Atev. !>. Ljubljana, meseca septembra 1888. Tečaj TI. S l^veMski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, s<- «sedežem nti Jesenicah, iGorcMijslioi. -.♦•<>♦«-- Izhaja ruttki meneč enkrat in se. pošilja udom brezplačno; uradom zri 1 gld. HO Ur. na lelo. Inserati in priloge raeitnijn se po najnižji ceni. — Letnimi za ude znaša samo 1 gld. Sitrorajc sr /tri prerlsi-riiilitru ua iTrseiiicnh. Obseg: 1'rezimovanje čebel proti severnemu tečaju — brez zimskega živeža. — Statistična sostava čebelarskih ra/.mer \ avstiijsko-otreiskoj monarhiji. — Nov pripomoček zoper čebelni pik. — Zavijanje in pošiljanji1 jabolk in Ürusek. — Sadni kis za dom. — Maš dopis. — Naznanilo. Prezimovanje čebel proti severnemu tečaju — brez zimskega živeža. (Daniel Me. Padden.) Ko sein nekoč i/, severa navzdol popotoval, da l>i tukaj v Ontavio prijatelja obiskal, imel sem priložnost brati Vaš časnik (švedski list „Svensk Bi-Tidning"). Mene so posebno nekatere točke zelo zanimale. Obsezalc so podatke, kako se čebele, ki so po noči v snegu ostale in otrpnele, pa so vendar zopet še oživele, ter Vaše pomislike glede na to. do kako nizke temperature čebele še življenje v sebi ohranijo, da ne zmrznejo popolnoma in kako dolgo zamorejo one to otrpnenje prenašati. V moje začudenje sem dobil, da še nikdo nič ne ve in ne sanja o tem. kako se čebele brez vsakoršne hrane in brez truda prezitnijo in da se popolnoma sme zanesti, da se spomladi še žive čebele dobe in da so spomladi zelo močne t. j. da imajo mnogo živali, ter da je to reč. ki se v Canadi (Amerika) in v združenih državah da prav lahko izpeljati. Pričakoval sem, da se bom tu doli naučil novih iu boljših metod, kako se čebele goje. jaz. ki sem iz visokega severa semkaj prišel, pa, kakor sem se popred izrazil, bil sem zelo začuden, ko sem videl, da se glede prezimovanja čebel ne morem nič priučiti. Jaz stanujem na severu ob jezeru Nipissinv, kakih 150 angleških milj od severnega morja, v okolici morskega zaliva James, ki je zopet oddelek velikega morskega zaliva Hudsons. Tu je zelo prostorna ravan, na katerej se na leto le dva meseca, toda takrat tako polno cvetic nahaja, da je medena letina zelo dobra, dokler čebele morejo brati; mi smo dobili blizo 300 funtov medu od vsakega panju. Če bi jih pa mi tako prczimovali, kakor jih Vi in drugi, ne bi dobili več kot 25 funtov od panju, kor bi čebele ta čas, ko nič ne bor») same ves ined ali vsaj večino ponžile. Zdajci bom pa na korist čebelarjev v Canadi kakor tudi v združenih državah skušal opisati, kako jaz z mojimi čebelami ravnam; pri tem moram pa pošteno ravnati in očitno spoznati, da tu nikakor ui moja iznajdba, temveč da sem so lo naučil oil nekega Indijanca, ki popred še nikoli ui videl belega moža, iu po katerega deželi som jaz popotoval in stikoval. Postala sva prijatelja, iu povedal mi je njegovo skrivnost; jaz sem precej spoznal iu uvidel. da bi se tukaj dal denar delati, in sklenila sva skupaj čebelariti, kar sva tudi s takim uspehom delala da sva si že precejšnjo premoženje pridobila. Midva