Spodbudna pisma. ,,Res da oerka le mori, Da le duh duha iivi, Kot telo pa duši sluii, Tak se eerka z duhom druži!'' II. P i S m O. Znoj.rn.ki. Priserčni moj! Zelo me veseli, da te je moje pervo pismo tako hitro prebudilo. Sej sem imel vendar prav, in se nisem motil, ko sem rekel, da si ti verl mladeneč! Zdi se tni, da imaš le tako lastnost; 6e te človek vedno ne dreza, pa si koj bolj merzel. Pišeš mi, Ijubi moj! da bi ti jaz liste letošnjega ,,Tovarša" po pošti pošiljal. Priserčno rad ti bom spolnoval to željo, in 6e želiš, ti pošljem tudi vse dosedanje ,,Tovarševe" tečaje. Mislim pa, da bi bilo dobro, ako bi ti sam hodil k meni po ^Tovarša", sej nisva daleč narazen, in jaz bi prav rad večkrat s teboj govoril. Vidim, da imaš veselje do branja; dovoli, da ti sedaj tudi o branji kaj povem. Vem, da se še iz najnih šolskih let spominjaš, kako nam je naš učenik priporočeval, kako da naj beremo, da nam bo branje koristilo. Večkrat je djal: ,,Kedar kaj berete, morate tako brati, da vam bo branje kaj koristilo. Berite s peresom v roki, in vse, kar dobite v berilu dobrega, si zapisujte v posebno knjižico, ktera naj vam bo potem prava prijateljica v vseh okoliščinah". Preljubi! Čerka je mertva, duh pa je, ki oživlja. Dobro premisli in prevdari besede pesnikove, ki sem jih postavil na čelo današnjemu listu! Kedar se čerka druži z dubom, to je, če duh premišljuje, presojuje in prevdarja to, kar mu čerka predstavlja in naznanja, takrat nam branje koristi. — Ako v spisih iščee resnice, jo boš najdel; ako bi pa bral le zavoljo kratkega časa, ti pa po pravici povem, da ti tako branje več skoduje, nego koristi, kajti tako ne razumeš, kaj ti berilo hoče povedati, in kmali se brati naveličaš. Tudi nikdar prepogosto in preveč ne beri, kajti tudi to ti škoduje, ker ne moreš vsega prebaviti, kar bereš. Prenasitiš se branja enako detetu, ki se sladčic prenaje. Pri branji se ravnaj po natančnem redu. Nikoli ne začcnjaj kaj drugega brati, preden ene reči ne dokončaš, če ne, se ti bo gradivo zmedlo in zmešalo. Ako redno bereš, ti gre vse po versti, kakor pri zidariji, ko se kamen na kamen polaga. Ena reč ti pojasnuje drugo in razlaga, in tako vse lepo napreduje. Prevdarjaj, premišljuj, primerjaj reč k reči, kedar nehaš kak spis brati, in ga dokončaš. Kar ti, dragi moj, tukaj svetujem, mi je poterdila moja lastna skušnja. Tudi jaz sem bil pri začetku zelo neroden pri branji. Vse bi bil na enkrat rad vedel in znal; zato sem dosti bral, toda brez kakega reda in namena. Pa tako branje mi ni nič koristilo, in me tudi prav nič ni podučevalo. Počasi sem se zazibal v tako imenovano mehanično spanje, in morda bi še dandanes dremal v tem spanji, ako bi me ne bil predramil in zbudil neki spis v ,,Učit. Tovaršu"*). Vse drugače sem potem bral, in verjemi mi, ljubi moj, da mi je potem branje prav veliko korislilo. Kako da se imaš pri branji vesti, ako hočes, da ti bo kaj koristilo, o tem govori tudi ,,Tovarš" v 16. Hstu leta 1863. — Stori tedaj, preljubi, kar ti svetujem, in videl boš, koliko boš imel koristi od branja dobrih spisov. Da si mi zdrav! Ves tv°J J Zarnik. •) ,,Tovars« 1863. 1., 4. 1. Pis.