1. Uvod
Okvirni podatki o prezimovanju velikega srakoperja v
Sloveniji za obdobje 1979/80 do 1992/93 so zbrani v
Zimskem ornitolo{kem atlasu Slovenije, kjer je
prezimujo~a populacija ocenjena na 300 do 700
osebkov. Najbolj redna prezimovali{~a vrste so
ravninske kulturne krajine severovzhodne Slovenije,
notranjska in ribni{ka kra{ka polja, Ljubljansko polje
in Barje ter vla`ni travniki v Obsotlju (Sovinc 1994). 
Za popis velikosti populacije velikega srakoperja
sem se odlo~il, ker v Sloveniji {e ni bil opravljen
kvantitativni popis te vrste. O prezimujo~i populaciji
velikega srakopera in njenih zahtevah vemo bolj malo.
V ~lanku predstavljam rezultate prvega popisa vrste.
2. Obmo~je raziskave
Za Dravsko in Ptujsko polje je zna~ilno zmerno
celinsko podnebje. Zime so hladne. Povpre~na
januarska temperatura v Mariboru je –1,3° C. Letna
koli~ina padavin se giblje med 950 in 1.050 mm na
m2. Pozimi debelina sne`ne odeje le redko prese`e 50
cm. V celoti pokriva gozd samo {e petino povr{ine
(Perko et al. 1998), polja zavzemajo 39% in travniki
26% povr{ine Dravsko–Ptujskega polja (Bernot
1998). Obmo~je raziskave na Dravskem in Ptujskem
polju je na severu omejeno z reko Dravo (od Maribora
do Ptuja), na vzhodu z linijo Podvinci–Mostje–
@amenci–Tibolci–Podgorci–Velika Nedelja, na zaho-
du z avtocestno povezavo Maribor–Slovenska Bistrica,
medtem ko je na jugu omejeno z gri~evjem Haloz, na
jugovzhodu pa z reko Dravo.
3. Metoda dela 
Popisovali smo od 5.12. do 25.12.2000. Pri teren-
skem delu je sodelovalo osem (8) popisovalcev.
Obmo~je popisa smo razdelili na 12 manj{ih popis-
nih obmo~ij. Metodo za popis prezimujo~e popula-
cije velikega srakoperja smo povzeli po Samwald &
Samwald (1990) in izdelali popisni obrazec. Popisovali
smo tako, da smo vsako obmo~je popisa prevozili z
avtomobilom; ustavljali smo se na mestih, kjer smo
imeli dober pregled nad prevo`enim obmo~jem. Z
daljnogledom in telesko-pom smo natan~no pregledali
izpostavljena mesta, ki jih veliki srakoperji uporabljajo
za lov ali po~itek (posamezna drevesa, mejice, grmi,
steblike koruze, zelike in elektri~ni vodniki). V topo-
grafsko karto v merilu 1 : 50.000 smo vnesli to~ke
lovnih mest velikega srakoperja in kraj opazovanja
velikega srakoperja zapisali v popisni obrazec. 
Med popisom smo bele`ili tudi tip in pribli`no
vi{ino lovnega mesta. Lovni tipi so elektri~ni vodnik,
drevo, grm, zelika, drugo. V raziskavi smo bele`ili
tudi prehranjevalne tipe habitatov velikega srako-
perja. Te smo razdelili na: p{eni~no polje, polje s
plevelom, preorano polje, intenzivni in ekstenzivni
travnik, pa{nik, rob med poljem in travnikom in
gramoznice.
4. Rezultati
Opravili smo popis prezimujo~e populacije na
obmo~ju Dravskega polja s povr{ino 195 km2 in
Ptujskega polja s povr{ino 86 km2. Skupna povr{ina
obmo~ja popisa je bila 281 km2.
4.1. [tevilo
[tevilo pre{tetih velikih srakoperjev na Ptujskem
polju je bilo 16. Na Dravskem polju smo pre{teli 
15 osebkov. Vseh srakoperjev na obmo~ju raziskave
je bilo 31, gostota prezimujo~e populacije pa 11
osebkov / 100 km2 (tabela 1).
4.2. Tip in vi{ina lovnega mesta
Veliki srakoperji so najpogosteje lovili z elektri~nih
`ic in dreves. Ocena vi{ine elektri~nih vodnikov se je
gibala med 6 in 20 m. Tako je lovilo 11 srakoperjev.