spravljava najin mod po neki stranski roki Ottavvo, v čolnih v Ontavio, ter se v pritožnem času zopet vračava, ila najine čebele spraviva v prozimovanje, potem pa vso zimo loviva divjačino, jej nastavljava zanjke in kakor sploh veva pridobiti si takih živali. Oil četrtega leta sem potrebujeva vsako leto po 25 Indijancev z njih malimi čolni, da najin mod ua jesen po vodi prepeljavajo, toda navadno imava že malo medu, ko dospeva do reke Ott awe. Žo med potjo zamenjavajo Imlijaui kože divjih živali iu divjačino za najin mod. Ti ljudje so ua mod tako navezani, ila nama dajejo dvakrat, da celo trikrat toliko vrednosti, kakor pa jo najin med vreden, iu kaki r hitro je najin čoln prazen, precej ga domov pošljeva. To bilo je pred lt) leti. Vi iu Vaši bralci bodo so gotovo čudili, zakaj da sein se jaz semkaj podal, ter tudi vzroku, zakaj ila sem tukaj ostal, kako da sem mogel z divjim Indijancem govoriti i. t. d. Moja zgodovina je kratka. Jaz ljubil sem nesrečno. Podal sem se v severno ležeče krajo v spremstvu mojo puške, psa in noža. Naletel sem ua Indijaue. I čil sem se njih jezika in krožil posvetu zgoraj omenjenega moža. kije bil nekak poglavar njegovega rodu. Konečno poročil sein se z njegovo hčerjo, iu bila je srečna družina skupaj — moja tašča iu vsi všteti — in imamo pot veselih in zdravih otrok. Vrniti se moram zopet k stvari sami. Stari mož jo prišel do te skrivnosti prav po nevednimi. On je namreč napolnil votlo drevo s čebeluiin dolom že pozno v oktobru, med je pa odvzel, (,'ebelc so se zbralo v kepah pod nekim kosom izvotljenega lesa in tisto noč je padlo precej čebel v sneg. Drugi dau gro zopot tija, da bi pogledal, če bi mogel še kaj medu dobiti. Zdaj dobi čebelo, ki so bile popolnoma otrpnjone; te so zopet ožive, ko jih jo v roko vzel iu ogrel; vsled tega pride do misli, da bi so utegnilo čebelo, katere bi v jeseni se. snegom pokril, do spomladi obdržati in spomladi zopet oživeti. Pokrije jih tedaj se suhljado (suhimi vejami) iu nadeva na nje dovolj snega, tako da bi jih zmrzliua ne mogla doseči, in ko je spomlad nastopila, gre zopet k njim s panjem, katerega je naredil iz konca drevesnega debla. Odkupijo čebele iz snega iu jih vzame domov. Ko so so ogrelo, začnejo skoro vse okrog lazili iu naposled ludi šumeti. Krmil jih je z javorjevini sirupom, katerega je ravno napravil. Počutilo so se dobro iu so so tudi dobro obnesle. Mi smo delali našo panjove iz brstovoga luba, katerega smo v juniju olupili: kmalo smo si morali privzeti pomočnikov. I.iib ovijemo prav trdo okrog šlirivoglato obrezanega lesa iu pustimo, da se tako posuši, ua kar to z jednini samim šivom skupaj sešijcuio. Vse panjove naredimo si enako velike, tako da nam jo sploh mogoče panjove drug na diuzega postaviti, iu meri vsak vzuotraj 1 čevelj v štirjaku (kvadratu) in 14 palcev ua visokost, (.'motnega satovja še nismo potrebovali in rabili. Vse smo si tako priredili, da dobimo v zgornjem delu panju polno lepega belega satovja. v katerem je navadno vso napolnjeno medu iu zadelano. No vzamemo