih slovenske družbe. Država je sprejela vse pomembne mednarodne dokumente, ki naj pripomorejo k zmanjševanju nasilja nad ženskami, vključno z zavezo o periodičnem prevalenčnem raziskovanju nasilja, vendar številna načela še niso implementirana. V monografiji so zbrane vse večje raziskave o nasilju nad ženskami v Sloveniji v zadnjih letih, ki odražajo pluralnost raziskovalnih pristopov in prinašajo domače izkušnje in statistične podatke s tega področja. http://www.aristej.si/slo/humanistika_in_druzboslovje/index.html C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba JRO in vodja raziskovalnega programa: in/ali RO s koncesijo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Darja Zaviršek socialno delo ZIG Kraj in datum: Ljubljana |11.4.2014~ Oznaka prijave: ARRS-RPROG-ZP-2014/6 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki -približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1. 1. 2009 - 31. 12. 2013), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času trajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času trajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite MR. Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013), ustrezno označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Točko izpolnijo tudi izvajalci raziskovalnega programa, prejemniki sredstev iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja raziskovalnega programa zaradi mednarodnega sodelovanja (sodelovanja v projektih okvirnih programov Evropske unije). Izvajalec, ki je na podlagi pogodbe prejel sredstva iz navedenega naslova, vsebinsko opiše porabo prejetih sredstev za financiranje stroškov blaga in storitev ter amortizacije, nastalih pri izvajanju tega raziskovalnega programa. V primeru, da so bili v okviru raziskovalnega programa prejemniki sredstev različni izvajalci, vsak pripravi vsebinsko poročilo za svoj delež pogodbenih sredstev. Vodja raziskovalnega programa poskrbi, da je vsebinsko poročilo, ločeno za vsakega izvajalca, vključeno v navedeno točko poročila. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2014 v1.00a 71-69-81-7C-6C-9D-1D-46-EC-60-8F-B8-5E-F4-C2-02-05-2C-46-29 Priloga 1 Vesna Leskošek, Milica Antic Gaber, Irena Selišnik, Katja Filipčič, Mojca Urek, Katja Matko, Darja Zaviršek, Mateja Sedmak, Ana Kralj: NASILJE NAD ŽENSKAMI V SLOVENIJI (zbirka Dialogi, XIV. letnik) Format 14 x 23 cm, črno-beli tisk, broširano, 224 str. Cena: 22,00 EUR Nasilje v družini je globalni in univerzalni družbeni fenomen. Je politični problem z daljnosežnimi posledicami, saj pomaga ohranjati neravnovesje moči med spoloma. Bolj kot ga potiskamo v zasebnost, manj govorimo o pojavu. Tako ostaja sprejemljiv in legitimen. Knjiga združuje najnovejše raziskave o nasilju nad ženskami v Sloveniji. http://www.aristej.si/slo/humanistika in druzboslovje/index.html