Prav toliko jih je oprezalo za plenom z dreves. Ocenili
41
Acrocephalus 22 (104-105): 41 – 43, 2001
Popis velikega srakoperja Lanius excubitor na Dravskem in Ptujskem
polju v decembru 2000
Survey of the Great Grey Shrike Lanius excubitor at Dravsko and Ptujsko polje in
December 2000
Dominik Bombek
Pre{ernova 1, SI-2250 Ptuj, e-mail: dominik.bombek@amis.net
smo, da je bila vi{ina lovnih mest na drevesu med 4
in 18 metri. Sedem srakoperjev je za lovno mesto
upora-bilo grmovje. Vi{ina grmov se je gibala med
1,5 in 3 m. En (1) srakoper pa je lovil z zelike, visoke
1 m. Drugi (1) srakoper pa je plenil s kupa komposta.
Vi{ina kupa je bila 1 m (slika 1).
4.3. Tip prehranjevalnega habitata
Najve~ velikih srakoperjev (18) je iskalo plen na
poljih. Od teh so se 4 osebki prehranjevali na p{eni-
~nem polju. Tudi na polju, ki ga je prerasel plevel, so
se prehranjevali 4 osebki. Na preoranem polju pa je
iskalo hrano 10 velikih srakoperjev. Na travnikih jih
je plenilo 9, in sicer 4 na intenzivnem travniku, 5 pa
na ekstenzivnem travniku. Na pa{niku je pre`al na
plen 1 osebek. Na robu med poljem in travnikom je
plenil 1 osebek. Dva (2) velika srakoperja pa smo
opazili v gramoznici (tabela 2).
5. Diskusija 
Deutschmann (1993) je popisal velike srakoperje na
obmo~ju vzhodno od Brandenburga. [tetje je pote-
kalo v letih 1992/1993. Na kontrolnem obmo~ju 100
km2 je popisal 13 osebkov. Velike srakoperje so popi-
sali tudi na obmo~ju ju`ne Avstrije. V sezoni 1989/90
so na obmo~ju Fürstenfelda na{teli 4,55 os. / 100 km2,
na obmo~ju Güssinga 6,59 os. / 100 km2 in na obmo-
~ju Jennersdorfa 9,08 os. / 100 km2 (Samwald &
Samwald, 1990). Gostota prezimujo~ih velikih srako-
perjev na Dravskem in Ptujskem polju je 11 os. / 100
km2. Raziskave na [vedskem so pokazale, da posame-
zni osebki vedno zasedejo iste zimske teritorije. Zapu-
stijo jih le v primeru ekstremnih sne`nih padavin
(Olsson 1984 v Cramp 1994). Glede na prezimujo~e
populacije na obmo~ju Brandenburga je gostota prezi-
mujo~e populacije velikih srakoperjev na Dravskem in
Ptujskem polju manj{a, vendar je razlika v gostoti maj-
hna. Gostota prezimujo~e populacije na Dravskem in
Ptujskem polju pa je ve~ja kot na obmo~jih ju`ne
Avstrije. 
Pozimi veliki srakoperji radi posedajo visoko na
kak{ni odmrli veji drevesa ali na grmovju. Vi{ina teh
mest se giblje med 1,3 in 10 m (Olsson 1984 v
Cramp 1994). Iz raziskave, ki so jo opravili na
jugovzhodu [vedske, so ugotovili, da kar 65% lovnih
mest sestavljajo listnata drevesa ali pa grmovje, 9%
elektri~ne `ice, 9% ograde, 9% velike zelike, 6%
iglavci in 1% hi{e (Halliday 1970 v Cramp 1994). Iz
popisa na Dravsko–Ptujskem polju sem ugotovil, da
je 35,5% srakoperjev lovilo z dreves. Z elektri~nih `ic
jih je pre`alo za plenom 35,5%, na grmovju jih je
posedalo 23%, po 3% velikih srakoperjev pa so bili
opazovani na zeliki ali drugih lovnih mestih. Veliki
srakoperji so raje izbirali vi{ja lovna mesta, posebej
drevesa in elektri~ne `ice. Ocena vi{ine le-teh je bila
med 4 in 20 m. Olsson (1984) je ugotovil, da si veliki
srakoperji izberejo zimski teritorij tam, kjer je dovolj
plena, po teritoriju morajo biti razporejena
izpostavljena lovna mesta z dovolj zarasti za kritje v
primeru nevar-nosti. ^e na obmo~ju ni lovnih mest
42
Kratki ~lanki / Short articles
Tabela 1: [tevilo velikih srakoperjev na obmo~ju Dravsko–Ptujskega polja v obdobju med 5. in 25.12.2000 
Table 1: Number of Great Grey Shrikes in the area of Dravsko–Ptujsko polje during December 5th and 25th 2000
Dravsko polje Ptujsko polje Dravsko in/and Ptujsko polje
{tevilo osebkov/ {tevilo osebkov/ {tevilo osebkov/ {tevilo osebkov (100 km2)/
no. of individuals no. of individuals no. of individuals no. of individuals (100 km2)
15 16 31 11
Slika 1: [tevilo osebkov velikega srakoperja glede na tipe
lovnega mesta
Fig. 1: No. of Great Grey Shrike individuals in view of
hunting post types
in dovolj zarasti, je obmo~je kljub zadostni koli~ini
plena nezasedeno. Na osnovi popisa sklepam, da
kr~enje mejic in podiranje osamelih dreves na poljih
negativno vpliva na gostoto prezimujo~e populacije,
saj so osrednji predeli Dravskega in Ptujskega polja
skoraj prazni. Negativno vpliva na {tevilo velikih
srakoperjev tudi sodobno kmetovanje, zlasti izsu{eva-
nje mo~virij, vla`nih travnikov, intenzifikacija kmetij-
skih povr{in, preoblikovanje ekstenzivnih travnikov v
intenzivne travnike in obse`ne monokultere (Bezzel
1995). 