pa samo zgornjega dela proč, temveč odberemo tudi i/, spodnjega boljše satovje. Kako pa. vprašal Iii marsikdo, zamorejo čebelo vso zimo iu že od srede oktobra prebiti brez živeža V Prav lahko! One ne žive. ali vsaj ne zavživajo ne ničesar. Poslušajlo, kako bom nadalje povedal. V prvi prav mrzli noči vzamemo streho iz vsaeega panju,*) tako da se popolnoma ohladi', ua to postavimo jih v hladen senčnat kraj, ter jih samo se streho pokrijemo, da jih mokroto (dežja) obvarujemo. K<> pa že enkrat veliko snega pade, kar se tam vedno zgodi, in prodno še hud mraz nastopi, skopali smo si že popred jamo, v katero nadevamo še preeoj snega iu ua tega nadevamo ali prav za prav pokrijemo ga so suhim lubjem in ua to postavimo panjove. Na panjove deneino zopet jedno vrsto suhega lubja in ua vrh nadevljeino nekako i črevlja snega iu vse lepo osnažimo. Na vrh še jednokrat pokrijemo prav ua lahko vse še so snegom in se potem do začetka prihodnjega maja nič več zato ne brigamo, dokler spomladi pravo južno vreme no nastane, kajti takrat nas pa skrbi, da bi nam mokrota v panjove ne prišla. Da pa sneg prehitro ne začne kopneti, namečemo veliko snega na prejšnji kup in pokrijemo sneg z nekakim suhim jelkovim vejevjem, da tako solneu zabrauimo pristop do snega. Ivo pa pravo južno vreme nastane iu da je spomlad že tu, izkopljemo našo čebele iz snega, postavimo panjove s privzdignjeno streho ua solnee iu če je dan gorak iu lep, pričnejo že črez nekoliko ur šumeti. Na večer pokrijemo panj zopet se streho iu jo drugi dan zopet privzdignemo. Na večer druzega dne panj zopet s'« streho pokrijemo iu pustimo pauj nadalje pokrit. Čebele so v treh dneh že v popolnem delu iu prav pridno in obilo donašajo cvetnega pralni. Panjovi so v svojej polni moči, slabi panjovi tu niso v poštev vzeti. še manj pa kako znjedanje na spomlad. V začetku junija postavimo ua panjove še špičaste vrhe, nekako škatljo. Kdiua mogoča nevarnost jo namreč pri prezimo-vanji po našem načinu, če je v kakem panju le nekoliko toploto, vso mora biti ohlajeno. Ce je v panju toplota, so čebele ožive. v takem slučaju se poduše in od lakoti poginejo ali po čebelarsko rečeno: umrjojo. Mi smo v toku osmih let na ta način nič več. kot samo dva panjova zgubili. Mislim, da bo vsak razumel, kako so po naše čebelo prozimijo, iu hočem še dodati, da je tam. kjer ui hudih zim, tako prezimovanjo nemogočo. Co se hočete Vi. ali pa sploh kteri družili čebelarjev z mano ali mojim tastom in sodružuikom glede našo čeboloreje iu kako mi s tem počenjamo, v pismen pogovor podati, piše naj dotičui le ua mojega prijatelja, (ieorge Watson. Alliston-Ontavio, kajti ta so zamorc z nami v pogovor podati. Ta ima tudi čebelo in misli čebele prihodnjo zimo po našem načinu prezimiti. lin jo pretočeno zimo skoro vse njegovo čebele zgubil iu bodo še le črez dober mesec letele ali pa morebiti še no. Tukaj jo sedaj t konec aprila) prav dober saninc. in mraz kakor v januarju. (Konce prihodnjič). Tamkaj nimajo čebelnjakov, kakor pri nas. temveč poslavljajo panjove poaaraezno po vrtu. Ured. Statistična (*«'l» Jc i « § C Avstrijske dežele »X T 1 3 -2 s ja •1? 5 •X ^ la "T s 01 č J= > > 7Z Ü C. ~ —» r a .S C 1 « J* 'Si .i S 'C V a. ■X •s. o Spodnjo Av>triJ>kii l!'.7ii8 2.330.621 14.002 53.804 2-72 2-31 3-6 r 0-64 817 214 Zsrornje Avstrijska 11.982 759.620 36.001 300 4-74 227 209 592 1-56 SulcburSka 7.154 163.570 3.755 12.709 1-78 :!:!8 804 0.08 Štajerska 22.351 1,213.597 25.314 82.524 3-69 6-08 3-26 a-09 2.884 7*57 Koroška 10.327 348.730 6.772 44.132 4-27 12-65 6-52 1-94 1.984 502 Kranjska 10.032 481.243 4.827 32.125 302 U CS 6-66 1-00 1.307 3-451 Primorska 7.9(50 647.934 2.Of >7 10.325 103 1-59 492 0-32 513 1-35 Tirolska s Pml-nrelsko -JU 41)2 912.549 12.328 44.889 1-57 4-92 804 1-35 4 680 6-77 Češka 61.940 5,560.819 52.286 175.868 8-88 316 837 0-94 7. 382 19-37 Moravska 22.223 2,153.407 14.259 83.441 3'75 3-87 5-85 0-66 4.403 11-55 Šlcskn 5.147 505.475 4.209 19.226 3-74 304 4-57 0-74 156 0-41 (•uliSka 78.5'i7 5,958.907 30.488 295.686 3-77 4-96 9-71 0-51 13.518 35-47 Bnkoriiiii 10.451 571.671 4.783 24.S8! 2-38 4-35 5-2i 0-S4 098 2 62 Dalmacija 12.831 476.101 2.10! 10.693 0-83 2-25 403 i i-ii4 674 1-77 Skupil j . 299.984 22,144.241 193.971 I 920.312 :iO! 4-18 478 o-s8 38 112 10.000 Ogersko 326.010 15,642.002 V ogerskih deželah se v letu 1880 čebele niso vpisovale. sosteva »Tstrijsk o-»j>(>i'sk(>j iiiona rlii j i in P. Colcstin M. Sohaohinger Štetja v letu 1880. ■ a > M Js .vv.-in >ko-imr-Ku uvn/nuii-Ku snnnn-1 a £ V X — i i C j: C —1 j ■'. Se ■Skupne Skupne s S o T - -r g s tt S g •M. d i - 90 1 1.050 1 8.730 45 = 1 578 1 1.396 6.517 5.121 2.035 3.130 1.095 757.008 50 J: 1 1.000 1 55.888 •> 24 — — 37.744 3 52 — — v leto 1881 2,134.272 •> 30 o -)i | 1.312 4M 4 7.100 1.730 11 2.583 5.676 3.093 2.327 2.872 545 Nov pripomoček zoper čebeliii pik. Predlani prišel je u meni g. dr. Karel Moser, profesor i/. Trsta z namenom, tla bi preiskoval starine našega kraja. ISilo jo meseca septembra in ravno prav vroč dan. Zaprosil me je. da Iii mu vse one prostore pokazal, kjer si- starine nahajajo. Kosem mu razkazal iu sva vsa trudna i 11 potna prišla domov iu se vstopila blizo čebelnjaka, je mene ena čebela na prst pikuila. liolečinaje bila sicer neznatna, le skelelo me je precej, a star čebelar se ne zmeni za to, tako tudi jaz ne. Ker sva bila potna, ponudil sem 11111 kozarček slivovke. tla se malo ohladiva. Ko sva trknila s kozarčki, kanilo je meni 11:1 pikujeno mesto iu glej! kar naenkrat je bolečina ponehala. Mislil sem si precej: „Oho zdaj pa imamo zanesljiv pripomoček proti čcbelnetn piku!" Zdaj zmerom to sredstvo rabim. Moji ženi je vselej po piku od čebele jako oteklo, a oil tistih dob, ko rabini slivovko, ne oteče jej nič, in bolečina precej poneha. V ta namen je dober slivovec, brinjevec. ilrobtinovec iu tudi špirit i. t. d. Nadottlai' Ihilc/mn. Zavijanje in pošiljanje jabolk in hrušek, Različni so načini, s katerimi se trde hruške in jabolka po svetu pošiljajo. Pri takih vrstah sadja, ki sploh dolgo časa ostane iu če je pošiljatev v daljni kraj