Na Dravskem in Ptujskem polju je najve~ velikih
srakoperjev (58%) iskalo plen na polju, 29% na
travniku, 7% v gramoznici in po 3% na pa{niku ter
na robu polja in travnika.
Z ve~letnim spremljanjem velikih srakoperjev na
jugu [vedske so ugotovili, da ti vsako leto zasedejo
iste zimske teritorije (Olsson 1984 v Cramp 1994).
Na osnovi lastnih opazovanj v letih 1998 do 2000 na
Ptujskem polju sem ugotovil, da je enako tudi pri nas.
Srakoperji so v tem obdobju lovili celo z istih lovnih
mest. Menim, da je lahko vrsta kazalec pri vredno-
tenju kakovosti ravninskih obmo~ij Slovenije.
Povzetek
Na Dravskem in Ptujskem polju (281 km2, SV
Slovenija) smo v decembru 2000 z metodo Samwald
& Samwald (1990) popisali 31 velikih srakoperjev.
Gostota je bila 11 os / 100 km2. Najve~ velikih
srakoperjev (22) je plenilo z visokih mest (drevesa,
elektri~ni vodniki). Vi{ina teh lovnih mest se je gibala
med 4 in 20 m. Veliki srakoperji so lovili na poljih
(58%), travnikih (29%), v gramoznicah (7%) ter na
pa{niku in robu polja in travnika (po 3%).
Summary
In December 2000, 31 Great Grey Shrikes were
counted at Dravsko and Ptujsko polje (281 km2, NE
Slovenia) with the aid of the Samwald & Samwald
(1990) method. Their density was 11 ind. / 100 km2).
Most of the shrikes (22) were preying from high posts
(trees, overhead power line supports), their height
ranging from 4 to 20 m. The birds were hunting in
fields (58%), meadows (29%), gravel pits (7%) as
well as in pastures and on field/meadow edges (3%).
Zahvala: Za pomo~ pri popisu se zahvaljujem Luku
Bo`i~u, Francu Bra~ku, Matja`u Ker~ku, Luku
Koro{cu, Jakobu Smoletu, Borutu [tumbergerju in
Tadeju Trstenjaku. 
Literatura:
Bernot, F. (1998): Geografija Slovenije. Slovenska matica,
Ljubljana.
Bezzel, E. (1995): Vögel. BLV Verlagsgesellschaft,
München.
Bra~i~, V. (1975): Ptujsko polje, Zalo`ba obzorja Maribor,
Maribor. 
Cramp, S. (1994): Handbook of the Birds of Europe, the
Middle and Northh Africa. The Birds of the Western
Palearctic, Vol 7. Oxford University Press, London. 
Deutshmann, H. (1993): Wintering great grey shrikes
(Lanius excubitor) in eastern Brandenburg. Beiträge zur
Vogelkunde 39 (4): 201-204.
Melik, A. (1957): [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko
dolino. Slovenska matica, Ljubljana.
Perko, D., B. Belec, J. Fridl, M. Gabrovec (1998):
Slovenija – pokrajine in ljudje. Zalo`ba Mladinska
knjiga, Ljubljana. 
Samwald, O. & F. Samwald (1990): Winterbestand des
Raubwürgers (Lanius excubitor Linne 1758) in
Südostösterreich. Egretta 33(2): 86-88.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije.
Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. 
Prispelo / Arrived: 3.3.2001
Sprejeto / Accepted: 15.6.2001
43
Acrocephalus 22 (104-105): 41 – 43, 2001
Tabela 2: [tevilo osebkov velikih srakoperjev, razporejenih po tipu prehranjevali{~a
Table 2: No. of Great Grey Shrike individuals per separate types of feeding sites
polje/ travnik/ pa{nik/ rob polja in travnika/ gramoznica/
field meadow pasture field and meadow edge gravel pit
p{enica / plevel/ preorano/ ekstenzivni/ intenzivni/
wheat weed ploughed up extensive intensive
4 4 10 4 5 1 1 2