namenjena, mora se vedno le v to primerni način zavijanja izvoliti. Iver je letos izvanredno veliko sadja, upamo, da bomo našim p. n. bralcem ustregli, ako jih opozorimo na oni način, kakor ga je razstavil v razstavah v Brnu, na Dunaji, v Kronisti in v Gradcu gospod Wold. Hiiitzc v Ptuju. Njegovo pošiljanje je bilo povsod s posebno pohvalo sprejeto. Sicer ta način ni nov, pa vendar zelo pripraven. Že K. Lucas je v svoji knjigi „Obstboiifitzung'' v drugi izdaji I. IN?".', ta način opisoval in rekel, da se sadje iz Bolzana (Motzen) posamezno pa ua nek poseben način v mehek bel popir zavija in da iz Havre. Dieppe iu drugih pristanišč kar polne barke jabolk na Kusovsko, Švedsko iu Norveško jadrajo. Pri takih pošiljatvah bilo je vsako jabolko (navadno sivi francoski kosinači) v navaden siv popir zavito in vsi kotički vmes bili so dobro s trdo skupaj stlačenimi koščeki popir ja zamašeni, da se ja nobeno jabolko ni moglo v zaboju promikati. V splošnem je. to tudi način, katerega je g. Iiintze vporabljal pri pošiljatvah v razstave. Da pa ta način malo bolj natanko pregledamo, opisati hočemo jeden tak zaboj za pošiljanje sadja. Vzemimo 11. pr. množino 30 do 35 kilogramov sadja za odpošiljatev; za to odberemo zabojček, ki je 75 cm dolg. 40 cm Širok iu 20 cm visok; tleske naj so I Vä cm debele. Na sredi se pri posebno lepem sadji, da se nepoškodovano in dobro ohrani, naredi 21/» etn debela stena (pregitya), da se sadje vsled lastne teže ne poškoduje. Pri manj kočljivi pošiljatvi se un ta način lahko tudi lotu) jabolk po spodaj navedenem načinu lahko v jeden zaboj spravi brez da bi se bilo bati kakega poškodovanja. Srednja stena ima tudi namen pokrov, ki je ua robu le z nekaterimi žrebljički pritrjen, k njej z vijaki (šravbi) pritrditi, tla je tako vedno enako nad sadjem, ter da sc ne more ua sadje pritiskati, ker je iz tenkih desk. To tudi pri odpiranji precej pomaga. Ko je zaboj ua ta način zaprt, se ua obeli konceh krog in krog zaboja pribije še ozek lesen ali pa tudi železen obroč. Za pošiljatcv naj so jabolka popred odberejo, in taka, ki so luv/, vsakega madeža, naj se \ pnpir zavijejo, Gospod Ilintze rabi v zavijanje različno barvan Krilnim pnpir, ki jo razrezan \ 25 rm dolge in IS rm široke konce, ki imajo na eni strani v sreili 4 rm oil roba natisnjeno pravo pomologičuo ime. Popir se dene na mizo ali drug pripraven kraj, tako da je ime spodaj. Na sredo popirja dene se jabolko, tako da ima pecelj na \rliu, popir se sedaj oil obeh strani upogne. iu ime. se pokaže ua vrhu. Konci popirja. ki na levi iu desni mole, se zopet lipognejo in pod jabolko zavišejo. Ko so sadje ua ta način pripravi, se \ zaboj naloži uapopreil jedna lega zrezauega popirja; tudi ob straneh se nadeva popir. Zda ji-i se na pnpir nadeva jedna vrsta v pnpir zavitih jabolk in sicer tako tesno jeduo k drugi, da se ne umrejo prav nie premikati. Zgnrnj vidijo se povsod imena. I'a i m 1 i barva popirja. ki se z;i vsako v rsto sadja drugačna odbere, že pove, kakošne vrste sadje je \ tako barvaueni popirji zavito. \a to vrsto jabolk done se zopet tenka lega popirja, in ua to dene se druga lega jabolk. Tako se spravi tudi tretja, četrta iu vse druge vrste. Na vrli dene se zopet jedna lega popirja, katerega potem pokrov, ko se pribije, dobro k sadji pritlači, tako da se jabolka ne morejo na nobeno stran premikati. Tako pošilja se lepn namizno sadje. Splnšun gospodarsko sadje pošilja se pa v smlili po SJOft, Iöi» in 7i> kg. Tudi med to se deva popir iu v popir zavija: vselej pa tudi ne. ker to da veliko dela iu bi pošiljatev ne posebno liucga sadja preveč stala. Iz tega se razvidi, da se sadje, ki je bolj plemenite baže, ne sine kar v zabojih brez vsake podklade vmes med sadjem pošiljati. Pri taki pošiljatvi se sadje samo ob sebi ohdrguc iu sploh taki» poškoduje, da, če je bilo popred, še tako lepn. potem nima nič kaj prikupljivega pogleda. Poljše je jabolka malo dražji plačati, da le nepoškodovana dospejo, kakor pa eeuo blago imeti, ki ne obstane iu ni lepo. Sadjarji, ki sadje v zabojih pošiljate, ravnajte se po zgoraj povedanem načinu! Zavijte sadje \ popir, saj je vsak popir dober, da je le mehak iu ljudje — naročniki. — bodo z Vašim blagom vselej zadovoljni! --X- Sadni kis za dom, Posestniki sadja si za domače potrebe lahko sami kis napravijo in ui jim potreba izdavati denarja za to tekočino. Kes. da se to reči ne rabi posebno veliko, a vsak krajear je dober, če se more prihraniti. Domači kis iz sadja napravlja se na prav pri prost način. Vzame se velik prsten ali kamniteu lonec ali majhen sodček, v to posodo ilevajo se lupine iu obivzki od sadja, ki se za domačo potrebe lupi ali pa obrezuje iu razrezuje. Ti ostanki se potem z vrelo vodo polijojo iu sicer toliko, da voda črez nastopi. Kadar se zopet kaj obrezkov naredi, denejo se k prejšnjim iu prilije se zopet kropa, da so vse zalije. Tako dela se, dokler ni posoda polna. Ivo je pa polna, naj se skrbno s prtom pokrije iu ob solnčnih dneh na solnce postavi. <>li hladnem vremenu naj so pa k peči ali ognjišči prenose. Drugih reči ui potreba nič pridovati. V šestih do osmih tednih so je voda \ izvrsten lopo rumen kis spremenila. Ta kis okus mimo fabriškega iu jo tudi bolj zdrav. -k- 19756408 Naš dopis. Is S/iodiiji- Ilirije. V zailiyom luojoni dopisu jo liila pri prodaji rebel T« panjev /.a 5)6 gld. ISO kr. pomota. Ni resnično, ila jili je '/.a toliko prodal, on jo dal par po 8 gld. 32 kr., tako da je dobil za 70 panjov 116 gld. '-'o kr., k temu še 3 gld. are. tedaj skupaj 110 »Id. 30 kr. Rekel je tudi, da letos daleč okoli ni iiuel nobeden tako dobrih čebel, kot on, ker je pazil, da niso stradale. V 7. listu stran 50 sem čital oil kod ima med svojo barvo i. t. d. in da je bil na Laškem okoli Aneone nabran na uekej evetiei, katero v Italiji ..Sulla" imenujejo slepivno bel. Ko pa pogledam v bukve od medu in čebelnili rastlin, ni bilo cvetice Sulla upisane, tudi je nisem dobil \ ceniku od g. z JI ml i.-, ilnisly.'iii iiimMnik. Lutuina k"gii in .-a.lj-r. j k-g;i društvu «u Knuijr,ko." — Niili-nih. Kinn in Kuvur v l.julilj:.iii.