PRAVOPISNE KATEGORIJE ePRAVOPISA s T O A S č i L r o j v I a R 2020 KOLOFON PRAVOPISNE KATEGORIJE EPRAVOPISA IZDAJATELJ 2020 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZANJ Zbirka: Rastoči slovarji Kozma Ahačič ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih ZALOŽNIK © 2021, avtorji in ZRC SAZU, Inštitut za ZRC SAZU, Založba ZRC slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZANJ ZRC Oto Luthar GLAVNI UREDNIK ZALOŽBE UREDNICE Aleš Pogačnik Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Manca Černivec DOI https://doi.org/10.3986/9789610505228 AVTORJI OPISOV PROBLEMSKIH SKLOPOV Manca Černivec https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 Ljubljana 2021 Helena Dobrovoljc https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 Publikacija je nastala v okviru programa Tina Lengar Verovnik P6-0038, ki ga financira ARRS, in programa https://orcid.org/0000-0002-8454-6160 Naravna in kulturna dediščina slovenskega Matej Meterc naroda, ki ga financira SAZU. https://orcid.org/0000-0002-0198-3745 Urška Vranjek Ošlak https://orcid.org/0000-0003-3374-4228 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so Peter Weiss pripravili v Narodni in univerzitetni https://orcid.org/0000-0003-0609-2252 knjižnici v Ljubljani Aleksandra Bizjak Končar COBISS.SI-ID=51524355 https://orcid.org/0000-0003-4054-3758 ISBN 978-961-05-0522-8 (pdf) Boris Kern https://orcid.org/0000-0001-7733-5755 Slovarska zbirka se povezuje z ePravopisom. OBLIKOVANJE Duša Race Pravopisne kategorije ePravopisa 2020 Spremna besedila O Pravopisnih kategorijah ePravopisa 2020 Pravopisne kategorije ePravopisa so nabor opisov pravopisnih kategorij, ki uporabnikom omogoča vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v ePravopisu najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem obnašanju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik posredno – s povezavo na Pravopisne kategorije – obveščen tudi o tem, v kateri problemski ali normativni okvir slovenskega knjižnega jezika se izbrana iztočnica uvršča, katere besede oziroma besedne zveze še spadajo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej v pravopisnih pravilih. Gre torej za komentar problemsko in pogosto tudi pomensko zaokroženega sklopa slovarskih redakcij v specializiranem pravopisnem slovarju, zaradi povezave s slovarjem pa je uporabniku omogočeno tudi, da pregleduje konkretne rešitve. Pravopisne kategorije ePravopisa predstavljajo tudi evidentiranje odstopanj od obstoječega kodifikacijskega priročnika, tj. Slovenskega pravopisa 2001, ki tako sestavljavcem slovarja kot tudi uporabnikom omogočajo vpogled v proces prenove. Normativno veljavnost ubeseditev v pravopisnih pravilih na rednih srečanjih potrjuje Pravopisna komisija, ki deluje pri SAZU in ZRC SAZU, slovarski sestavki pa do potrditve v tem delovnem telesu nosijo oznako »predlog«. Bistvena prednost Pravopisnih kategorij je njihova povezava s slovarskimi sestavki. Tako se uporabnik ePravopisa npr. ob iskanju po imenih vladarjev s klikom na kategorije seznani s tem, katere posebnosti so predstavljene v slovarskem sestavku in zakaj. Prek kategorij je slovarski sestavek povezan tudi z že objavljenimi poglavji v Pravopisu 8.0. 2015 V letu ustanovitve zbirke (2015) smo vanjo vključili 16 problemskih sklopov, med katerimi so bili nekateri še podrobneje členjeni (okrajšave, simboli, psevdonimi ...); ti problemski sklopi vključujejo približno 1600 slovarskih sestavkov. Skupaj z opisi prinaša posamezna enota zbirke (torej pravopisna kategorija) tudi možnost pregleda vseh slovarskih sestavkov, ki so bili pripravljeni za ponazoritev sklopa. 2016 Leta 2016 so bila v zbirko dodana domišljijska imena, imena držav, religijska in mitološka imena, poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij, poobčnoimenjeni samostalniki, različni tipi svojilnih pridevnikov ... – skupaj 14 problemskih sklopov z več kot 800 slovarskimi sestavki. V. 2017 Pravopisne kategorije 2017 so se povečale za imena celin in podobnih velikih območij na Zemlji, dopolnjena so bila imena držav (abecedno do Južni Sudan), na novo je bila vzpostavljena velika skupina izlastnoimenskih pridevnikov na -ov/-ev ali -in, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah. Novi sklopi so bili še: samostalniške izpeljanke iz lastnih imen ( brajica, petrijevka), lastna imena v frazemih ( kaditi kot Turek), merske enote, poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( zlati znak svobode – kresnik), manjši sklop je predstavljala prva faza pripravljenih stvarnih lastnih imen, ki so na izrazni ravni prekrivna s priimki ( Tesla, m – Tesla, ž). Med prebivalska imena so bila vključena imena pripadnikov in pripadnic plemen ( Očipva, Očipvejec, Očipvejka), zaradi katerih sta bila dopolnjena tudi sklopa pridevniki na - ski/-ški ( očipvejski) in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen ( Očipvejčev). Posebna skupina z imenom »Pravopisne zanimivosti« se je izoblikovala kot stranski produkt delovanja članic in članov pravopisne skupine v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kamor uporabniki mesečno pošljejo povprečno 30 vprašanj različnih tipov. Zanimivejša so od leta 2017 sproti dodajana v pravopisni slovar ( kvevri, vodja (m, ž), karitas, zika). V letu 2017 smo v rastoči slovar ePravopis uvedli 850 novih slovarskih sestavkov. 2018 Leta 2018 je bilo v ePravopis dodanih 1189 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel, npr. Viking (kot pripadnik ljudstva in kot nadomestno ime za Norvežane oz. Skandinavce), Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). Mikrostrukturno najobširnejši problemski sklopi iz tega leta se navezujejo na poglavje o pisnih znamenjih v pripravljajočem se predlogu novih pravopisnih pravil. V sklopu »Pisna znamenja« smo obravnavali ločila in različna znamenja z dveh vidikov, in sicer kot lekseme v skladenjski vlogi in kot znamenja v posebnih položajih (ob števkah, v tehničnih besedilih ipd.). Med obsežnejše problemske sklope, ki zaokrožajo problematiko, se uvrščajo tudi »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev«, »Nazivi in naslovi ob imenu«, »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na -ski/-ški ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki. Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je bila uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do tedaj vključena zemljepisna imena. 2019 Leta 2019 je bilo v ePravopis dodanih več kot 1200 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na nove pravopisne kategorije. Dodanih je bilo 8 problemskih sklopov, in sicer: ● »Kratice« ● »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)« ● »Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin)« VI. ● »Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin)« ● »Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin« ● »Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin« ● »Smeri, nazori, gibanja« ● »Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen)« Sprejete so bile naslednje leksikografske odločitve: izpostavitev iztočničnega leksema ali imena v posebni zvezi tipa železna lady; izpostavitev vrstnega pomena pri iztočnici, ki je v nedoločni lastnostni pridevniški obliki – budističen in budistični; arktičen – arktični. Zaradi slednjega se pridevniške kategorije ne imenujejo več »Pridevniki na -ski«, temveč smo se odločili za splošnejše poimenovanje »Pridevniki«, h kateremu je mogoče umestiti tako pridevnike na - ski/-ški kot vrstne pridevnike na -ni ( evropski – arktični). Povezovanje problemskih sklopov je spodbudilo uslovarjenje povezanih iztočnic, npr. ob redigiranju pripadnikov in pripadnic političnih, verskih, oboroženih, vohunskih, rasnih in drugih skupin so bila uslovarjena tudi imena organizacij, skupnosti, ustanov, katerih pripadniki in pripadnice so ( Gestapo – gestapovec, gestapovka, gestapovski). Za kratice med njimi je bilo uvedeno skladenjsko razlikovanje med tipi desnega prilastka, in sicer s pojasnilom »kot prilastek, v imenovalniku« ( pripadnik mirovne sile KFOR). Pri uslovarjanju ženskih priimkov ( Potter, ž) ob moških ( Potter, m) je poudarjena možnost rabe priimka ženskega spola, in sicer s pojasnilom »navadno ob ženskem imenu« ( zgodbe Beatrix Potter). Merske enote so obravnavane kot pisne dvojnice, ki jih v nepodomačeni obliki (te normativno niso prednostne) uporabljamo večinoma v strokovnih besedilih, kar je izpostavljeno s posebnim pojasnilom »v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno«. Vse dvobesedne slovarske iztočnice, ki so bile uslovarjene v sklopu »Psevdonimi, vzdevki, umetniška imena« v značilni strukturi ime + priimek, so bile v letu 2019 zaradi potrebe po razlikovanju med rojstnimi imeni in priimki prikazane ločeno, kar je gradivsko relevantno zlasti v povezavi z nastajajočim poglavjem pravopisnih pravil »Slovnični oris za pravopis«. Zaradi enakozvočnic z lastnimi imeni so bile uslovarjene tudi občnoimenske iztočnice, ki sicer ne bi bile vključene v pravopisni slovar, npr. Abesinec (prebivalec Abesinije) – abesinec (slovenski vojak v Abesiniji), Albanka (prebivalka Albanije) – albanka (droga iz Albanije); slednje zaradi neformalnosti pogosto izstopajo iz registra knjižnega jezika, zato je bila pri njih poskusno uvedena tudi oznaka »neformalno/pogovorno«. 2020 Leta 2020 je bilo v ePravopis dodanih več kot 1100 slovarskih sestavkov, več kot 300 obstoječih pa je bilo dopolnjenih. Novih problemskih sklopov je 24: ● »Domišljijska in mitološka zemljepisna imena« ● »Glasbeni žanri« ● »Imena krajev« ● »Imena objektov in stavb« VII. ● »Imena vladarskih in plemiških rodbin« ● »Imena voda« ● »Imena vzpetin in gorovij« ● »Imena zgodovinskih osebnosti« ● »Izkratična imena in poimenovanja« ● »Leksikalizirane okrajšave« ● »Nagrajenci in nagrajenke« ● »Nadomestna imena in poimenovanja« ● »Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni« ● »Poimenovanja bolezni, iger, jedi« ● »Poimenovanja zgodovinskih dogodkov« ● »Pridevniki (povezani s pripadniki redov)« ● »Pridevniki (iz imen vladarskih in plemiških rodbin)« ● »Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen)« ● »Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov)« ● »Pripadniki in pripadnice redov« ● »Svojilni pridevniki (iz imen zgodovinskih osebnosti)« ● »Tvorjenke iz kratic« ● »Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice« ● »Znamke in izdelki« Dopolnitve so obsegale predvsem usklajevalne posege, npr. spremembo koncepta zaradi osebnih imen iz različnih jezikov, npr. Edith� [ídit] angleško ime; Edith� [edít] francosko ime. Tako še Marlene, Christine, Natalie ipd. V samostojne iztočnice so bili razdruženi tudi priimki ter pari ime in priimek, če prihaja do izgovornih razlik, npr. Bernárd – Bêrnard (angleško moško ime); Domínik – Dominík. Večje število novih problemskih sklopov je povezano s spremembo načina slovarskih predstavitev ob posameznem pravilu: slovarsko so obdelane le iztočnice, uporabljene v pravopisnem pravilu. V nadaljevanju projekta bodo skromneje zastopani problemski sklopi še razširjeni. Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka in uvedba pojasnila »v pridevniški rabi« ob t. i. nepravih zloženkah, ki jih pišemo kot besedne zveze. Slednje postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kljub temu so ob zvezah npr. emo skupina in zgodovina slovenske pank/punk glasbe navedene tudi variantne možnosti: emovska skupina in zgodovina pankovske/punkovske glasbe. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU še ni obravnavala poglavja o pisanju skupaj ali narazen, zato sklic na posodobljeno kodifikacijo ni mogoč. Novost so ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je tudi na položaje, ko se ime kraja nahaja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom: »kot prilastek, v imenovalniku« V finski prestolnici Helsinki je potekalo enajsto srečanje med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jelcinom. VIII. Pri redigiranju smo pri nekaterih iztočnicah uvedli dvonaglasnice (npr. Barbo-Waxenstein [bárbo-váksənštájn]). Soobstajajoče različice imena so povezane z vodilko primerjaj (= prim.), npr. Auersperg prim. Turjačan, Borgia prim. Borgijec, Stewart prim. Stuart. Pri tem ločimo med priimkom osebe, ki je navadno nespremenjen glede na izvirnik, in podomačeno različico imena rodbine. Pri vseh podomačenih imenih bo navedeno izvirno ime. Uporabnik je obveščen o neustrezno podomačenih imenih ( Inocent VIII. gl. Inocenc VIII.), prevladujoči nepodomačeni varianti imena in zato njeni normativni prednosti ( Cojz gl. Zois) in pogostem nepravilnem zapisu imena v rabi ( Marija Antonieta gl. Marija Antoaneta). Slovnično motivirana normativna novost s področja besedotvorja je zajeta v predlogu prenovljenih pravopisnih pravil, in sicer uveljavljanje možnosti nepreglašenih oblik pri imenih, ki se končajo na končni govorjeni [c], npr. ob oblikah ali pridevnikih Fričev in Fritzev novi pravopisni slovar uvaja pisanje dvojnic Fritzev/ Fritzov in Fričev/ Fricov. Novosti pri nekaterih problemskih sklopih, npr. »Kraticah«, izhajajo iz novega pravopisnega poglavja, zato so številne in v kategorijah obširno pojasnjene. Uporabnik je prek povezave napoten na predlog novega poglavja pravil. Nabor problemskih sklopov po abecedi ● Črke (imena grških črk) ● Imena zgodovinskih osebnosti ● Črke (slovenske) ● Izkratična imena in poimenovanja ● Črke (tuje) ● Izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ● Domišljijska imena ali -in v stalnih besednih zvezah ● Domišljijska in mitološka zemljepisna ● Izpeljanke iz lastnih imen imena ● Kratice ● Enakozvočnice ● Lastna imena (osebna, moška) ● Glasbeni žanri ● Lastna imena (osebna, ženska) ● Imena celin ● Lastna imena (priimki) ● Imena držav ● Lastna imena v frazemih ● Imena krajev ● Leksikalizirane krajšave ● Imena objektov in stavb ● Merske enote ● Imena pokrajin, otokov ● Nagrajenci in nagrajenke ● Imena vladarskih in plemiških rodbin ● Nazivi in naslovi ob imenu ● Imena voda ● Nadomestna imena in poimenovanja ● Imena vzpetin in gorovij ● Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni IX. ● Okrajšave ● Pripadniki in pripadnice jezikovnih, rasnih in verskih skupin ● Pisna znamenja ● Pripadniki in pripadnice redov ● Poimenovanja bolezni, iger, jedi ● Pripadniki in pripadnice nazorskih, ● Poimenovanja mitoloških, političnih in vojaških skupin nadnaravnih, domišljijskih bitij ● Pripadniki in pripadnice umetnostnih, ● Poimenovanja nagrad, odlikovanj, kulturnih, subkulturnih in športnih častnih nazivov skupin ● Poimenovanja praznikov, posebnih ● Priredne zloženke (vezalne zloženke) datumov, dnevov, mesecev ● Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in ● Poimenovanja zgodovinskih dogodkov umetniška imena) ● Pravopisne zanimivosti ● Religijska in mitološka imena ● Prebivalska imena (države, celine, ● Smeri, nazori, gibanja pokrajine, otoki) ● Simboli ● Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi) ● Stalni pridevki ob osebnih imenih ● Pridevniki (iz imen držav, celin, ● Stvarna lastna imena pokrajin, otokov) ● Svojilni pridevniki (iz religijskih, ● Pridevniki (iz imen plemen) mitoloških, domišljijskih imen) ● Pridevniki (povezani s pripadniki in ● Svojilni pridevniki (iz nazivov in pripadnicami jezikovnih, rasnih in verskih naslovov ob imenu) skupin) ● Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih ● Pridevniki (povezani s pripadniki in jeder stalnih besednih zvez z lastnimi pripadnicami nazorskih, političnih, imeni) vojaških skupin) ● Svojilni pridevniki (iz osebnih moških ● Pridevniki (povezani s pripadniki in imen) pripadnicami umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin) ● Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) ● Pridevniki (povezani s pripadniki redov) ● Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih ● Pridevniki (iz imen vladarskih in bitij) plemiških rodbin) ● Svojilni pridevniki (iz prebivalskih ● Pridevniki (iz zemljepisnih imen) naselbinskih/krajevnih imen) ● Svojilni pridevniki (iz imen s predimki) ● Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov) ● Svojilni pridevniki (iz priimkov) ● Priimki s predimki ● Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) ● Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) X. ● Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) ● Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki ● Svojilni pridevniki (iz imen in uporabnice zgodovinskih osebnosti) ● Znamke in izdelki ● Tvorjenke iz kratic ● Živalska imena Pravopisne kategorije kot faza v procesu prenove pravopisa Pri prenovi pravopisa izhajamo iz želje po preseganju zasnove predhodnih pravopisov, predvsem s sklicevanjem na slovar in obratno. Problemska zasnova poudarja normativne zadrege v najširšem pomenu besede, četudi prinaša le tiste jezikovne enote, ki uporabnikom povzročajo normativne in pravopisno-slovnične težave, npr. o zapisu besed (zapis osnovne oblike ter raba velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen), rabi ločil, zapisu glede na podomačene prvine (stopnja pisne prevzetosti besede), oblikoslovnem pregibanju in besedotvorju ipd. Da bi med nastajajočimi slovarskimi redakcijami in pravopisnimi pravili ustvarili vez, smo se odločili, da bomo slovarske sestavke povezali v problemske sklope s skupnim imenovalcem in jih poimenovali pravopisne kategorije. Na koncu slovarskega sestavka stoji kazalka »pravopisna kategorija«, ki vodi k ustreznemu poglavju v pravilih: Ponazoritev slovarskega sestavka z navezavo na ustrezen problemski sklop ePravopis bo tako lahko opravljal svojo temeljno vlogo – gradivsko nadgrajeval in razširjal pravopisna pravila. Načrtovano povezanost pravil in slovarja omogoča dejstvo, da se pravopisna dejavnost argumentativnega in leksikografskega značaja prvič po petih desetletjih odvija vzporedno in vzajemno, kar omogoča zlasti povezanost XI. Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU kot nadinstitucionalnega telesa z delovno skupino za pripravo pravopisnega priročnika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Tako ob prenovi pravopisnih pravil nastajajo slovarske redakcije, ki tudi vplivajo na oblikovanje pravil, vsaj v smislu detektiranja odklonov od sistemskih rešitev. Načela opisov Pravopisnih kategorij Vsak opis pravopisne kategorije prinaša: ● podatek o geslovniku, ● opis novosti v kodifikaciji, ● sklic na pravila, ● podatek o zadnji spremembi, ● nabor vseh slovarskih iztočnic, ki jih sklop vključuje. PODATEK O GESLOVNIKU vključuje število vključenih redakcij in morebitne informacije o tem, kako je bil geslovnik sestavljen in po katerih merilih so bile izbrane besede, pa tudi ali je geslovnik razširjen oziroma kakor koli spremenjen glede na Slovenski pravopis iz leta 2001. V razdelku NOVOSTI so predstavljene novosti v slovarskem sestavku, ki uporabniku pomagajo pri razumevanju okoliščin rabe iztočnične besede, pa tudi pri tolmačenju slovničnih podatkov. S kodifikacijskega vidika so pomembne zlasti novosti pri določanju norme knjižnega jezika, ob čemer je vsaka tovrstna novost – premik od kodifikacije, kakršno predstavljata Slovenski pravopis 2001 ali Slovar slovenskega knjižnega jezika – kategorizirana kot PREDLOG Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU. Zato je tudi izrecno omenjena bodisi kot odklon od tradicionalnega ali kot novost. Posamezne novosti, ki jih opisujemo v problemskih sklopih oziroma pravopisnih kategorijah, so povezane z onaglašenimi paradigmami, ki so uvedene pri vseh pregibnih iztočnicah. S SKLICEM NA PRAVOPISNA PRAVILA je mišljeno kodifikacijsko ozadje, na katero se normativno sklicujemo – bodisi pravopisno pravilo v Slovenskem pravopisu 2001 (navedba člena) bodisi sklic na predlog novih pravopisnih pravil v Pravopisu 8.0, ki je pripravljen za javno razpravo. V letu 2019 sta bili objavljeni dve poglavji Pravopisa 8.0, in sicer »Pisna znamenja« in »Krajšave«, v letu 2020 pa sta bili pripravljeni za objavo poglavji »Velika in mala začetnica« ter »Prevzete besede in besedne zveze«. V NABORU slovarskih iztočnic so vse iztočnice, ki jih povezuje problemski sklop, sledeč bodisi pravopisnemu pravilu (npr. zemljepisna imena naselbin/krajev) bodisi pomenski skupini (npr. pridevniki iz imen držav, pokrajin, otokov, celin). Če se izkaže, da je v pravopisni kategoriji iztočnica zaradi značilne zveze (npr. pri iztočnici francoski zveza francoska revolucija), je taka zveza posebej izpisana. Enako velja za imena, ki nastopajo v frazeoloških zvezah (npr. potrebovati kot Sahara vodo kaj/koga), in za svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki nastopajo v zvezah (npr. Sizifov – Sizifovo/ sizifovo delo; Ohmov – Ohmov zakon). XII. Problemski sklopi Črke (imena grških črk) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 25 slovarskih iztočnic in zajema imena grških črk. NOVOSTI: V slovar ePravopisa so vključena vsa imena grških črk, torej tudi kapa, hi, mi, ni, ki jih v SP 2001 in SSKJ-ju ni. Imena grških črk so v slovarju prikazana v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen z oznakovnimi pojasnili, npr. kadar iztočnična beseda nastopa kot »prilastek v imenovalniku«. Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede položajev, v katerih nastopajo grške črke kot deli tvorjenk oziroma kot nepregibni prvi deli besednih zvez. Glede na že ugotovljene in pojasnjene premike v jezikovni rabi je normiran zapis narazen ( alfa žarek), uvedeno pa je pojasnilo »v pridevniški rabi« ( alfa žarek) in napotilo na variantni zapis ( žarek alfa). Slednje se nanaša na obstoječo kodifikacijo v SP 2001; Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU še ni obravnavala poglavja o pisanju skupaj ali narazen, zato sklic na posodobljeno kodifikacijo ni mogoč. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 16. SLOVARSKI PRIKAZ: épsilon -a samostalnik moškega spola |grška črka <ε>|: narobe obrnjeni epsilon; Z epsilonom in delto preizkušamo konvergentnost zaporedja; kot imenovalniški prilastek kovanec s črko epsilon {O} EDNINA: im. épsilon, rod. épsilona, daj. épsilonu, tož. épsilon, mest. pri épsilonu, or. z épsilonom; DVOJINA: im. épsilona, rod. épsilonov, daj. épsilonoma, tož. épsilona, mest. pri épsilonih, or. z épsilonoma; MNOŽINA: im. épsiloni, rod. épsilonov, daj. épsilonom, tož. épsilone, mest. pri épsilonih, or. z épsiloni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) gáma -e samostalnik ženskega spola |grška črka γ|: Simbol ga je spominjal na gamo; kot imenovalniški prilastek Tipe označujejo z grškimi črkami alfa, beta, gama; Namestili so satelit, ki zaznava sevanje žarkov gama; nesklonljivo v zvezi gama kamera Za odkrivanje tumorjev uporablja gama kamero z dvojno glavo kamero gama; nesklonljivo v zvezi gama zdravljenje Gama zdravljenje predstavlja preboj na področju osebnih sprememb zdravljenje gama; nesklonljivo v zvezi gama žarek Gama žarki prodirajo skozi embalažo in živilo ter pri tem uničijo mikrobe žarki gama 14 {O} EDNINA: im. gáma, rod. gáme, daj. gámi, tož. gámo, mest. pri gámi, or. z gámo; DVOJINA: im. gámi, rod. gám, daj. gámama, tož. gámi, mest. pri gámah, or. z gámama; MNOŽINA: im. gáme, rod. gám, daj. gámam, tož. gáme, mest. pri gámah, or. z gámami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) hí -ja samostalnik moškega spola |grška črka χ|: napisati hi; kot imenovalniški prilastek črka hi {O} EDNINA: im. hí, rod. híja, daj. híju, tož. hí, mest. pri híju, or. s híjem; DVOJINA: im. híja, rod. híjev, daj. híjema, tož. híji, mest. pri híjih, or. s híjema; MNOŽINA: im. híji, rod. híjev, daj. híjem, tož. híje, mest. pri híjih, or. s híji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) tau -a [táv-, rod. táva] samostalnik moškega spola |grška črka τ|: napisati tau; kot imenovalniški prilastek obesek v obliki črke tau {O} EDNINA: im. tau, rod. taua, daj. tauu, tož. tau, mest. pri tauu, or. s tauom; DVOJINA: im. taua, rod. tauov, daj. tauoma, tož. taua, mest. pri tauih, or. s tauoma; MNOŽINA: im. taui, rod. tauov, daj. tauom, tož. taue, mest. pri tauih, or. s taui STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (grške) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alfa ksi beta lambda delta mi dzeta ni epsilon omega eta omikron fi pi gama psi hi sigma iks tau ipsilon theta jota zeta kapa 15 Črke (slovenske) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 50 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke slovenske abecede. NOVOSTI: V slovarju so sicer sklonljive samostalniške črkovne enote prikazane v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen prek oznakovnih pojasnil, npr. kadar nastopa iztočnica »kot desni prilastek« in je »v imenovalniku«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk. Novost glede na SP 2001 je prikaz razlike med govorno in pisno uresničitvijo v nekaterih položajih, npr. pri rabi predloga z/ s v orodniku do sedaj ni bilo upoštevano razlikovanje med izgovorom črke s soglasnikom ( s s-jem) in s samoglasnikom ( s s-om), čeprav je iz sklonila razvidno, da se izgovor razlikuje ( Beseda se zapiše z dvema s-jema/s-oma). Sprememba je uvedena pri črkah, kjer je razlikovanje uresničeno ( f, s, š). Vse črkovne iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 6, 7, 8. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Pisna znamenja« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/1/pisna_znamenja) SLOVARSKI PRIKAZ: c1 c-ja tudi c -- [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] samostalnik moškega spola |ime črke ali glasu|: mali pisani c; Beseda se izgovarja s c-jem; Namesto č-jev je pisal kar c-je; navadno nesklonljivo Priimek Pircz pišejo s c ali cz; Dijaki tretjega c so presenetili vse profesorje 3. c kot imenovalniški prilastek Zaigraj ton c; ob številki Vipavska cesta 4c {O} EDNINA: im. c tudi c, rod. c-ja tudi c, daj. c-ju tudi c, tož. c tudi c, mest. pri c-ju tudi pri c, or. s c-jem tudi s c; DVOJINA: im. c-ja tudi c, rod. c-jev tudi c, daj. c-jema tudi c, tož. c-ja tudi c, mest. pri c-jih tudi pri c, or. s c-jema tudi s c; MNOŽINA: im. c-ji tudi c, rod. c-jev tudi c, daj. c-jem tudi c, tož. c-je tudi c, mest. pri c-jih tudi pri c, or. s c-ji tudi s c STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) c2 -- [cə̀ in cé] samostalnik ženskega spola |ime črke|: Dijaki tretje c so presenetili vse profesorje 3. c {O} EDNINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s c; DVOJINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s c; MNOŽINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s c 16 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) C1 C-ja tudi C -- [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] samostalnik moškega spola |ime črke|: tehnologija visokih C-jev; navadno nesklonljivo S svojim visokim C je navdušila občinstvo; kot imenovalniški prilastek Zbolela je za hepatitisom C; ob številki vinogradniška cona C1; Zvon je uglašen na ton C2; Velikost njenega modrčka je 80C {O} EDNINA: im. C tudi C, rod. C-ja tudi C, daj. C-ju tudi C, tož. C tudi C, mest. pri C-ju tudi pri C, or. s C-jem tudi s C; DVOJINA: im. C-ja tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jema tudi C, tož. C-ja tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-jema tudi s C; MNOŽINA: im. C-ji tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jem tudi C, tož. C-je tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-ji tudi s C STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) G G-ja tudi G -- [gə̀, rod. gə̀ja in gé, rod. gêja] samostalnik moškega spola |ime črke|: veliki G; Zapestnica je okrašena z Guccijevimi dvojnimi G-ji; Pisanih velikih G-jev ne napiše prav lepo; navadno nesklonljivo Najprej bodo obravnavali tiste od A do F, potem tiste od G do N; kot imenovalniški prilastek točka G; ob številki srečanje skupine G8; državna cesta G1 {O} EDNINA: im. G tudi G, rod. G-ja tudi G, daj. G-ju tudi G, tož. G tudi G, mest. pri G-ju tudi pri G, or. z G-jem tudi z G; DVOJINA: im. G-ja tudi G, rod. G-jev tudi G, daj. G-jema tudi G, tož. G-ja tudi G, mest. pri G-jih tudi pri G, or. z G-jema tudi z G; MNOŽINA: im. G-ji tudi G, rod. G-jev tudi G, daj. G-jem tudi G, tož. G-je tudi G, mest. pri G-jih tudi pri G, or. z G-ji tudi z G STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) t1 t-ja tudi t -- [tə̀, rod. tə̀ja in té, rod. têja] samostalnik moškega spola |ime črke ali glasu|: mali t; Ime rastline forzitija se po pravilih branja latinščine izgovori s t-jem; navadno nesklonljivo Pogovorno imenu Miro osnovo podaljšujemo s t; kot imenovalniški prilastek glas t; ob številki točka t1 {O} EDNINA: im. t tudi t, rod. t-ja tudi t, daj. t-ju tudi t, tož. t tudi t, mest. pri t-ju tudi pri t, or. s t-jem tudi s t; DVOJINA: im. t-ja tudi t, rod. t-jev tudi t, daj. t-jema tudi t, tož. t-ja tudi t, mest. pri t-jih tudi pri t, or. s t-jema tudi s t; MNOŽINA: im. t-ji tudi t, rod. t-jev tudi t, daj. t-jem tudi t, tož. t-je tudi t, mest. pri t-jih tudi pri t, or. s t-ji tudi s t STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) ž1 ž-ja tudi ž -- [žə̀, rod. žə̀ja in žé, rod. žêja] samostalnik moškega spola |ime črke ali glasu|: mali ž; Priimek Križaj piše brez ž-ja; navadno nesklonljivo Kupiti je mogoče vse – od a do ž; kot imenovalniški prilastek glas ž; ob številki svetilka ž3 17 {O} EDNINA: im. ž tudi ž, rod. ž-ja tudi ž, daj. ž-ju tudi ž, tož. ž tudi ž, mest. pri ž-ju tudi pri ž, or. z ž- jem tudi z ž; DVOJINA: im. ž-ja tudi ž, rod. ž-jev tudi ž, daj. ž-jema tudi ž, tož. ž-ja tudi ž, mest. pri ž- jih tudi pri ž, or. z ž-jema tudi z ž; MNOŽINA: im. ž-ji tudi ž, rod. ž-jev tudi ž, daj. ž-jem tudi ž, tož. ž- je tudi ž, mest. pri ž-jih tudi pri ž, or. z ž-ji tudi z ž STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: a A m M b B n N c C o O č Č p P d D r R e E s S f F š Š g G t T h H u U i I v V j J z Z k K ž Ž l L 18 Črke (tuje) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 12 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke, ki niso del slovenske abecede. NOVOSTI: V slovarju so prikazane posebne oziroma pogoste okoliščine rabe, v katerih nastopa črka oziroma slovarska iztočnica »kot desni prilastek« in je »v imenovalniku«, se pojavlja »ob številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk. Novost glede na obstoječo kodifikacijo je povezana z zamenjavo vrstnega reda izgovora pri črki q (zdaj kú ali kvə̀). Vse črke so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 6, 7, 8. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Pisna znamenja«, § 3 (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/1/pisna_znamenja) SLOVARSKI PRIKAZ: q q-ja tudi q -- [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] samostalnik moškega spola |ime tuje črke|: mali q; Beseda se ne piše s c-jem, temveč s q-jem; navadno nesklonljivo Označite premico s q; kot imenovalniški prilastek črka q; ob številki geometrijsko zaporedje s členi q1, q2 in q3 {O} EDNINA: im. q tudi q, rod. q-ja tudi q, daj. q-ju tudi q, tož. q tudi q, mest. pri q-ju tudi pri q, or. s q-jem tudi s q; DVOJINA: im. q-ja tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-jema tudi q, tož. q-ja tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or. s q-jema tudi s q; MNOŽINA: im. q-ji tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-jem tudi q, tož. q-je tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or. s q-ji tudi s q STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Q Q-ja tudi Q -- [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] samostalnik moškega spola |ime tuje črke|: veliki Q; Gledalce so navduševali izumi Bondovega Q-ja; navadno nesklonljivo Kako uvrščamo v abecedo tuje črke od Q do Y?; kot imenovalniški prilastek tipka Q; vročica Q; ob številki Pripravek s koencimom Q10 je na voljo kot prehransko dopolnilo {O} EDNINA: im. Q tudi Q, rod. Q-ja tudi Q, daj. Q-ju tudi Q, tož. Q tudi Q, mest. pri Q-ju tudi pri Q, or. s Q-jem tudi s Q; DVOJINA: im. Q-ja tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jema tudi Q, tož. Q-ja tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-jema tudi s Q; MNOŽINA: im. Q-ji tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jem tudi Q, tož. Q-je tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-ji tudi s Q 19 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) y y-a tudi y -- [ípsilon] samostalnik moškega spola |ime tuje črke|: mali y; Piše se Cluysman, s c-jem in y-om; navadno nesklonljivo Označi prvo premico z y; kot imenovalniški prilastek črka y; os y; ob številki koordinata y1; prim. ipsilon {O} EDNINA: im. y tudi y, rod. y-a tudi y, daj. y-u tudi y, tož. y tudi y, mest. pri y-u tudi pri y, or. z y-om tudi z y; DVOJINA: im. y-a tudi y, rod. y-ov tudi y, daj. y-oma tudi y, tož. y-a tudi y, mest. pri y-ih tudi pri y, or. z y-oma tudi z y; MNOŽINA: im. y-i tudi y, rod. y-ov tudi y, daj. y-om tudi y, tož. y-e tudi y, mest. pri y-ih tudi pri y, or. z y-i tudi z y STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Y1 Y-a tudi Y -- [ípsilon] samostalnik moškega spola |ime tuje črke|: veliki Y; Ali pišemo Yale z Y-om?; kot imenovalniški prilastek črka Y; kromosom Y; ob številki linija Y3; prim. ipsilon {O} EDNINA: im. Y tudi Y, rod. Y-a tudi Y, daj. Y-u tudi Y, tož. Y tudi Y, mest. pri Y-u tudi pri Y, or. z Y-om tudi z Y; DVOJINA: im. Y-a tudi Y, rod. Y-ov tudi Y, daj. Y-oma tudi Y, tož. Y-a tudi Y, mest. pri Y-ih tudi pri Y, or. z Y-oma tudi z Y; MNOŽINA: im. Y-i tudi Y, rod. Y-ov tudi Y, daj. Y-om tudi Y, tož. Y-e tudi Y, mest. pri Y-ih tudi pri Y, or. z Y-i tudi z Y STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (tuje) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: ć Ć đ Đ q Q x X y Y w W 20 Domišljijska imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 79 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen z iztočnicami, ki so v rabi pogoste, hkrati pa jih kot zapisovalno problematične izkazujejo vprašanja v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med domišljijska imena smo uvrstili imena bitij in poosebljenih bitij, ki jih navadno pišemo tako, kot so jih zapisali pisci ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni. Tipološko gre za tri skupine, ki se glede na strukturo tudi različno pišejo: (1) enobesedna imena ( Brdavs, Sapramiška, Trnuljčica, Zvitorepec), ki pogosto nastopajo v v stalnih besednih zvezah ( krojaček Hlaček, medved Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka); (2) večbesedna imena ( Mali princ, Rdeča kapica, Snežna kraljica); (3) večdelna imena ( Peter Klepec, Peter Pan, Miki Miška). Opozorjeno je, da domišljijskih imen v stalnih besednih zvezah ne smemo mešati s stvarnimi lastnimi imeni, npr. imeni literarnih stvaritev, kulturnih društev, predstav, filmov ipd., ki jih pišemo z veliko začetnico ( lutkovna igrica Maček Muri, pravljica Ele Peroci Muca Copatarica, povest Ovčar Runo). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( Najdihojca: B Najdihojčev). Podatek o zapisu domišljijskih imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku občnoimenskih samostalnikov, ki so jedra takih zvez (pri muca je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« muca Maca; pri racman »v zvezi« racman Jaka oz. Jaka Racman). Glede na SP 2001 so imena razvrščena v skladu z nakazano kategorizacijo, kar prispeva k lažji zapomnljivosti posamezne skupine imen. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 45. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Bedánec -nca samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: Vsi poznamo zgodbo o tem, kako je Kekec ugnal Pehto in Bedanca; Otroci so se srečali z Bedancem in jih je bilo kar malo strah; prim. bedanec 21 {B} Bedančev {O} EDNINA: im. Bedánec, rod. Bedánca, daj. Bedáncu, tož. Bedánca, mest. pri Bedáncu, or. z Bedáncem; DVOJINA: im. Bedánca, rod. Bedáncev, daj. Bedáncema, tož. Bedánca, mest. pri Bedáncih, or. z Bedáncema; MNOŽINA: im. Bedánci, rod. Bedáncev, daj. Bedáncem, tož. Bedánce, mest. pri Bedáncih, or. z Bedánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Copátarica -e samostalnik ženskega spola |domišljijski lik|: v zvezi muca Copatarica Najlepšo sliko muce Copatarice bodo nagradili {B} Copataričin {O} EDNINA: im. Copátarica, rod. Copátarice, daj. Copátarici, tož. Copátarico, mest. pri Copátarici, or. s Copátarico; DVOJINA: im. Copátarici, rod. Copátaric, daj. Copátaricama, tož. Copátarici, mest. pri Copátaricah, or. s Copátaricama; MNOŽINA: im. Copátarice, rod. Copátaric, daj. Copátaricam, tož. Copátarice, mest. pri Copátaricah, or. s Copátaricami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Lupínica -e samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: Plavolaso deklico Lupinico je lahko odpihnil že rahel vetrič; Hčerki je prebrala zgodbo o Lupinici, ki jo je napisala Vera Albreht {B} Lupiničin {O} EDNINA: im. Lupínica, rod. Lupínice, daj. Lupínici, tož. Lupínico, mest. pri Lupínici, or. z Lupínico; DVOJINA: im. Lupínici, rod. Lupínic, daj. Lupínicama, tož. Lupínici, mest. pri Lupínicah, or. z Lupínicama; MNOŽINA: im. Lupínice, rod. Lupínic, daj. Lupínicam, tož. Lupínice, mest. pri Lupínicah, or. z Lupínicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Snéžna kraljíca -e -e samostalniška zveza ženskega spola; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: pravljica o Snežni kraljici; Deklica Gerdi se sooči s Snežno kraljico, da bi pomagala svojemu prijatelju Kaju; prim. kraljica {O} EDNINA: im. Snéžna kraljíca, rod. Snéžne kraljíce, daj. Snéžni kraljíci, tož. Snéžno kraljíco, mest. pri Snéžni kraljíci, or. s Snéžno kraljíco; DVOJINA: im. Snéžni kraljíci, rod. Snéžnih kraljíc, daj. Snéžnima kraljícama, tož. Snéžni kraljíci, mest. pri Snéžnih kraljícah, or. s Snéžnima kraljícama; MNOŽINA: im. Snéžne kraljíce, rod. Snéžnih kraljíc, daj. Snéžnim kraljícam, tož. Snéžne kraljíce, mest. pri Snéžnih kraljícah, or. s Snéžnimi kraljícami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena 22 Špícpárkeljc -a samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |domišljijski lik|: Pravljico o Špicparkeljcu sta napisala brata Grimm; Otroci so pustovali z Rdečo kapico, Špicparkeljcem in drugimi junaki iz Grimmovih pravljic {B} Špicparkeljčev {O} EDNINA: im. Špícpárkeljc, rod. Špícpárkeljca, daj. Špícpárkeljcu, tož. Špícpárkeljca, mest. pri Špícpárkeljcu, or. s Špícpárkeljcem; DVOJINA: im. Špícpárkeljca, rod. Špícpárkeljcev, daj. Špícpárkeljcema, tož. Špícpárkeljca, mest. pri Špícpárkeljcih, or. s Špícpárkeljcema; MNOŽINA: im. Špícpárkeljci, rod. Špícpárkeljcev, daj. Špícpárkeljcem, tož. Špícpárkeljce, mest. pri Špícpárkeljcih, or. s Špícpárkeljci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aladin Kljuka (kapitan Kljuka) Peter Nos Bambi Kosobrin Peter Pan Bedanec Kuzma (škrat Kuzma) Peter Zajec Božiček Lučka Regrat Pika Nogavička Brdavs Lupinica Piki Jakob Brkonja Čeljustnik Maja (čebelica Maja) Piko Dinozaver Copatarica (muca Mali princ Pokahontas Copatarica) Marjanka Vseznanka Pu (medvedek Pu) Čirimbara (čarovnica Martin Krpan Rdeča kapica Čirimbara) Mavgli Robin Hood Delfina (deklica Delfina) Melkijad Rožle Dolgoušček (zajček Mihec Kašopihec Samo (gasilec Samo) Dolgoušček) Miki Miška Sapramiška Dumbo Miškolin Smuk (palček Smuk) Gandalf Mojca Pokrajculja Sneguljčica Gatnik (kapitan Gatnik) Muri (maček Muri) Snežna kraljica Grdi raček Najdihojca Šeherezada Hlaček (krojaček Hlaček) Obuti maček Špicparkeljc Hlapič (vajenec Hlapič) Oka (sovica Oka) Tarzan Hudobin Potepin Orlovo pero Tolovaj Jaka (racman Jaka) Ostržek Trnuljčica Jaka Racman Palčica Zaspanka (zvezdica Janček Ježek Pedenjped Zaspanka) Jerica (sirota Jerica) Pehta Zofka (coprnica Zofka) Jurček (Jurček Gobanček) Pepa (pujsa Pepa) Zvitorepec Juri Muri Pepelka Zvitorepka (lisica Kalimero Peter (poštar Peter) Zvitorepka) Kekec Peter Klepec Žabji kralj 23 Domišljijska in mitološka zemljepisna imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 10 slovarskih iztočnic, in sicer gre za zemljepisna imena iz umetnostnih (literarnih) in mitoloških besedil ( Blatni Dol, Butale, Goličava, Gondor, Mordor, Stiks, Vrh pri Sveti Trojici), pri katerih opažamo tudi pomenske prenose: • Butale – prispodoba kraja, v katerem se sprejemajo neumne, nespametne odločitve • Blatni Dol – prispodoba kraja, v katerem ni napredka in optimizma • Goličava – prispodoba kraja, za katerega je značilna odmaknjenost, zastarelost • Goga – prispodoba kraja, za katerega je značilna družbena brezbrižnost, hinavščina Drugo skupino sestavljajo imena iz priljubljenih literarnih del, ki se pojavljajo v novih kontekstih, npr. Mordor, Atlantida. Geslovnik bo z umišljenimi imeni še dopolnjen. NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Pri zemljepisnih imenih je uveden dodatek o predložni rabi (rodilniška, tožilniška in mestniška raba) ter besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Atlantida: na/v Atlantidi, z/iz Atlantide). Vsa imena imajo tudi besedotvorno gnezdo, iz katerega je razvidna sistemsko predvidljiva tvorba prebivalca, prebivalke in pridevnika na - ski/- ški. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 61–68. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Blátni Dól -ega -a m; zemljepisno ime |kraj iz Cankarjevega romana »Martin Kačur«|: Kot mlad učitelj je prišel v Blatni Dol; Martin Kačur je doživel v Blatnem Dolu težke preizkušnje; |prispodoba kraja, v katerem ni napredka in optimizma|: tudi z malo začetnico Ustavno sodišče je takšno, kot se za Blatni Dol tudi spodobi; Slovenski nogomet pa ne presega obzorja blatnih dolov Kje? v Blatnem Dolu Od kod? iz Blatnega Dola Kam? v Blatni Dol 24 {B} Blatnodolčan, Blatnodolčanka; Blatnodolčev, Blatnodolčankin; blatnodolski {O} EDNINA: im. Blátni Dól, rod. Blátnega Dóla, daj. Blátnemu Dólu, tož. Blátni Dól, mest. pri Blátnem Dólu, or. z Blátnim Dólom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena Butále -ál ž mn.; zemljepisno ime |kraj iz zbirke humoresk Frana Milčinskega »Butalci«|: Cefizelj je začel na skrivaj nositi pisma iz Butal v Tepanjce; |prispodoba kraja, v katerem se sprejemajo neumne, nespametne odločitve|: Po razprodaji premoženja in mladih ljudi z znanjem bomo imeli v Butalah končno mir Kje? v Butalah Od kod? iz Butal Kam? v Butale {B} Butalec, Butalka; Butalčev, Butalkin; butalski {O} MNOŽINA: im. Butále, rod. Butál, daj. Butálam, tož. Butále, mest. pri Butálah, or. z Butálami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena Góndor -ja m; zemljepisno ime |kraljevina iz Tolkienovega romana »Gospodar prstanov«|: kralj Gondorja; bitka za Gondor; Aragorn zavlada v Gondorju Kje? v Gondorju Od kod? iz Gondorja Kam? v Gondor {B} Gondorec, Gondorka; Gondorčev, Gondorkin; gondorski {O} EDNINA: im. Góndor, rod. Góndorja, daj. Góndorju, tož. Góndor, mest. pri Góndorju, or. z Góndorjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena; samostalnik moškega spola Stíks2 -a m; zemljepisno ime |grška bajeslovna reka|: Preminuli so morali plačati brodnino Haronu, da jih je peljal čez Stiks; Orfej je prepričal brodarja Harona, da ga je peljal po Stiksu do Perzefone; kot prilastek, v imenovalniku Pot v Had je vodila po reki Stiks; Mati je Ahila pomočila v reko Stiks, da bi postal neranljiv, toda peta je ostala ranljiva {O} EDNINA: im. Stíks, rod. Stíksa, daj. Stíksu, tož. Stíks, mest. pri Stíksu, or. s Stíksom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena 25 Vŕh pri Svéti Trojíci -a ∼ ∼ ∼ m; zemljepisno ime |kraj iz Levstikove povesti »Martin Krpan«|: Martin Krpan je bil doma z Vrha pri Sveti Trojici; Krpan potuje iz Trsta na Vrh pri Sveti Trojici Kje? na Vrhu pri Sveti Trojici Od kod? z Vrha pri Sveti Trojici Kam? na Vrh pri Sveti Trojici {O} EDNINA: im. Vŕh pri Svéti Trojíci, rod. Vŕha pri Svéti Trojíci, daj. Vŕhu pri Svéti Trojíci, tož. Vŕh pri Svéti Trojíci, mest. pri Vŕhu pri Svéti Trojíci, or. z Vŕhom pri Svéti Trojíci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Atlantida Blatni Dol Butale Goličava Gondor Mordor Stiks Šajerska Tartar Vrh pri Sveti Trojici 26 Enakozvočnice GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 111 občnoimenskih enakozvočnic z lastnimi imeni, ki so obravnavana v posameznih problemskih sklopih, npr.: (1) enakozvočnice z osebnimi imeni in priimki ( bert, matija; apgar, watt, gauss); (2) enakozvočnice z imeni vladarjev, plemiških in vladarskih rodbin ( atila, burbon, burbonka, oldenburžan); (3) enakozvočnice s prebivalskimi imeni ( afganistanec, brazilke, japonke; paštunka); (4) enakozvočnice z domišljijskimi imeni ( kalimero, rožle); (5) enakozvočnice z zemljepisnimi imeni ( rubikon); (6) enakozvočnice z religijskimi in mitološkimi imeni ( himera, judež, metuzalem); (7) enakozvočnice s pripadniki in pripadnicami verskih, vojaških, nazorskih skupin, redov ( binkoštnica, celestin, mormon, tigrovka); (8) enakozvočnice s stvarnimi imeni, tj. imeni podjetij, revij … ( delo, elan, eta). V rastočem slovarju bo v nadaljevanju zajetih več imen z občnoimenskimi enakozvočnicami, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop. NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran ( afganistanec, matija). Upoštevane so gradivno podprte oblikoslovne razlike glede na lastno ime: samostalnik dioskur je redigiran kot samostalnik, ki se uresničuje v vseh številih, medtem ko je lastno ime Dioskurja redigirano kot zgolj dvojinsko; samostalnik brazilke je redigiran kot zgolj množinski, medtem ko je lastno ime Brazilka redigirano kot števni samostalnik. Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim. ), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu in obratno. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( dioskur: B dioskurjev). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 135. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: amerikánka -e ž |kokoš|: Prodam amerikanke pasme amrok s petelinčkom; |trta|: mošt iz amerikanke; |žaga|: tekmovanje v žaganju z amerikankami; |kuverta|: samolepilna amerikanka; Najpogosteje uporabljene kuverte dimenzije 230 krat 110 milimetrov so pogosto poimenovane amerikanke; |postrv|: pogin triletnih amerikank; prim. Amerikanka (< Amerikanec) 27 {B} amerikankin {O} EDNINA: im. amerikánka, rod. amerikánke, daj. amerikánki, tož. amerikánko, mest. pri amerikánki, or. z amerikánko; DVOJINA: im. amerikánki, rod. amerikánk, daj. amerikánkama, tož. amerikánki, mest. pri amerikánkah, or. z amerikánkama; MNOŽINA: im. amerikánke, rod. amerikánk, daj. amerikánkam, tož. amerikánke, mest. pri amerikánkah, or. z amerikánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice butálec -lca m; ime bitja |neumen, omejen človek|: Vsak butalec bi vedel, kaj storiti; Uporabniški vmesnik je zasnovan butalcem prijazno; prim. Butalec (< Butale) {B} butalčev {O} EDNINA: im. butálec, rod. butálca, daj. butálcu, tož. butálca, mest. pri butálcu, or. z butálcem; DVOJINA: im. butálca, rod. butálcev, daj. butálcema, tož. butálca, mest. pri butálcih, or. z butálcema; MNOŽINA: im. butálci, rod. butálcev, daj. butálcem, tož. butálce, mest. pri butálcih, or. z butálci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice dalmatínec -nca samostalnik moškega spola |pes|: V pasemskem standardu za dalmatince ni napisano, koliko črnih pik morajo imeti; živostno Zaželel si je psa čuvaja in kupil dalmatinca; |vino|: Pravi dalmatinec je doma le v Dalmaciji in še tam le na prav posebnih mestih; živostno Najraje pije dalmatinca; prim. Dalmatinec {O} EDNINA: im. dalmatínec, rod. dalmatínca, daj. dalmatíncu, tož. dalmatínec (živostno dalmatínca), mest. pri dalmatíncu, or. z dalmatíncem; DVOJINA: im. dalmatínca, rod. dalmatíncev, daj. dalmatíncema, tož. dalmatínca, mest. pri dalmatíncih, or. z dalmatíncema; MNOŽINA: im. dalmatínci, rod. dalmatíncev, daj. dalmatíncem, tož. dalmatínce, mest. pri dalmatíncih, or. z dalmatínci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice rúbikon -a samostalnik moškega spola |meja, mejnik|: šahovski rubikon; prestopiti rubikon zaupanja; prim. Rubikon {O} EDNINA: im. rúbikon, rod. rúbikona, daj. rúbikonu, tož. rúbikon, mest. pri rúbikonu, or. z rúbikonom; DVOJINA: im. rúbikona, rod. rúbikonov, daj. rúbikonoma, tož. rúbikona, mest. pri rúbikonih, or. z rúbikonoma; MNOŽINA: im. rúbikone, rod. rúbikonov, daj. rúbikonom, tož. rúbikone, mest. pri rúbikonih, or. z rúbikoni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 28 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abesinec evrazijec narcis abesinka fahrenheit nestor abraham favna newton afganistanec flora neža afričan francoz novogvinejka albanka frankinja ohm aleksander fulanka oldenburžan alzheimer gadafi otava amerikanec gauss parkinson amerikanka generalka pascal amor gigant paštunka apgar goličava perzijec apolon goljat perzijka atila gorenje prerok atlant graham prometej azijec gvinejka roman belgijec henry rožle benjamin hepburn rubikon bert hermafrodit samarijan binkoštnica himera samarijanka bor holandec samojed brazilke islandec samojedka burbon japonec siamec burbonka japonke siamka burmanka joruba siemens butalec joule sievert butalka judež skušnjavec cecilijanka kalimero sokol celestin kamino šerpa celzij kelvin šerpinja coulomb kiklop šiptarka curie kompas tesla čuk korejec tigrovka dalmatinec kosobrin tolminec danka kubanka tolstojanka dekanka kurent turek delo laško vandal demokracija lek vandalka dizel mach vat dominikanec majevka viola dominikanka matija zemlja ekvadorka maxwell zidar eros metuzalem eta mormon 29 Glasbeni žanri GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 6 iztočnic in bo še dopolnjen. NOVOSTI: Slovar predstavlja prevzete besede, s katerimi poimenujemo glasbene žanre z njihovimi podomačenimi dvojnicami. Prevzete besede in podomačene dvojnice so v slovarju predstavljene v različnih dvojničnih razmerjih, ki so rezultat gradivske analize, npr. pank in punk, hiphop in hip hop, rap in rep, rejv tudi rave. Iz poimenovanj za glasbene žanre so izpeljana poimenovanja za pripadnike in pripadnice subkultur ali za izvajalce teh žanrov, kakršni so na primer: hiphoperka in hiphopovka ter punker in punker tudi pankovec tudi punkovec. Med njimi je tudi nekaj izrazov in njihovih dvojnic, ki jih v aktualnih slovarjih knjižnega jezika (SP 2001 in SSKJ) ni mogoče najti ni, npr. rap in rep ter emo. Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kljub temu so ob zvezah emo skupina in zgodovina slovenske pank/ punk glasbe navedene tudi variantne možnosti: emovska skupina in pankovska/ punkovska glasba. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 82, 83. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: émo2 -a m |glasbeni žanr|: Poslušam emo; Bolj uživa v emu kot klasičnem panku/punku; v pridevniški rabi emo skupina variantno emovska skupina; {O} EDNINA: im. émo, rod. éma, daj. ému, tož. éma, mest. pri ému, or. z émom; DVOJINA: im. éma, rod. émov, daj. émoma, tož. éma, mest. pri émih, or. z émoma; MNOŽINA: im. émi, rod. émov, daj. émom, tož. éme, mest. pri émih, or. z émi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri híphôp -a in híp hôp m |glasbena zvrst|: ljubitelj hiphopa/hip hopa; Njegova glasba se uvršča med rock in hiphop/hip hop; v pridevniški rabi Posnela je tri plošče s hiphop/hip hop glasbo variantno hiphopovsko glasbo; 30 {O} EDNINA: im. híphôp in híp hôp, rod. híphôpa in híp hôpa, daj. híphôpu in híp hôpu, tož. híphôp in híp hôp, mest. pri híphôpu in pri híp hôpu, or. s híphôpom in s híp hôpom; DVOJINA: im. híphôpa in híp hôpa, rod. híphôpov in híp hôpov, daj. híphôpoma in híp hôpoma, tož. híphôpa in híp hôpa, mest. pri híphôpih in pri híp hôpih, or. s híphôpoma in s híp hôpoma; MNOŽINA: im. híphôpi in híp hôpi, rod. híphôpov in híp hôpov, daj. híphôpom in híp hôpom, tož. híphôpe in híp hôpe, mest. pri híphôpih in pri híp hôpih, or. s híphôpi in s híp hôpi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri mêtal -a in metál -a m |glasbeni žanr|: Na svoj račun bodo prišli ljubitelji metala; v pridevniški rabi koncert dveh metal skupin variantno metalskih skupin; {O} EDNINA: im. mêtal in metál, rod. mêtala in metála, daj. mêtalu in metálu, tož. mêtal in metál, mest. pri mêtalu in pri metálu, or. z mêtalom in z metálom; DVOJINA: im. mêtala in metála, rod. mêtalov in metálov, daj. mêtaloma in metáloma, tož. mêtala in metála, mest. pri mêtalih in pri metálih, or. z mêtaloma in z metáloma; MNOŽINA: im. mêtali in metáli, rod. mêtalov in metálov, daj. mêtalom in metálom, tož. mêtale in metále, mest. pri mêtalih in pri metálih, or. z mêtali in z metáli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri pánk -a in punk -a [pánk] m |glasbeni žanr|: garažni pank/punk; v pridevniški rabi zgodovina slovenske pank/punk glasbe variantno pankovske/ punkovske glasbe; {O} EDNINA: im. pánk in punk, rod. pánka in punka, daj. pánku in punku, tož. pánka in punka, mest. pri pánku in pri punku, or. s pánkom in s punkom; DVOJINA: im. pánka in punka, rod. pánkov in punkov, daj. pánkoma in punkoma, tož. pánka in punka, mest. pri pánkih in pri punkih, or. s pánkoma in s punkoma; MNOŽINA: im. pánki in punki, rod. pánkov in punkov, daj. pánkom in punkom, tož. pánke in punke, mest. pri pánkih in pri punkih, or. s pánki in s punki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: emo – emo skupina hiphop in hip hop – hiphop glasba metal – metal skupina pank in punk –punk glasba rap in rep – rap nastop rejv tudi rave – rejv zabava 31 Imena celin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 19 eno- in večbesednih iztočnic (od Afrika do Srednja Amerika), ki jih v različnih geografskih okoljih različno obravnavajo (teorija petih, šestih in sedmih celin). V geslovnik smo vključili tako sodobne celine ( Afrika, Azija, Evropa) kot zgodovinske praceline ( Gondvana), poleg teh pa tudi večja območja, ki jih v stroki pojmujejo kot velike, celinam podobne dele kopnega ( Angloamerika, Antarktika, Mezoamerika). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. V besedotvornem gnezdu {B} navajamo uresničene oblike prebivalcev, prebivalk in pripadajočih pridevnikov. Novost je sprejetje do sedaj nekodificiranih imen ( Gondvana, Pangea) in uvedba besedotvornih gnezd, iz katerih je mogoče razbrati besedotvorne načine pri tvorbi prebivalskih imen za oba spola (če obstajajo), svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov in pridevnikov na - ski. Pri tem smo upoštevali tudi pogoste, a do sedaj neuslovarjene tvorjenke, npr. poleg Latinskoameričan tudi Latinoameričan. Uporabnik je poučen o ustrezni predložni rabi imen celin, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico ( Arktika: na ~i); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu celine navedeni ustrezni predlogi ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami ( na Antarktiki, z Antarktike, na Antarktiko). V redakcijah je upoštevana tudi pomenska razvejanost pogosto rabljenih imen, npr. Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 53, 66, 186, 1241. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Áfrika -e samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |celina|: Največji znani meteorit so našli v Afriki; Spomladi pride v delto Pada na tisoče selivk iz Afrike, kjer so prezimile; V podsaharski Afriki 28 odstotkov otrok ne doseže normalne teže; dobrodelni koncert za Afriko Kje? v Afriki Od kod? iz Afrike Kam? v Afriko 32 {B} Afričan, Afričanka; Afričanov, Afričankin; afriški {O} EDNINA: im. Áfrika, rod. Áfrike, daj. Áfriki, tož. Áfriko, mest. pri Áfriki, or. z Áfriko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Antárktika -e samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |celina; južno polarno območje|: Najbolj nenasiten plenilec na Antarktiki je beli medved; ledenik na Antarktiki; morski tok z Antarktike; Odtajani led z Antarktike, Grenlandije in Aljaske je v zadnjih petih letih dvignil vodno gladino za pet milimetrov Kje? na Antarktiki Od kod? z Antarktike Kam? na Antarktiko {B} antarktični {O} EDNINA: im. Antárktika, rod. Antárktike, daj. Antárktiki, tož. Antárktiko, mest. pri Antárktiki, or. z Antárktiko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Evrázija -e samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |celina|; |Evropa in Azija|: Iz genetskih študij je razvidno, da je imela Evrazija že pred 13.000 leti boljše izhodišče za gojenje žitaric kot druge celine; Mamenčozaver je največja žival, ki je kadar koli živela v Evraziji; Motovilec izvira iz Evrazije in ga v Evropi še vedno najdemo samoniklega Kje? v Evraziji Od kod? iz Evrazije Kam? v Evrazijo {B} Evrazijec, Evrazijka; Evrazijčev, Evrazijkin; evrazijski {O} EDNINA: im. Evrázija, rod. Evrázije, daj. Evráziji, tož. Evrázijo, mest. pri Evráziji, or. z Evrázijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Júžna Amêrika -e -e samostalniška zveza ženskega spola; zemljepisno ime |južni del ameriške celine|: Reke v Južni Ameriki so rjavkasto rumene do rjave; Prvi prebivalci Polinezije so pripluli tja na splavih iz Južne Amerike; O življenju naših prednikov izvemo veliko pri proučevanju načina življenja kultur v pragozdovih Južne Amerike in tropske Afrike Kje? v Južni Ameriki Od kod? iz Južne Amerike 33 Kam? v Južno Ameriko {B} Južnoameričan, Južnoameričanka; Južnoameričanov, Južnoameričankin; južnoameriški {O} EDNINA: im. Júžna Amêrika, rod. Júžne Amêrike, daj. Júžni Amêriki, tož. Júžno Amêriko, mest. pri Júžni Amêriki, or. z Júžno Amêriko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Pangea -e [pangêja] samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |zgodovinska velecelina, pracelina|: Ocean, ki je obdajal Pangeo, se imenuje Pantalasa Kje? na Pangei Od kod? s Pangee Kam? na Pangeo {B} pangejski {O} EDNINA: im. Pangea, rod. Pangee, daj. Pangei, tož. Pangeo, mest. pri Pangei, or. s Pangeo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Afrika Gondvana Amerika Južna Amerika Angloamerika Latinska Amerika Antarktika Lavrazija Arktika Mezoamerika Atlantida Oceanija Avstralija Pangea Azija Severna Amerika Evrazija Srednja Amerika Evropa 34 Imena držav GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 277 eno- in večbesednih iztočnic. Pri pripravi smo sledili širšemu seznamu standardiziranih kratkih imen držav sveta, usklajenemu v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje KSZI). Vir: Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih ozemelj z najvišjo stopnjo avtonomije. Vir je dostopen na povezavi: https://www.gov.si/assets/organi-v- sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/IMENA_NEODVISNIH_DRZAV_IN_ODVIS NIH_OZEMELJ.xlsx V rastočem slovarju smo zajeli imena vseh držav s seznama. Upoštevali smo tudi neaktualna oz. zastarela imena, ki jih še izkazuje jezikovna raba ali so pomembna za zgodovinsko umestitev, npr. (1) preimenovane države ( Burma, Cejlon, Njasa, Svazi ... ); (2) zgodovinska imena držav ( Ilirske province, Osmansko cesarstvo, Perzija ... ). NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Uporabnik je poučen o ustrezni predložni rabi imen celin, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Do zdaj je pravopis navajal le predlog v mestniku, sklonsko obliko pa le s končnico ( Sejšeli: na ~ih); uporabnik je zato moral sam sklepati o rabi predloga v rodilniku in tožilniku. V ePravopisu so pri vsakem imenu države navedeni ustrezni predlogi ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami ( v Tanzaniji, iz Tanzanije, v Tanzanijo). To je zlasti uporabno tam, kjer prihaja do dvojničnosti – npr. pri otoških državah ( na/v Novi Zelandiji, z/iz Nove Zelandije, na/v Novo Zelandijo). Pri tistih imenih držav, pri katerih prihaja v tožilniku in mestniku ednine do mešanja paradigem ženskega in srednjega spola ( Češka, Češko; Češkoslovaška, Češkoslovaško; Danska, Dansko; Hrvaška, Hrvaško; Irska, Irsko; Japonska, Japonsko) v tožilniku in mestniku ednine, uporabnika z napotilom ustrezneje usmerjamo k obliki, ki se je uveljavila kot nevtralna ( veleposlanik v Danski > na Danskem). Z uporabo dvojničnih oznak navajamo tudi pojavljanje dvojnic v rodilniku, kjer se je v rabi uveljavila mešana raba predloga in imena ( delavec iz/s Poljske). Pri standardiziranih imenih držav smo sledili dogovoru jezikoslovcev in geografov v KSZI, ki ga preverjamo po aktualnem gradivu in Wikipediji. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna seznanitev uporabnika z uradnim kratkim imenom ( Afganistan, Armenija, Bolivija) in uradnim dolgim imenom ( Islamska država Afganistan, Republika Armenija, Večnacionalna država Bolivija). Novost glede na SP 2001 so do zdaj neuslovarjena imena nekaterih (lahko mlajših) državnih tvorb, npr. Palav, Tuvalu, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo, Vzhodni Timor. Novost so tudi poslovenjena imena držav, za katere so se prej uporabljala neposlovenjena ali delno poslovenjena imena; na poslovenjeno različico uporabnika usmeri kazalka glej (= gl.) ( São Tomé in Príncipe > Sveti Tomaž in Princ, Saint Kitts in Nevis > Sveti Krištof in Nevis, Mauritius > Mavricij, Liechtenstein > Lihtenštajn). Nova so še tista imena držav, katerih slovensko ime se je v zadnjih letih spremenilo ( Sveti Vincenc in Grenadini > Sveti Vincencij in Grenadine, Savdska Arabija > Saudova Arabija, Zelenortsko otočje > Zelenortski otoki). Nova v primerjavi s prejšnjimi priročniki so nekatera spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat spremenjene rabe ( Kapvêrdsko otóčje > Kápvêrdski otoki, Srednjeáfriška repúblika > Srédnjeáfriška 35 repúblika) ali poenotenja slovarskih oblik ( Sahára in Sáhara). Prav tako so ponekod v primerjavi s prejšnjimi priročniki (glede na spremembo spola, npr. Burkina Faso m > ž) spremenjene oblikoslovne paradigme (prej Burkina Faso – Burkina Fasa, zdaj Burkina Faso – Burkine Faso, tako še Gvineja Bissau Gvineje Bissau). Kot samostojne iztočnice so navedena tudi nekatera zgodovinska imena oziroma v rabi uveljavljena nekdanja imena, ki so označena kot »stara imena« ( Vzhodni Pakistan, Britanski Honduras, Dahomej, Južnoafriška republika). Povezava med posameznimi različicami imena iste državne entitete je nakazana z vodilko primerjaj (= prim.). Z vodilko so uvedena tudi nekatera druga imena držav, ki so slovnično povsem korektna, a niso več aktualna. V zgodovinskih besedilih oz. v besedilih, ki opisujejo stanje v preteklosti, so ta imena nevtralna. Kadar pa je ime le deloma poslovenjeno, se na ustreznejšo obliko sklicujemo s kazalko glej (= gl.). Pogostejša nadomestna oziroma sopomenska poimenovanja ( dežela tam spodaj, dežela orlov) so prikazana v zgledih, kot stalne besedne zveze so vključena pri iztočnicah, npr. pri dežela. Pri vsaki državi je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek ter vsebuje podatek o tvorbi prebivalskih imen za oba spola, svojilnih pridevnikov iz prebivalskih imen obeh spolov ter pridevnika na - ski/ -ški. Prikazane so tudi že uveljavljene besedotvorne dvojnice, ki jih izkazuje vse pogostejša raba oblik ( Etiopijec proti Etiopec, Sirec proti Sirijec, Singapurec proti Singapurčan, Litovec proti Litvanec, Samoanec proti Samojec). Novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki so besedotvorna gnezda pri tistih državah, kjer prej niso bila navedena ( Salomonovi otoki, Slonokoščena obala) oz. tam, kjer so se v rabi uveljavile druge oblike ( Velika Britanija). V besedotvornih gnezdih pri tistih državah, ki imajo v imenu priredno zvezo ( Antigva in Barbuda, Bosna in Hercegovina, Trinidad in Tobago), je naveden le pridevnik na - ski/- ški, medtem ko so prebivalska imena in svojilni pridevniki iz prebivalskih imen navedeni pri posameznih enotah (otokih ali pokrajinah, a le pri pogostejših, npr. Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin). Napotek za imenovanje prebivalcev držav z zapletenejšimi imeni, katerih raba je vprašljiva, je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah ( Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 63. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Antígva in Barbúda -e in -e samostalniška zveza ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Antigva in Barbuda|; |država|: Prebivalci Antigve in Barbude govorijo angleško in kreolsko; Jamajčana je premagal tekač z/iz Antigve in Barbude; predavanje o karibski otoški državi Antigva in Barbuda; prim. Antigva, Barbuda Kje? na Antigvi in Barbudi in v Antigvi in Barbudi Od kod? z Antigve in Barbude in iz Antigve in Barbude Kam? na Antigvo in Barbudo in v Antigvo in Barbudo {B} antigovsko-barbudski {O} EDNINA: im. Antígva in Barbúda, rod. Antígve in Barbúde, daj. Antígvi in Barbúdi, tož. Antígvo in Barbúdo, mest. pri Antígvi in Barbúdi, or. z Antígvo in Barbúdo 36 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Cíper -pra samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Ciper|; |država|: Organizirali bodo pogajanja o ponovni združitvi Cipra; Vremenska napoved za Ciper ni obetavna; mirovna misija ZN na Cipru Kje? na Cipru tudi v Cipru Od kod? s Cipra tudi iz Cipra Kam? na Ciper tudi v Ciper {B} Ciprčan, Ciprčanka; Ciprčanov, Ciprčankin; ciprski {O} EDNINA: im. Cíper, rod. Cípra, daj. Cípru, tož. Cíper, mest. pri Cípru, or. s Cíprom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Esvatíni -ja m; zemljepisno ime |dolgo ime Kraljevina Esvatini|; |država|: prestolnica Esvatinija; Evropska unija bo Esvatiniju namenila humanitarno pomoč; Slovenski državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v Esvatini; Kralj je državo Svazi preimenoval v Esvatini Kje? v Esvatiniju Od kod? iz Esvatinija Kam? v Esvatini {B} Esvatinec, Esvatinka; Esvatinčev, Esvatinkin; esvatinski {O} EDNINA: im. Esvatini, rod. Esvatinija, daj. Esvatiniju, tož. Esvatini, mest. pri Esvatiniju, or. z Esvatinijem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik moškega spola Gvatemála -e samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Gvatemala|; |država|: Londonski trgovci uvažajo brokoli iz Gvatemale; V Gvatemali je izbruhnil ognjenik Fuego Kje? v Gvatemali Od kod? iz Gvatemale Kam? v Gvatemalo {B} Gvatemalec, Gvatemalka; Gvatemalčev, Gvatemalkin; gvatemalski {O} EDNINA: im. Gvatemála, rod. Gvatemále, daj. Gvatemáli, tož. Gvatemálo, mest. pri Gvatemáli, or. z Gvatemálo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav 37 Norvéška -e samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Kraljevina Norveška|; |država|: Prihajam iz/z Norveške, dežele fjordov; Tudi med dekleti je šla zmaga v Norveško po zaslugi Line Sandnes na Norveško; Mesto Bergen je najbolj deževno mesto v Norveški na Norveškem; prim. Norveško Kje? v Norveški na Norveškem Od kod? iz Norveške in z Norveške Kam? v Norveško na Norveško {B} Norvežan, Norvežanka; Norvežanov, Norvežankin; norveški {O} EDNINA: im. Norvéška, rod. Norvéške, daj. Norvéški, tož. Norvéško, mest. pri Norvéški, or. z Norvéško STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Vzhódni Tímor -ega -ja samostalniška zveza moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Demokratična republika Vzhodni Timor|; |država|: Otroci z Vzhodnega Timorja še čakajo na cepljenje proti ošpicam; Avstralija namerava na Vzhodni Timor vrniti poldrugi tisoč beguncev; mirovna misija na Vzhodnem Timorju Kje? na Vzhodnem Timorju tudi v Vzhodnem Timorju Od kod? z Vzhodnega Timorja tudi iz Vzhodnega Timorja Kam? na Vzhodni Timor tudi v Vzhodni Timor {B} Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka; Vzhodnotimorčev, Vzhodnotimorkin; vzhodnotimorski {O} EDNINA: im. Vzhódni Tímor, rod. Vzhódnega Tímorja, daj. Vzhódnemu Tímorju, tož. Vzhódni Tímor, mest. pri Vzhódnem Tímorju, or. z Vzhódnim Tímorjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abesinija Bahami Afganistan Bahrajn – Bahrein Albanija Bangladeš Alžirija Barbados Andora Bečuanija Angola Belgija Antigva in Barbuda Belize Argentina Belorusija Armenija Beneška republika Avstralija Benin Avstrija Bizantinsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo Bocvana Avstro-Ogrska Bolgarija Azerbajdžan Bolivija 38 Bosna in Hercegovina Irska – Irsko Brazilija Islandija Britanski Honduras Italija Brunej Izrael Burkina Faso Jamajka Burma Japonska – Japonsko Burundi Jemen Butan Jordanija Cejlon Jugoslavija Centralnoafriška republika Južna Afrika – Južnoafriška republika Ciper Južna Koreja Čad Južna Rodezija Čehoslovaška Južni Sudan Češka – Češko Kambodža Češkoslovaška – Češkoslovaško Kamerun Čhin Kampučija Čile Kanada Črna gora Kapverdski otoki Dahomej Karantanija Danska – Dansko Katar Dominika Kazahstan Dominikanska republika Kenija Dominiška zveza Kirgizija – Kirgizistan Džibuti Kiribati Egipt Kitajska – Kitajsko Ekvador Kolumbija Ekvatorialna Gvineja Komori Emirati Kongo Eritreja Kosovo Estonija Kostarika Esvatini Krim (avtonomna republika) Etiopija Kuba Fidži Kuvajt Filipini Laos Finska – Finsko Latvija Formoza Lesoto Francija Libanon Gabon Liberija Gambija Libija Gana Lihtenštajn Grčija Litva Grenada Luksemburg Gruzija Madagaskar Gvajana Madžarska – Madžarsko Gvatemala Makedonija Gvineja Malavi Gvineja Bisao – Gvineja Bissau Maldivi Haiti Malezija Holandija Malgaška republika Honduras Mali Hrvaška – Hrvaško Malta Ilirske province Maroko Indija Marshal ovi otoki Indonezija Mavretanija Irak Mavricij – Mauritius Iran Mehika 39 Mezopotamija Somalija Mikronezija Sovjetska zveza Mjanmar Srbija Moldavija Srednjeafriška republika Monako Sudan Mongolija Surinam Mozambik Svazi Namibija Sveta Lucija Nauru Sveti Krištof in Nevis – Saint Kitts in Nevis Nemčija Sveti Tomaž in Princ – Sao Tome in Principe Nemška jugozahodna Afrika Sveti Vincencij in Grenadine – Sveti Vincenc in Nepal Grenadini Niger Sveto rimsko cesarstvo Nigerija Španija Nikaragva Šrilanka Nizozemska – Nizozemsko Švedska – Švedsko Njasa Švica Norveška – Norveško Tadžikistan Nova Zelandija Tajska – Tajsko Novi Hebridi Tajvan Oman Tanzanija Osmansko cesarstvo – Otomansko cesarstvo Teksas Pakistan Togo Palau – Palav Tonga Palestina Tretji rajh Panama Trinidad in Tobago Papeška država Tunizija Papua Nova Gvineja Turčija Paragvaj Turkmenija – Turkmenistan Peru Tuvalu Perzija Uganda Poljska – Poljsko Ukrajina Portugalska – Portugalsko Urugvaj Portugalska Gvineja Uzbekistan Romunija Vanuatu Ruanda Vatikan Rusija Velika Britanija Salomonovi otoki Venezuela Salvador Vietnam Samoa Vzhodni Kongo San Marino Vzhodni Pakistan Saudova Arabija – Savdska Arabija Vzhodni Timor Sejšeli Zahodna Sahara Senegal Zahodna Samoa Severna Koreja Zahodni Kongo Severna Rodezija Zahodni Pakistan Siam Zair Sierra Leone Zambija Singapur Združene države Amerike – Amerika Sirija Združeni arabski emirati Slonokoščena obala Združeno kraljestvo Slovaška – Slovaško Zelenortski otoki Slovenija – Slovensko Zimbabve 40 Imena krajev (naselbinska imena) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 34 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi iztočnicami (mesto Darwin – priimek Darwin; Aleksandrija – aleksandrinka), ne pa zaradi samostojnega problemskega sklopa. Nekaj krajev je bilo uslovarjenih zaradi sistematičnega pregleda vseh nadomestnih imen in poimenovanj ( Carigrad – drugi Rim; Helsinki, Sankt Peterburg, Stockholm – severne Benetke), druga skupina zaradi povezav med aktualnimi in zgodovinskimi imeni ( Čreta – Marija Čreta). Geslovnik bo sistematično dopolnjen z različnimi tipi naselbinskih imen. NOVOSTI: Novost v slovarju glede na SP 2001 so ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je tudi na položaje, ko se ime kraja nahaja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom: »kot prilastek, v imenovalniku« V finski prestolnici Helsinki je potekalo enajsto srečanje med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jelcinom. Besedotvorno gnezdo pri teh imenih prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na - ski ( Dunaj: Dunajčan, Dunajčanka, Dunajčanov, Dunajčankin, dunajski). Pri tem se izkazujejo tudi razlike med posameznimi homonimnimi imeni, npr. Čreta – Čretljan (občina Vransko), Čretar (občina Hoče – Slivnica). Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena krajev v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami ( na Dunaju, z Dunaja, na Dunaj). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 62. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Ámsterdam -a m; zemljepisno ime |glavno mesto Nizozemske|: osrčje Amsterdama; izlet v Amsterdam; Po Amsterdamu, severnih Benetkah, smo se vozili z barčicami; kot prilastek, v imenovalniku Rembrandtove mojstrovine so zaupali v hrambo mestu Amsterdam Kje? v Amsterdamu Od kod? iz Amsterdama 41 Kam? v Amsterdam {B} Amsterdamčan, Amsterdamčanka; Amsterdamčanov, Amsterdamčankin; amsterdamski {O} EDNINA: im. Ámsterdam, rod. Ámsterdama, daj. Ámsterdamu, tož. Ámsterdam, mest. v Ámsterdamu, or. z Ámsterdamom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Benétke -étk ž mn.; zemljepisno ime |it. Venezia|; |mesto v Italiji|: vsakdanje življenje Benetk; železniška proga Benetke–Trst; dolenjske Benetke ||nadomestno poimenovanje za Kostanjevico na Krki||: Kostanjevica na Krki, ki ji pravijo kar dolenjske Benetke, je leta 2002 praznovala 750. obletnico pridobitve mestnih pravic; male Benetke ||nadomestno poimenovanje za Chioggio||: Chioggio, manjše ribiško mesto na zahodnem robu Beneške lagune, Italijani imenjujejo male Benetke ali Benetke v malem; severne Benetke ||nadomestno poimenovanje za Amsterdam, Sankt Peterburg ali Stockholm||: Posebno doživetje je vožnja z ladjico po kanalih Amsterdama, ki ga nekateri imenujejo Severne Benetke; Mesta Stockholm se drži sloves severnih Benetk; V Sankt Peterburgu, severnih Benetkah, je potekal svetovni šahovski kongres Kje? v Benetkah Od kod? iz Benetk Kam? v Benetke {B} Benečan, Benečanka; Benečanov, Benečankin; beneški {O} EDNINA: im. Benétke, rod. Benétk, daj. Benétkam, tož. Benétke, mest. pri Benétkah, or. z Benétkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Dúnajsko Nôvo Mésto -ega -ega -a m; zemljepisno ime |podomačeno za Wiener Neustadt|; |mesto v Avstriji|: V avstrijskem Dunajskem Novem Mestu so priredili festival Woodstock '99 Kje? v Dunajskem Novem Mestu Od kod? iz Dunajskega Novega Mesta Kam? v Dunajsko Novo Mesto {O} EDNINA: im. Dúnajsko Nôvo Mésto, rod. Dúnajskega Nôvega Mésta, daj. Dúnajskemu Nôvemu Méstu, tož. Dúnajsko Nôvo Mésto, mest. pri Dúnajskem Nôvem Méstu, or. z Dúnajskim Nôvim Méstom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev 42 Stockholm -a [stókholm] m; zemljepisno ime |glavno mesto Švedske|: Živi sto kilometrov južno od Stockholma; Stockholm imenujejo tudi severne Benetke Kje? v Stockholmu Od kod? iz Stockholma Kam? v Stockholm {B} Stockholmčan, Stockholmčanka; Stockholmčanov, Stockholmčankin; stockholmski {O} EDNINA: im. Stockholm, rod. Stockholma, daj. Stockholmu, tož. Stockholm, mest. pri Stockholmu, or. s Stockholmom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Svéti Jákob ob Sávi -ega -a ~ ~ m; zemljepisno ime |staro ime kraja|: Naselje Sveti Jakob ob Savi se je leta 1979 preimenovalo v Šentjakob ob Savi; gl. Šentjakob ob Savi Kje? v Svetem Jakobu ob Savi Od kod? iz Svetega Jakoba ob Savi Kam? v Sveti Jakob ob Savi {O} EDNINA: im. Svéti Jákob ob Sávi, rod. Svétega Jákoba ob Sávi, daj. Svétemu Jákobu ob Sávi, tož. Svéti Jákob ob Sávi, mest. pri Svétem Jákobu ob Sávi, or. s Svétim Jákobom ob Sávi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aleksandrija Laško Stalingrad Amsterdam Leningrad Stockholm Benedikt Ljubljana Stojno Selo Benetke Male Benetke Sveti Florijan Canossa Marija Čreta Sv. Jakob ob Savi Carigrad Moskva Šentjakob ob Savi Čreta Novo Mesto Trst Darwin Ottawa Volgograd Dunaj Pariz Windsor Dunajsko Novo Mesto Rim York Gospa Sveta Sankt Peterburg Helsinki Seldžuk 43 Imena objektov in stavb GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 8 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi entitetami, ne pa zaradi samostojnega problemskega sklopa, npr. ob imenih plemenitašev in vladarjev – Dioklecijanova palača, Hadrijanov zid, Keopsova piramida. NOVOSTI: Nove v slovarju glede na SP 2001 so razen Keopsove piramide in gradu Windsor vse iztočnice. Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena objektov in stavb v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami ( na Antigvi, z Antigve, na Antigvo). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 68. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Dioklecijanova palača -e -e [dijoklecijánova paláča] ž; zemljepisno ime |antična palača v Splitu|: Dioklecijanova palača je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine; V Dioklecijanovi palači še danes prirejajo različne prireditve (< Dioklecijan) Kje? v Dioklecijanovi palači Od kod? iz Dioklecijanove palače Kam? v Dioklecijanovo palačo {O} EDNINA: im. Dioklecijanova palača, rod. Dioklecijanove palače, daj. Dioklecijanovi palači, tož. Dioklecijanovo palačo, mest. pri Dioklecijanovi palači, or. z Dioklecijanovo palačo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Hádrijanov zíd -ega -u in -ega -a m; zemljepisno ime |antični obrambni zid|: Turistična ponudba celovito promovira deželo Hadrijanovega zidu/zida; trdnjava v Hadrijanovem zidu 44 (< Hadrijan) Kje? na Hadrijanovem zidu Od kod? s Hadrijanovega zidu in s Hadrijanovega zida Kam? na Hadrijanov zid {O} EDNINA: im. Hádrijanov zíd, rod. Hádrijanovega zídu in Hádrijanovega zída, daj. Hádrijanovemu zídu, tož. Hádrijanov zíd, mest. pri Hádrijanovem zídu, or. s Hádrijanovim zídom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Kéopsova piramída -e -e ž; zemljepisno ime |piramida v Egiptu|: Keopsova piramida, ki je znana tudi kot Velika ali Kufujeva piramida, je bila triinštirideset stoletij najvišja zgradba na svetu; V Keopsovi piramidi je na steni vklesan opis nastanka koledarja (< Keops) Kje? v Keopsovi piramidi Od kod? iz Keopsove piramide Kam? v Keopsovo piramido {O} EDNINA: im. Kéopsova piramída, rod. Kéopsove piramíde, daj. Kéopsovi piramídi, tož. Kéopsovo piramído, mest. pri Kéopsovi piramídi, or. s Kéopsovo piramído STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Maríja Snéžna2 -e -e ž; zemljepisno ime |cerkev|: zahvalna maša pri Mariji Snežni {O} EDNINA: im. Maríja Snéžna, rod. Maríje Snéžne, daj. Maríji Snéžni, tož. Maríjo Snéžno, mest. pri Maríji Snéžni, or. z Maríjo Snéžno STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Dioklecijanova palača Džoserjeva piramida Gospa Sveta Hadrijanov zid Karakalove terme Keopsova piramida Khislstein Windsor 45 Imena pokrajin, otokov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 18 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi entitetami (Švabsko – Švab nadomestno ime za Nemca), ne pa zaradi samostojnega problemskega sklopa. Nekatere iztočnice so izbrane zaradi primerjav: Slovenec ( koroški Slovenec) – Beneški Slovenec in utemeljitve podstave z veliko pisanih imen. Geslovnik bo dopolnjen pri redigiranju pokrajin in otokov kot samostojnih, od državnih tvorb neodvisnih entitet, npr. z otoki Jadranskega morja, otočji vseh celin in pokrajinami, ki jih v slovenščini podomačujemo, npr. Wienerwald – Dunajski gozd. NOVOSTI: Nova v slovarju glede na SP 2001 so nekatera imena otokov, ki so bila do zdaj navedena le v imenih držav ( Antigva in Barbuda: Antigva, Barbuda; Trinidad in Tobago: Trinidad, Tobago). V ePravopis smo jih uvrstili, ker se v rabi pojavljajo tudi posamezne oblike. Tako besedotvorno gnezdo pri teh redakcijah prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na - ski ( Antigva: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski). Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena pokrajin in otokov v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?), rodilniku ( Od kod? ) in tožilniku ( Kam? ). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami ( na Antigvi, z Antigve, na Antigvo). V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 63. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Benéška Slovénija -e -e ž; zemljepisno ime |pokrajina v severovzhodni Italiji|: priključitev Beneške Slovenije k Italiji; Preučeval je narečja v Beneški Sloveniji; Večina moških iz Beneške Slovenije je emigrirala v Francijo, Belgijo in druge evropske države Kje? v Beneški Sloveniji Od kod? iz Beneške Slovenije Kam? v Beneško Slovenijo {B} Beneški Slovenec, Beneška Slovenka; beneškoslovenski 46 {O} EDNINA: im. Benéška Slovénija, rod. Benéške Slovénije, daj. Benéški Slovéniji, tož. Benéško Slovénijo, mest. pri Benéški Slovéniji, or. z Benéško Slovénijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Dežêla -e ž; zemljepisno ime |območje vasi med Karavankami, Radovljico in Žirovnico|: Trikotnik Radovljica, Žirovnica, Begunje se imenuje tudi Dežela; prim. dežela Kje? na Deželi Od kod? z Dežele Kam? na Deželo {B} Deželan, Deželanka; Deželanov, Deželankin; deželanski {O} EDNINA: im. Dežêla, rod. Dežêle, daj. Dežêli, tož. Dežêlo, mest. pri Dežêli, or. z Dežêlo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Láško2 -ega s; zemljepisno ime |pokrajina med Krasom in Sočo v Italiji|: Benetke so Laško naselile s prebivalci iz Veneta; Sol je tihotapil z Laškega na Notranjsko; nekdaj |nadomestno ime za Italijo|: Priredili so mečevanje vitezov s Kranjske, z Laškega in iz čeških dežel; Sol je tihotapil z Laškega na Notranjsko Kje? v Laškem in na Laškem Od kod? iz Laškega in z Laškega Kam? v Laško in na Laško {B} Lah, Lahinja; Lahov, Lahinjin; laški {O} EDNINA: im. Láško, rod. Láškega, daj. Láškemu, tož. Láško, mest. pri Láškem, or. z Láškim; DVOJINA: im. Láški, rod. Láških, daj. Láškima, tož. Láški, mest. pri Láških, or. z Láškima; MNOŽINA: im. Láška, rod. Láških, daj. Láškim, tož. Láška, mest. pri Láških, or. z Láškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Svobôdno tržáško ozémlje -ega -ega -a s; zemljepisno ime |ozemlje med Jugoslavijo in Italijo (1947–1954)|; |podomačeno za Territorio Libero di Trieste|: razmere na Svobodnem tržaškem ozemlju Kje? na Svobodnem tržaškem ozemlju Od kod? s Svobodnega tržaškega ozemlja Kam? na Svobodno tržaško ozemlje 47 {O} EDNINA: im. Svobȏdno tržáško ozémlje, rod. Svobȏdnega tržáškega ozémlja, daj. Svobȏdnemu tržáškemu ozémlju, tož. Svobȏdno tržáško ozémlje, mest. pri Svobȏdnem tržáškem ozémlju, or. s Svobȏdnim tržáškim ozémljem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Beneška Slovenija Bosna Dalmacija Dežela Dravska banovina Dunajski gozd Frigija Hercegovina Kranjska Laško Spodnja Panonija Svobodno tržaško ozemlje Švabsko Antigva Barbuda Nova Gvineja Tobago Trinidad 48 Imena vladarskih in plemiških rodbin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 65 eno- in večbesednih iztočnic. Nastal je ob pripravi predlogov za poglavje o prevzetih besedah in besednih zvezah, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer so bili glavni viri besedilni zbirki Gigafida 2.0 in Korpus akademskih besedil – KAS ter Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003). Iztočnice lahko glede na pisno podobo prevzetih osebnih imen razdelimo v tri skupine: (1) imena iz latiničnih pisav, pri katerih ohranjamo pisno podobo prevzetih osebnih imen ( Barbo-Waxenstein, Borgia, Medici, Nemanjić); (2) imena iz latiničnih pisav, ki jih podomačujemo ( Andeški, Burbon, Habsburžan, Jagelonec); (3) imena iz nelatiničnih pisav, pri katerih navajamo v sestavkih tudi uradne mednarodne različice, npr. s pojasnilom »po pinjinu« ( Čhin, Čov, Ming, Šang). NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Pri redigiranju smo pri nekaterih iztočnicah uvedli dvonaglasnice (npr. Barbo-Waxenstein [bárbo-váksənštájn], sicer pa ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001 nismo spreminjali. Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih vladarskih in plemiških rodbin. Če je v rabi množinska oblika, je to prikazano s pomensko uvrstitvijo rodbina, dinastija, družina ipd. in s pojasnilom »v množini« ( Babenberžan, v množini Babenberžani). Iztočnice tipa Čhin, Han, Šang, ki se pojavljajo le v imenovalniku, in sicer v skladenjski vlogi desnih prilastkov, so opremljene z edninskim pregibnostim vzorcem. Iztočnice imen iz latiničnih pisav, pri katerih ohranjamo pisno podobo prevzetih osebnih imen, so opremljene z informacijo o izgovoru in neonaglašenimi pregibnimi vzorci za vsa števila. Pri imenih iz latiničnih pisav, ki jih podomačujemo, je prikazano, iz katerega jezika je ime prevzeto in kakšen je zapis, na kar je opozorjeno s pojasnilom ( Andeški – nem. Andechs). Iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci za vsa števila. Če je iztočnica le deloma ali neustrezno poslovenjena, je ustreznejša oblika prikazana s kazalko glej (= gl. ) ( Anžujec gl. Anžuvinec, Zhou gl. Čov, Yuan gl. Juan). Soobstajajoče različice imena so povezane z vodilko primerjaj (= prim. ), npr. Auersperg prim. Turjačan, Borgia prim. Borgijec, Stewart prim. Stuart. Pri tem ločimo med priimkom osebe, ki je navadno nespremenjen glede na izvirnik, in podomačeno različico imena rodbine. Razširjena so besedotvorna gnezda, ki pri imenih vladarskih in plemiških rodbin prinašajo: • podatek o imenu pripadnika in pripadnice rodbine, • podatek o tvorbi svojilnih pridevnikov iz rodbinskega imena obeh spolov ter pridevnika na - ski/- ški. Pri tistih vladarskih in rodbinskih imenih, pri katerih prihaja do prekrivanja imen s priimki, sta v besedotvornem gnezdu navedena le svojilni pridevnik iz rodbinskega imena moškega spola in pridevnik na - ski/- ški ( Attems, Khisl). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 174. 49 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: Medici -ja [médiči] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |pripadnik italijanske plemiške rodbine|: Leta 1519 se je rodil florentinski vladar in Cosimo I. Medici; Leonardo je odšel v Rim leta 1513 s svojim dobrotnikom Giulianom Medicijem; kot prilastek, v imenovalniku Bogata zbirka umetnin je rezultat zbirateljske strasti predstavnikov družine Medici; v množini Mediciji |italijanska plemiška rodbina|: Machiavelli je eno od knjig posvetil Medicijem; prim. Medičejec {B} Medicijev {O} EDNINA: im. Medici, rod. Medicija, daj. Mediciju, tož. Medicija, mest. pri Mediciju, or. z Medicijem; DVOJINA: im. Medicija, rod. Medicijev, daj. Medicijema, tož. Medicija, mest. pri Medicijih, or. z Medicijema; MNOŽINA: im. Mediciji, rod. Medicijev, daj. Medicijem, tož. Medicije, mest. pri Medicijih, or. z Mediciji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških . . rodbin Medičêjec -jca m; ime bitja, osebno ime |pripadnik italijanske plemiške rodbine|: Po smrti papeža Julija II. sta bila zaporedoma papeža dva Medičejca; v množini Medičejci |it. de' Medici: italijanska plemiška rodbina|: Zasnova grobne kapele Medičejcev v Firencah je Michelangelova (< Medici) {B} Medičejec, Medičejka; Medičejčev, Medičejkin; medičejski {O} EDNINA: im. Medičêjec, rod. Medičêjca, daj. Medičêjcu, tož. Medičêjca, mest. pri Medičêjcu, or. z Medičêjcem; DVOJINA: im. Medičêjca, rod. Medičêjcev, daj. Medičêjcema, tož. Medičêjca, mest. pri Medičêjcih, or. z Medičêjcema; MNOŽINA: im. Medičêjci, rod. Medičêjcev, daj. Medičêjcem, tož. Medičêjce, mest. pri Medičêjcih, or. z Medičêjci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških . . rodbin Medičêjka -e ž; ime bitja, osebno ime |pripadnica italijanske plemiške rodbine|: oporoka zadnje Medičejke Anne Marie Luise; Na prestolu Francije je bilo več Medičejk (< Medici) {B} Medičejkin {O} EDNINA: im. Medičêjka, rod. Medičêjke, daj. Medičêjki, tož. Medičêjko, mest. pri Medičêjki, or. z Medičêjko; DVOJINA: im. Medičêjki, rod. Medičêjk, daj. Medičêjkama, tož. Medičêjki, mest. pri Medičêjkah, or. z Medičêjkama; MNOŽINA: im. Medičêjke, rod. Medičêjk, daj. Medičêjkam, tož. Medičêjke, mest. pri Medičêjkah, or. z Medičêjkami 50 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških . . rodbin Šáng1 -a m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: Režiser Šang Čengjun je za vaje z igralci potreboval dva meseca; |pripadnik kitajske dinastije|: prestolnica Šangov v pokrajini Henan; Mestna civilizacija kraljev svečenikov Šangov je trajala do približno leta 1000; |po pinjinu Shangchao: kitajska dinastija|: kot prilastek, v imenovalniku V času dinastije Šang je na Kitajskem deloval Konfucij {B} Šangov {O} EDNINA: im. Šáng, rod. Šánga, daj. Šángu, tož. Šánga, mest. pri Šángu, or. s Šángom; DVOJINA: im. Šánga, rod. Šángov, daj. Šángoma, tož. Šánga, mest. pri Šángih, or. s Šángoma; MNOŽINA: im. Šángi, rod. Šángov, daj. Šángom, tož. Šánge, mest. pri Šángih, or. s Šángi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških . . rodbin; imena iz nelatiničnih pisav Turjáški -ega m; ime bitja, osebno ime |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: zmaga grofa Hanna Auersperga Turjaškega; |nem. Auersperg: kranjska plemiška rodbina|: Leta 1642 se je knjižnica Turjaških preselila v Ljubljano; prim. Auersperški (< Turjak) {B} Turjaški, Turjaška; turjaški {O} EDNINA: im. Turjáški, rod. Turjáškega, daj. Turjáškemu, tož. Turjáškega, mest. pri Turjáškem, or. s Turjáškim; DVOJINA: im. Turjáška, rod. Turjáških, daj. Turjáškim, tož. Turjáška, mest. pri Turjáških, or. s Turjáškima; MNOŽINA: im. Turjáški, rod. Turjáških, daj. Turjáškim, tož. Turjáške, mest. pri Turjáških, or. s Turjáškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških . . rodbin Windischgrätz -a [víndišgréc, rod. víndišgréca, or. z víndišgrécem in z víndišgrécom] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |pripadnik avstrijske plemiške rodbine|: Poleti 1895 je padla koalicijska vlada kneza Windischgrätza; kot prilastek, v imenovalniku Na Notranjskem in okoli Slovenskih Konjic sta v 19. stoletju pridobili posest dve veji rodbine Windischgrätz; |nem. Windischgrätz: avstrijska plemiška rodbina|: lovski grb Windischgrätzev/Windischgrätzov {B} Windischgrätzev in Windischgrätzov; windischgräški {O} EDNINA: im. Windischgrätz, rod. Windischgrätza, daj. Windischgrätzu, tož. Windischgrätza, mest. pri Windischgrätzu, or. z Windischgrätzem in z Windischgrätzom; DVOJINA: im. Windischgrätza, rod. z Windischgrätzev in Windischgrätzov, daj. Windischgrätzema in Windischgrätzoma, tož. Windischgrätza, mest. pri Windischgrätzih, or. z Windischgrätzema in z Windischgrätzoma; MNOŽINA: im. Windischgrätzi, rod. Windischgrätzev in Windischgrätzov, daj. Windischgrätzem in Windischgrätzom, tož. Windischgrätze, mest. pri Windischgrätzih, or. z Windischgrätzi 51 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških . . rodbin; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Andeški Kapeting Andeško-Meranski Karoling Anžujec Khisl Anžuvinec Lazarini Anžuvinka Makabejec Attems Medici Auersperg Medičejec Auersperški Medičejka Babenberžan Meroving Babenberžanka Ming Barbo-Waxenstein Nemanjić Borgia Oldenburžan Borgijec Ptolemajec Borgijka Ptolemajka Burbon Qin Burbonka Qing Celjski Seldžuk Čhin Shang Čhing Stewart Čov Stroganov Frankopan Stuart Frankopanka Šang Grimaldi Švabski Habsburški Tudor Habsburžan Turjačan Habsburžanka Turjaški Han Windischgrätz Hanovrčan Windsor Herberstein York Jagelonec Yuan Jagelonka Zhou Jamski Žovneški Juan 52 Imena voda GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 9 iztočnic in bo v nadaljevanju priprave slovarja še dopolnjen. Z geslovnikom smo skušali zadostiti vprašanjem o pisanju začetnice pri naslednjih tipih zemljepisnih imen: (1) enobesedna imena ( Lahinja, Rubikon, Sava), (2) večbesedna imena ( Baltsko morje, Cerkniško jezero, Jadransko morje), (3) dvodelna imena ( Sava Dolinka), (4) skrajšana imena ( Baltik). NOVOSTI: Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi imenovalnega prilastka: Območje reke Lahinja je bilo že leta 1988 razglašeno za krajinski park ali Voda izvira v neposredni bližini reke Lahinje. Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena voda, morij, jezer v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?) – na Baltiku ali v Baltiku, rodilniku ( Od kod? ) z Baltika so pregnali pirate ali iz Baltika so potegnili … in tožilniku ( Kam? ) na Baltik. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 65. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Báltik -a m; zemljepisno ime |skrajšano ime za Baltsko morje|: Nekdaj so tovorili jantar od Baltika proti Jadranu; mesto ob Baltiku; Poleti leta 1942 je bilo v Baltiku dejavnih devet sovjetskih podmornic; vojaške vaje na Baltiku; Z Baltika so pregnali novodobne pirate; bela hči Baltika ||Helsinki||: Stockholm imenujejo severne Benetke in Helsinke bela hči Baltika; prim. Baltsko morje Kje? na Baltiku in v Baltiku Od kod? z Baltika in iz Baltika Kam? na Baltik {O} EDNINA: im. Báltik, rod. Báltika, daj. Báltiku, tož. Báltik, mest. pri Báltiku, or. z Báltikom 53 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Báltsko mórje -ega -a s; zemljepisno ime |morje|: plinovod v Baltskem morju; Reka Odra se izteka v Baltsko morje; sopomenka Baltik; Kje? na Baltskem morju in v Baltskem morju Od kod? z Baltskega morja Kam? na Baltsko morje {O} EDNINA: im. Báltsko mórje, rod. Báltskega mórja, daj. Báltskemu mórju, tož. Báltsko mórje, mest. pri Báltskem mórju, or. z Báltskim mórjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Lahínja2 -e ž; zemljepisno ime |reka|: taborjenje ob Lahinji; Raziskuje biotsko raznolikost sveta zgornjega toka reke Lahinje {B} Lahinjin {O} EDNINA: im. Lahínja, rod. Lahínje, daj. Lahínji, tož. Lahínjo, mest. pri Lahínji, or. z Lahínjo; DVOJINA: im. Lahínji, rod. Lahínj, daj. Lahínjama, tož. Lahínji, mest. pri Lahínjah, or. z Lahínjama; MNOŽINA: im. Lahínje, rod. Lahínj, daj. Lahínjam, tož. Lahínje, mest. pri Lahínjah, or. z Lahínjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Sáva1 -e ž; zemljepisno ime |slovenska reka|: vodne pregrade na reki Savi; Posebno doživetje za večino je bila vožnja s splavom po Savi; Član brežiške ribiške družine je iz Save potegnil tridesetkilogramskega soma; nositi vodo v Savo ||zaman se truditi||: To dokazovati je tako, kot da bi nosil vodo v Savo; prim. Sava Dolinka, Sava Bohinjka Kje? v Savi Od kod? iz Save Kam? v Savo {B} savski {O} EDNINA: im. Sáva, rod. Sáve, daj. Sávi, tož. Sávo, mest. pri Sávi, or. s Sávo; DVOJINA: im. Sávi, rod. Sáv, daj. Sávama, tož. Sávi, mest. pri Sávah, or. s Sávama; MNOŽINA: im. Sáve, rod. Sáv, daj. Sávam, tož. Sáve, mest. pri Sávah, or. s Sávami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda; lastna imena v frazemih 54 Sáva Dolínka -e -e ž; zemljepisno ime |slovenska reka|: Izvir Save Dolinke je v Zelencih; zajetje na Savi Dolinki (< Sava1) Kje? v Savi Dolinki Od kod? iz Save Dolinke Kam? v Savo Dolinko {B} savski {O} EDNINA: im. Sáva Dolínka, rod. Sáve Dolínke, daj. Sávi Dolínki, tož. Sávo Dolínko, mest. pri Sávi Dolínki, or. s Sávo Dolínko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Baltik Baltsko morje Cerkniško jezero Jadran Jadransko morje Lahinja Rubikon Sava Sava Dolinka 55 Imena vzpetin in gorovij GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 8 iztočnic, ki označujejo vzpetine, gorovja oziroma posebne reliefne oblike. Geslovnik zajema trenutno le tiste iztočnice, ki jih je bilo treba uslovariti zaradi povezav z drugimi problemskimi sklopi, npr. Karmel kot izhodišče za poimenovanje karmeličanke, Mount Everest zaradi nadomestnega poimenovanja streha sveta, imenske zloženke zaradi priredno zloženih imenskih sestavin. Z geslovnikom smo skušali zadostiti vprašanjem o pisanju začetnice pri naslednjih tipih zemljepisnih imen: (1) enobesedna imena ( Karmel, Krim); (2) večbesedna imena ( Idrijsko-Cerkljansko gorovje, Kamniško-Savinjske Alpe, Ljutomersko-Ormoške gorice); (3) dvodelna imena ( Mount Everest). NOVOSTI: Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi imenovalnega prilastka: ruska priključitev ukrajinskega polotoka Krim / ruska priključitev ukrajinskega polotoka Krima. Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena vzpetin in gorovij v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku ( Kje?) – na Mount Everestu, rodilniku ( Od kod? ) z Mount Everesta in tožilniku ( Kam? ) na Mount Everest. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog ( v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 65. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Čréta3 -e ž; zemljepisno ime |vzpetina na planoti Dobrovlje nad Vranskim|: kolesarski vzpon na Čreto Kje? na Čreti Od kod? s Črete Kam? na Čreto {O} EDNINA: im. Čréta, rod. Čréte, daj. Čréti, tož. Čréto, mest. pri Čréti, or. s Čréto 56 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Ídrijsko-Cerkljánsko hribóvje -ega -a s; zemljepisno ime |sredogorje v zahodnem delu Slovenije|: V nekdaj enotno Idrijsko-Cerkljansko hribovje sta reki Idrijca in Trebuščica zarezali globoki dolini s strmimi pobočji Kje? v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju Od kod? iz Idrijsko-Cerkljanskega hribovja Kam? v Idrijsko-Cerkljansko hribovje {O} EDNINA: im. Ídrijsko-Cerkljánsko hribóvje, rod. Ídrijsko-Cerkljánskega hribóvja, daj. Ídrijsko-Cerkljánskemu hribóvju, tož. Ídrijsko-Cerkljánsko hribóvje, mest. pri Ídrijsko-Cerkljánskem hribóvju, or. z Ídrijsko-Cerkljánskim hribóvjem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Karmél -a m; zemljepisno ime |gora v Izraelu|: samostan na Karmelu Kje? na Karmelu Od kod? s Karmela Kam? na Karmel {B} karmelski {O} EDNINA: im. Karmél, rod. Karméla, daj. Karmélu, tož. Karméla, mest. pri Karmélu, or. s Karmélom; DVOJINA: im. Karméla, rod. Karmélov, daj. Karméloma, tož. Karméla, mest. pri Karmélih, or. s Karméloma; MNOŽINA: im. Karméli, rod. Karmélov, daj. Karmélom, tož. Karméle, mest. pri Karmélih, or. s Karméli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Mount Everest ~ -a [mónt êverest] m; zemljepisno ime |gora v Himalaji|: Stopil je na vrh Mount Everesta, najvišje gore na svetu; smučanje z Mount Everesta; skrajšano vzpon na Everest Kje? na Mount Everestu Od kod? z Mount Everesta Kam? na Mount Everest {B} mountevereški in monteverestovski {O} EDNINA: im. Mount Everest, rod. Mount Everesta, daj. Mount Everestu, tož. Mount Everest, mest. pri Mount Everestu, or. z Mount Everestom STATUS: predlog 57 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Tríglav2 -a in Triglàv -a m; zemljepisno ime |slovenska gora|: Sestopala sta po poti s Triglava proti Kredarici; Leta 1895 je Jakob Aljaž na Triglavu postavil stolp Kje? na Triglavu Od kod? s Triglava Kam? na Triglav {B} triglavski {O} EDNINA: im. Tríglav in Triglàv, rod. Tríglava in Trigláva, daj. Tríglavu in Triglávu, tož. Tríglav in Triglàv, mest. pri Tríglavu in pri Triglávu, or. s Tríglavom in s Triglávom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Čreta Idrijsko-Cerkljansko gorovje Kamniško-Savinjske Alpe Karmel Krim Ljutomersko-Ormoške gorice Mount Everest Peca 58 Imena zgodovinskih osebnosti GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 263 eno- in večbesednih iztočnic. Nastal je ob poglavju o prevzetih besedah in besednih zvezah, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer so bili glavni viri besedilni zbirki Gigafida 2.0 in Korpus akademskih besedil – KAS ter Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003). V problemskem sklopu so imena: (1) vladarjev, (2) svetnikov, (3) papežev in (4) drugih zgodovinskih osebnosti. Glede na vrsto podomačevanja lahko imena zgodovinskih osebnosti razdelimo v tri skupine: (1) pisno podomačena imena ( Pij < Pius, Margareta II. < Margrethe); (2) podomačena imena kot dvojnice ob izvirno zapisanih imenih ( Beatrix – Beatrika; Galilei – Galilej); (3) imena s prevedenimi stalnimi pridevki ( Rihard I. Levjesrčni). NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Imena zgodovinskih osebnosti so obravnavana kot eno-ali večbesedne samostojne iztočnice ( Frančišek, Luther – Anton Padovanski, Barbara Celjska). Pri imenih, ki jih podomačujemo, slovar uporabniku prinaša informacijo o izvirniku ( Jurij VI. Britanski – angl. George VI. ). Z vodilko primerjaj (= prim. ) je uporabnik obveščen: • o morebitnih soobstajajočih in normativno enakovrednih različicah imen za zgodovinsko osebnost ( Elizabeta Ruska prim. Elizabeta Petrovna), • o razširjenosti nepodomačene variante imena in zato normativni enakovrednosti ( Galilej prim. Galilei), • o enakozvočnem vrstnem poimenovanju ( Atila prim. atila). Uporabnik je prav tako z vodilko napoten na povezane iztočnice, ki razširjajo slovarsko informacijo ( Luther prim. luteran). S kazalko glej (= gl. ) je uporabnik obveščen o: • neustrezno podomačenih imenih ( Inocent VIII. gl. Inocenc VIII. , Lev X. gl. Leon X. , Ptolemajos gl. Ptolemaj); • prevladujoči nepodomačeni varianti imena in zato njeni normativni prednosti ( Cojz gl. Zois, Kalvin gl. Calvin, Petrarka gl. Petrarca); • pogostem nepravilnem zapisu imena v rabi ( Marija Antonieta gl. Marija Antoaneta, Nefertiti gl. Nefreteta). Kot iztočnice so navedena polna imena zgodovinskih oseb, pri nekaterih je v rabi razširjena tudi skrajšana ubeseditev, na kar je opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« (Aleksander I. Ruski skrajšano Aleksander I. , Franc Jožef I. skrajšano Franc Jožef, Kleopatra VII. skrajšano Kleopatra). S pojasnilom »v prenesenem pomenu« je uporabnik opozorjen, kadar ime nastopa v preneseni rabi ( berem Valvasorja v prenesenem pomenu 'berem Valvasorjeva dela'). Pri imenih, kjer je ob prevladujoči nepodomačeni varianti imena v rabi kot neprednostna izkazana podomačena varianta imena, je na to opozorjeno s pojasnilom »kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki« ( Luther kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter). Iztočnice so opremljene z onaglašenimi (pri podomačenih imenih) in neonaglašenimi pregibnimi vzorci (pri nepodomačenih imenih). Večina pregibnih vzorcev prinaša le informacijo o pregibanju v ednini, saj gre za konkretne zgodovinske osebnosti, informacija o pregibanju v dvojini in množini je pri 59 tistih imenih, pri katerih se iztočnica v rabi pojavlja tudi kot npr. ime ali priimek ( Atanazij, Petrarca, Teodora). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 173, 175, 176, 177, 181. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: Demétrij Hvárski -a -ega m; ime bitja, osebno ime |gr. Demetrios ek Farou: ilirski kralj|: posesti Demetrija Hvarskega; Hvar so z zmago nad Demetrijem Hvarskim leta 219 pr. n. št. zavzeli Rimljani; prim. Demetrij s Hvara {O} EDNINA: im. Demétrij Hvárski, rod. Demétrija Hvárskega, daj. Demétriju Hvárskemu, tož. Demétrija Hvárskega, mest. pri Demétriju Hvárskem, or. z Demétrijem Hvárskim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; imena zgodovinskih osebnosti Demétrij s Hvára -a ~ ~ samostalniška zveza moškega spola; ime bitja; osebno ime |ilirski kralj|: Rimljani so vojno z Demetrijem s Hvara začeli zaradi piratstva; prim. Demetrij Hvarski {O} EDNINA: im. Demétrij s Hvára, rod. Demétrija s Hvára, daj. Demétriju s Hvára, tož. Demétrija s Hvára, mest. pri Demétriju s Hvára, or. z Demétrijem s Hvára STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu Katarína II. Vélika -e II. -e tudi Katarína Drúga Vélika -e -e -e ž; ime bitja, osebno ime |rus. Jekaterina Velikaja: ruska carica|: razstava o vladavini Katarine II.; skrajšano Razvoj Sankt Peterburga se je nadaljeval pod vladavino Katarine II. {O} EDNINA: im. Katarína II. Vélika tudi Katarína Drúga Vélika, rod. Kataríne II. Vélike tudi Kataríne Drúge Vélike, daj. Kataríni II. Véliki tudi Kataríni Drúgi Véliki, tož. Kataríno II. Véliko tudi Kataríno Drúgo Véliko, mest. pri Kataríni II. Véliki tudi pri Kataríni Drúgi Véliki, or. s Kataríno II. Véliko tudi s Kataríno Drúgo Véliko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Galilei -a in Galilêj -a [galilêj, rod. galilêja, or. z galilêjem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski fizik, matematik, astronom|: kot zgodovinsko ime pogosto podomačeno v obliki Galilej manifest Galilea Galileia/Galileja; Milton se je na potovanju po Italiji srečal z Galileom Galileiem/Galilejem 60 {B} Galileiev in Galilejev {O} EDNINA: im. Galilei in Galilej, rod. Galileia in Galileja, daj. Galileiu in Galileju, tož. Galileia in Galileja, mest. pri Galileiu in pri Galileju, or. z Galileiem in z Galilejem; DVOJINA: im. Galileia in Galileja, rod. Galileiev in Galilejev, daj. Galileiema in Galilejema, tož. Galileia in Galileja, mest. pri Galileiih in pri Galilejih, or. z Galileiema in z Galilejev; MNOŽINA: im. Galileii in Galileji, rod. Galileiev in Galilejev, daj. Galileiem in Galilejem, tož. Galileie in Galileje, mest. pri Galileijih in pri Galilejih, or. z Galileii in z Galileji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); imena zgodovinskih osebnosti; samostalnik moškega spola Galilêj -a m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri Galilei Khangši -ja [kangší] m; ime bitja, osebno ime |po pinjinu Kangxi|; |kitajski cesar|: dekreti cesarja Khangšija; Pod Khangšijem so začeli sestavljati slovar standardne kitajščine {B} Khangšijev {O} EDNINA: im. Khangši, rod. Khangšija, daj. Khangšiju, tož. Khangšija, mest. pri Khangšiju, or. s Khangšijem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; imena iz nelatiničnih pisav Maríja Terêzija -e -e ž; ime bitja, osebno ime |nem. Maria Theresia: avstrijska cesarica, češka in ogrska kraljica|: reforme Marije Terezije; Slabe razmere po tridesetletni vojni so se umirile šele z Marijo Terezijo in Jožefom II. v 18. stoletju {O} EDNINA: im. Maríja Terêzija, rod. Maríje Terêzije, daj. Maríji Terêziji, tož. Maríjo Terêzijo, mest. pri Maríji Terêziji, or. z Maríjo Terêzijo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdulah II. Ana Celjska Avguštin Canterburyjski Akihito Andrej s Krete Barbara Celjska Albert II. Anton Padovanski Beatrika Nizozemska Aleksander III. Makedonski Anton Puščavnik Beatrix Aleksander I. Ruski Arhimed Beda Častitljivi Alfonz X. Kastiljski Atahualpa Benedikt XVI. Alfonz X. Modri Atanazij Bonifacij VIII. Amenemhet III. Atila Brigita Irska Amenofis IV. Avgust Brigita Švedska 61 Calvin Hadrijan I. Katarina Aragonska Celzij Hamurabi Katarina I. Cezar Harald Modrozobi Katarina II. Velika Ciši Hema Krška Katarina Medičejska Cita Henrieta Marija Katarina Sienska Cojz Henrik II. Kefren Črna kraljica Henrik VIII. Keops Demetrij Hvarski Herod I. Veliki Khangši Demetrij s Hvara Hipokrat – Hipokrates Klara Asiška Demetrij Solunski Hirohito Klavdij Devica Orleanska Honorij III. Klemen VII. Dioklecijan Husein Kleopatra VII. Dionizij Pariški ibn Saud Kliment Ohridski Donat Zadrski ibn Tašfin Kolumb Džingiskan Ignacij Antiohijski Konstantin Džoser Ignacij Lojolski – Ignacij Konstantin Veliki Edvard III. Loyolski Kornelij Edvard Spoznavalec Inocenc VIII. – Inocent VIII. Krvava Marija Ehnaton Irena Atenska Lazar Eleonora Akvitanska Irenej Lyonski Leon X. Elizabeta Bavarska Ivana Orleanska Leon XIII. Elizabeta II. Ivan Brez dežele Lev X. Elizabeta Ogrska Ivan Grozni Ludvik I. Pobožni Elizabeta Petrovna Ivan III. Vasiljevič Ludvik XIV. Elizabeta Portugalska Ivan Veliki Luter – Luther Elizabeta Ruska Izabela Francoska Magnus Zakonodajalec Elizabeta Yorška Izabela Portugalska Maksimijan Ema Krška Jakob I. Maksimilijan Celjski Eratosten Jakob Mlajši Maksimilijan I. Habsburški Evgenija Jakob Starejši Maksimin Tračan Ferdinand I. Habsburški Jakob Veliki Malahija Ferdinand I. Romunski Janez Damaščan Mao Cetung Filip Belgijski Janez Dobri Margareta II. Filip II. Avgust Janez Evangelist Margareta Navarska Filip II. Francoski Janez Krstnik Marija Antoaneta – Marija Filip II. Španski Janez Nepomuk Antoinetta – Marija Filip I. Lepi Janez od Križa Antonieta Filip Lepi Janez Pavel II. Marija I. Angleška Franc I. Francoski Janez XXIII. Marija I. Škotska Franc Jožef I. Jožef II. Marija Magdalena Frančišek Juan Carlos Marija Terezija Frančišek Asiški Juda Tadej Marjeta Antiohijska Frančišek Ksaver Julij II. Marjeta Ogrska Frančišek Ksaverij Jurij VI. Britanski Mark Avrelij Frančišek Saleški Justinijan I. Melkijad Friderik II. Celjski Kaligula Menes Friderik III. Habsburški Kalvin Meroveh Friderik II. Veliki Karađorđević Mičiko Friderik I. Rdečebradec Karakala Modest Gosposvetski Fuad I. Karel Boromejski Montezuma II. Galilei – Galilej Karel I. Avstrijski Nabukodonozor II. – Gandhi – Gandi Karel II. Plešasti Nebukadnezar II. Gregor I. Veliki Karel IV. Nefertiti – Nefreteta – Gustav II. Adolf Karel I. Veliki Nefretete Hačepsut Karel XVI. Gustav Neron Hadrijan Kasandra Nikolaj I. Veliki 62 Nikolaj iz Mire Rihard III. Tiberij Nostradamus Rihard I. Levjesrčni Tit Oton I. Veliki Samuel Bolgarski Tokugava Pachacutec Sava Tomaž Akvinski Paracelsus Sedeči bik Trajan Pavel od Križa Selassie Tutankamon Pavel VI. Seti I. Tutmozis III. Pavlin Oglejski Sigismund Luksemburški Urban VII. Pepi I. Sikst IV. Valvasor – Valvazor Peter I. Veliki Silvija Švedska Venčeslav Češki Petrarca – Petrarka Simeon I. Veliki Vespazijan Phu Ji Simon Gorečnik Viktorija Britanska Pij VII. Simon iz Lipnice Viljem II. Nemški Pij XI. Simon Kananejec Vincencij Pavelski Pij XII. Sisi Vlad III. Drakula Pipin III. Mali Šćepan Mali Vlad III. Tepeš Pitagora Štefan Dušan Silni Zaharija Ptolemaj – Ptolemajos Teodora Zois Ramzes II. Teodozij I. Veliki Rania Terezija Avilska 63 Izkratična imena in poimenovanja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 22 iztočnic imen in poimenovanj, ki so nastala iz kratic. Gre za imena in poimenovanja, ki smo jih uslovarili, ker se v rabi pogosto zamenjujejo z izhodiščnimi kraticami. Problemski sklop tvorita dve skupini, in sicer: (1) izkratična imena, ki so nastala iz nečrkovalnih kratic z lastnoimensko podstavo ( ETA > Eta, IRA > Ira, UDBA> Udba itd.; gre za stvarna lastna imena), in (2) izkratična poimenovanja, ki so nastala iz nečrkovalnih kratic z občnoimensko podstavo ( AIDS > aids, MRSA > mrsa, EMŠO > emšo). Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obravnavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: Glede na SP 2001 je del obravnavanih iztočnic nov, saj v SP 2001 niso obravnavane ( Desus, mrsa, Dopps) ali pa je obravnavana le izhodiščna kratica ( Nuk, Ira). SP 2001 je na določenih mestih pare kratic ter izkratičnih imen in poimenovanj obravnaval kot dvojnice ( Nato in NATO, UNICEF in Unicef), ePravopis pa jih zaradi nekaterih razlik v rabi dosledno ločuje, pri čemer so pari povezani z navedbo izvora ( Demos: izvor DEMOS) oziroma z vodilko ( DEMOS: prim. Demos). Novost je opozarjanje na imenovalniško rabo v položajih, kjer izkratično ime ali poimenovanje nastopa v desnem prilastku ( razširjenost bakterije mrsa; Po podatkih agencije Ajpes je bilo v občinah zaposlenih 4819 ljudi). Prav tako je novo navajanje izkratičnih poimenovanj v t. i. pridevniški rabi, torej tam, kjer nastopajo v levem prilastku in se sklanjajo z neglasovnimi končnicami ( Zapomnite si svojo emšo številko). Nekatera izkratična stvarna imena se enako kot izhodiščne kratice pojavljajo tudi ob številki ( Teš 6, Nuk 2). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: 925, 1021, 1023. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave) SLOVARSKI PRIKAZ: Ájpes -a m; stvarno ime |javna agencija za zbiranje podatkov o poslovnih subjektih|: Kdor bo želel zakonito opravljati delo, se bo moral priglasiti Ajpesu; podatki na spletni strani Ajpesa; kot prilastek, v imenovalniku Po podatkih agencije Ajpes je bilo v občinah zaposlenih 4819 ljudi; |spletna stran s podatki o poslovnih subjektih|: Njegovo podjetje smo poiskali na Ajpesu (< AJPES1) 64 {B} Ajpesov {O} EDNINA: im. Ájpes, rod. Ájpesa, daj. Ájpesu, tož. Ájpes, mest. pri Ájpesu, or. z Ájpesom; DVOJINA: im. Ájpesa, rod. Ájpesov, daj. Ájpesoma, tož. Ájpesa, mest. pri Ájpesih, or. z Ájpesoma; MNOŽINA: im. Ájpesi, rod. Ájpesov, daj. Ájpesom, tož. Ájpese, mest. pri Ájpesih, or. z Ájpesi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede Árso -a m; stvarno ime |državna meteorološka služba|: Zaposlen je kot meteorolog na Arsu; okoljevarstvena odločba Arsa; kot prilastek, v imenovalniku obvestila agencije Arso (< ARSO1) {B} Arsov {O} EDNINA: im. Árso, rod. Ársa, daj. Ársu, tož. Árso, mest. pri Ársu, or. z Ársom; DVOJINA: im. Ársa, rod. Ársov, daj. Ársoma, tož. Ársa, mest. pri Ársih, or. z Ársoma; MNOŽINA: im. Ársi, rod. Ársov, daj. Ársom, tož. Árse, mest. pri Ársih, or. z Ársi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede Fífa -e ž; stvarno ime |mednarodna nogometna organizacija|: Pri Fifi se zavzemajo za pošteno igro; Igra se po pravilih Fife; kot prilastek, v imenovalniku posvet organizacije Fifa (< FIFA) {B} Fifin {O} EDNINA: im. Fífa, rod. Fífe, daj. Fífi, tož. Fífo, mest. pri Fífi, or. s Fífo; DVOJINA: im. Fífi, rod. Fíf, daj. Fífama, tož. Fífi, mest. pri Fífah, or. s Fífama; MNOŽINA: im. Fífe, rod. Fíf, daj. Fífam, tož. Fífe, mest. pri Fífah, or. s Fífami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede Téš -a m; stvarno ime |termoelektrarna v Šoštanju|: Premogovnik Velenje je odvisen od porabe lignita v Tešu; širše vodstvo Teša; Teš 6 ||šesti blok Termoelektrarne Šoštanj||: gradnja Teša 6 (< TEŠ1, TEŠ2) {B} Tešev {O} EDNINA: im. Téš, rod. Téša, daj. Téšu, tož. Téš, mest. pri Téšu, or. s Téšem; DVOJINA: im. Téša, rod. Téšev, daj. Téšema, tož. Téša, mest. pri Téših, or. s Téšema; MNOŽINA: im. Téši, rod. Téšev, daj. Téšem, tož. Téše, mest. pri Téših, or. s Téši STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede 65 Únicef -a m; stvarno ime |mednarodni sklad za pomoč otrokom|: Celoten znesek dobrodelne prireditve so namenili Unicefu; srečanje ambasadorjev Unicefa; kot prilastek, v imenovalniku Že tretje leto uspešno sodelujemo z organizacijo Unicef (< UNICEF) {B} Unicefov {O} EDNINA: im. Únicef, rod. Únicefa, daj. Únicefu, tož. Únicef, mest. pri Únicefu, or. z Únicefom; DVOJINA: im. Únicefa, rod. Únicefov, daj. Únicefoma, tož. Únicefa, mest. pri Únicefih, or. z Únicefoma; MNOŽINA: im. Únicefi, rod. Únicefov, daj. Únicefom, tož. Únicefe, mest. pri Únicefih, or. z Únicefi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aids Kfor Ajpes mrsa Arso Nasa Cia Nato Demos Nuk Desus Pil Dopps Teš emšo Tigr Eta Udba Fifa Unesco Ira Unicef 66 Izlastnoimenski pridevniki na - ov ali - ev in - in v stalnih besednih zvezah GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 237 izlastnoimenskih pridevnikov z obrazilom - ov oz. - ev ali pri ženskih osebah z - in, ki nastopajo v prostih in stalnih besednih zvezah ter izražajo bodisi svojilni bodisi vrstni pomen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer pridevnikov v stalnih besednih zvezah, ki označujejo: (1) izume, iznajdbe, tehnične in znanstvene zakone ipd. ( Atkinsonov cikel, Boltzmannova konstanta, Kelvinova lestvica, Ohmov zakon); (2) nagrade, priznanja, odlikovanja ( Andersenova nagrada, Bookerjeva nagrada, Goncourtova/Goncourteva nagrada, Viktorijin križ); (3) bolezni, rastlinske in živalske vrste ter dele telesa ( Crohnova/crohnova bolezen, Sjögrenov/sjögrenov sindrom; Priolov/priolov delišes; Humboldtov/humboldtov pingvin; Evstahijeva/evstahijeva cev); (4) praznike in posebne datume ( Gospodovo/gospodovo razglašenje, Martinova/martinova nedelja, Prešernov dan). Posebne skupine predstavljajo pridevniki v stalnih besednih zvezah, v katerih prihaja do posebnih položajev zaradi: (5) pomenskih prenosov ( Adamov/adamov kostum, Eridino/eridino jabolko, Judežev/judežev poljub, Pandorina/pandorina skrinjica); (6) občutka izgube lastnoimenskega nanosnika in se zato pišejo z malo začetnico ( alahov biser, alojzijeva lilija, jakobova pokrovača); (7) podomačenega zapisa ( Baumannova/bavmanova reneta, Brail ova/Brail eva/brajeva pisava, Fleischmannov/flajšmanov rebrinec). Posebnost so tudi (8) priredno povezani pridevniki v stalnih besednih zvezah ( Boyle-Mariottov zakon, Ogino-Knausova metoda). NOVOSTI: Novost glede na SP 2001 je razlikovalni prikaz rabe pridevnika v t. i. prosti besedni zvezi ( Tantalova gostija) in raba pridevnika v stalni besedni zvezi s posebnim pomenom ( Tantalove/tantalove muke). Dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva predstavi uporabniku okoliščine pogoste rabe teh pridevnikov v zvezah in besedilih. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene sklic na ime ( Jožef > jožefova brada) oz. priimek ( Cassini > Cassinijeva ločnica), ki vsebuje podatek o podstavi svojilnega pridevnika. V ePravopisu so povezane tudi pisno podomačene oblike, npr. Dieslov/dizlov motor, knajpovo/Kneippovo zdravljenje. Zaporedje pisnih variant ni normativno, vezano je na zapis iztočnice. Upoštevane so spremembe pravil o rabi začetnice, ki izhajajo iz predloga Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Skladno s tem predlogom izlastnoimenske pridevnike na -ov/ -ev ali -in pišemo z veliko 67 ali malo začetnico, kadar stalne besedne zveze poimenujejo izraze s področja medicine (bolezni, bolezni ( Downov/ downov sindrom, Crohnova/ crohnova bolezen), dele telesa ( Evstahijeva/ evstahijeva cev), rastlinske in živalske vrste ( Sprengerjev/ sprengerjev beluš, Scopolijev/ scopolijev kozliček) – razen v zvezah, v katerih so ti pridevniki izgubili prvotni pomen svojine in jih zato pišemo z malo ( marijini laski, vidov ples). Z malo začetnico so zapisani tudi podomačeno pisani izlastnoimenski pridevniki in tisti pridevniki, pri katerih se je identifikacija z izhodiščnim lastnim imenom že povsem izgubila ( brajeva pisava, knajpova kava). Upoštevane so spremembe spola pri pridevnikih, ki so tvorjeni z obrazili - ov/- ev, čeprav je oseba, ki je nosilka podstavnega priimka, ženskega spola ( Virginija Apgar > lestvica Apgar / lestvica po V. Apgar / lestvica po Apgarjevi; Maria Montessori > pedagogika Montessori / pedagogika po M. Montessori / pedagogika po Montessorijevi). Pri nekaterih primerih se sekundarno oblikuje iz imena tudi kratica ( Apgar > apgar), zato je zveza s pridevnikom pisana z malo začetnico: apgar – apgarjeva lestvica / test apgar. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115, 157–159. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Ångströmov -a -o [ánkstremov-] prid. Ångströmovo raziskovanje atmosfere; Ångströmov eksponent ||izpostavno znamenje, ki opisuje, kako se absorpcijski koeficient delcev spreminja z valovno dolžino svetlobe||: Jeseni in spomladi so bili izmerjeni najnižji Ångströmovi eksponenti (< Ångström) {O} moški: EDNINA: im. Ångströmov, rod. Ångströmovega, daj. Ångströmovemu, tož. Ångströmov (živostno Ångströmovega), mest. pri Ångströmovem, or. z Ångströmovim; DVOJINA: im. Ångströmova, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovima, tož. Ångströmova, mest. pri Ångströmovih, or. z Ångströmovima; MNOŽINA: im. Ångströmovi, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovim, tož. Ångströmove, mest. pri Ångströmovih, or. z Ångströmovimi ženski: EDNINA: im. Ångströmova, rod. Ångströmove, daj. Ångströmovi, tož. Ångströmovo, mest. pri Ångströmovi, or. z Ångströmovo; DVOJINA: im. Ångströmovi, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovima, tož. Ångströmovi, mest. pri Ångströmovih, or. z Ångströmovima; MNOŽINA: im. Ångströmove, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovim, tož. Ångströmove, mest. pri Ångströmovih, or. z Ångströmovimi srednji: EDNINA: im. Ångströmovo, rod. Ångströmovega, daj. Ångströmovemu, tož. Ångströmovo, mest. pri Ångströmovem, or. z Ångströmovim; DVOJINA: im. Ångströmovi, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovima, tož. Ångströmovi, mest. pri Ångströmovih, or. z Ångströmovima; MNOŽINA: im. Ångströmova, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovim, tož. Ångströmova, mest. pri Ångströmovih, or. z Ångströmovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ 68 Grayev -a -o [grêjev-] prid. cikel Grayevih predavanj; Grayeve bralne stopnje ||metoda opredeljevanja bralne pismenosti||: Po Grayevih bralnih stopnjah je za obdobje od 4. do 6. razreda značilno intenzivno branje z razvijanjem pomembnih bralnih spretnosti in strategij (< Gray) {O} moški: EDNINA: im. Grayev, rod. Grayevega, daj. Grayevemu, tož. Grayev (živostno Grayevega), mest. pri Grayevem, or. z Grayevim; DVOJINA: im. Grayeva, rod. Grayevih, daj. Grayevima, tož. Grayeva, mest. pri Grayevih, or. z Grayevima; MNOŽINA: im. Grayevi, rod. Grayevih, daj. Grayevim, tož. Grayeve, mest. pri Grayevih, or. z Grayevimi ženski: EDNINA: im. Grayeva, rod. Grayeve, daj. Grayevi, tož. Grayevo, mest. pri Grayevi, or. z Grayevo; DVOJINA: im. Grayevi, rod. Grayevih, daj. Grayevima, tož. Grayevi, mest. pri Grayevih, or. z Grayevima; MNOŽINA: im. Grayeve, rod. Grayevih, daj. Grayevim, tož. Grayeve, mest. pri Grayevih, or. z Grayevimi srednji: EDNINA: im. Grayevo, rod. Grayevega, daj. Grayevemu, tož. Grayevo, mest. pri Grayevem, or. z Grayevim; DVOJINA: im. Grayevi, rod. Grayevih, daj. Grayevima, tož. Grayevi, mest. pri Grayevih, or. z Grayevima; MNOŽINA: im. Grayeva, rod. Grayevih, daj. Grayevim, tož. Grayeva, mest. pri Grayevih, or. z Grayevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Henryjev -a -o [hénrijev-] prid. Bilo mi je v čast poznati Henryjevega očeta; Henryjev zakon ||plinski zakon||: Po Henryjevem zakonu je količina plina pri stalni temperaturi sorazmerna z njegovim tlakom (< Henry) {O} moški: EDNINA: im. Henryjev, rod. Henryjevega, daj. Henryjevemu, tož. Henryjev (živostno Henryjevega), mest. pri Henryjevem, or. s Henryjevim; DVOJINA: im. Henryjeva, rod. Henryjevih, daj. Henryjevima, tož. Henryjeva, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevima; MNOŽINA: im. Henryjevi, rod. Henryjevih, daj. Henryjevim, tož. Henryjeve, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevimi ženski: EDNINA: im. Henryjeva, rod. Henryjeve, daj. Henryjevi, tož. Henryjevo, mest. pri Henryjevi, or. s Henryjevo; DVOJINA: im. Henryjevi, rod. Henryjevih, daj. Henryjevima, tož. Henryjevi, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevima; MNOŽINA: im. Henryjeve, rod. Henryjevih, daj. Henryjevim, tož. Henryjeve, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevimi srednji: EDNINA: im. Henryjevo, rod. Henryjevega, daj. Henryjevemu, tož. Henryjevo, mest. pri Henryjevem, or. s Henryjevim; DVOJINA: im. Henryjevi, rod. Henryjevih, daj. Henryjevima, tož. Henryjevi, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevima; MNOŽINA: im. Henryjeva, rod. Henryjevih, daj. Henryjevim, tož. Henryjeva, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki 69 Petrarcov -a -o [petrárkov-] prid. kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi Petrarkov Petrarcovi soneti; Petrarcova muza; Zgledovanje po Petrarcovem pesništvu imenujemo petrarkizem; Petrarcova nagrada ||nagrada||: Za prevod je bil nagrajen s Petrarcovo nagrado (< Petrarca) {O} moški: EDNINA: im. Petrarcov, rod. Petrarcovega, daj. Petrarcovemu, tož. Petrarcov (živostno Petrarcovega), mest. pri Petrarcovem, or. s Petrarcovim; DVOJINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcova, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. Petrarcove, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi ženski: EDNINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcove, daj. Petrarcovi, tož. Petrarcovo, mest. pri Petrarcovi, or. s Petrarcovo; DVOJINA: im. Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcovi, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Petrarcove, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. Petrarcove, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi srednji: EDNINA: im. Petrarcovo, rod. Petrarcovega, daj. Petrarcovemu, tož. Petrarcovo, mest. pri Petrarcovem, or. s Petrarcovim; DVOJINA: im. Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcovi, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. Petrarcova, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC IN STALNIH ZVEZ: Abbejevo število Arhimedova/arhimedova točka Abelova grupa Arhimedova nagrada Abelova nagrada Arhimedova vijačnica Abrahamov/abrahamov sin Arhimedov zakon Abrahamova/abrahamova hči Ariadnina/ariadnina nit Abrahamova/abrahamova leta Artaudova/Artaudeva nagrada Abrahamovo/abrahamovo naročje Aspergerjev/aspergerjev sindrom Adamov/adamov kostum Atkinsonova dieta Adamov/adamov sin Atkinsonov cikel Adamovo/adamovo jabolko Avgijev/avgijev hlev Adamovo/adamovo rebro Avogadrova konstanta Addisonova/addisonova bolezen Avogadrovo število Ahilova/ahilova peta Badjurova nagrada Ahilova/ahivova tetiva Balintova skupina Alahov/alahov sin Bartolova nagrada alahov biser Basedowova/basedowova bolezen Albertijev panj Baumannova/bavmanova reneta Alberti-Žnideršičev panj Beaufortova/Beauforteva lestvica, skala alojzijeva lilija Becquerelovi žarki Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen Bellov telefon Amorjeva/amorjeva puščica Bernoul ijeva enačba Ampèrov/Ampèrjev zakon Bessemerjev postopek Andersenova nagrada Betettova nagrada Andrejev/andrejev križ Bethejev cikel Ångströmov eksponent Bethe-Weizsäckerjev cikel Apgarjeva lestvica Blagajev/blagajev volčin 70 blažev žegen Fibonaccijevo število Bloudkova nagrada Fibonaccijevo zaporedje Bloudkova plaketa Fleischmannov/flajšmanov rebrinec Boltzmannova konstanta Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče Bookerjeva nagrada Galieievi/Galilejevi sateliti Boolova algebra Galieiev/Galilejev zakon Borštnikov prstan Gardnerjev/gardnerjev sindrom Boyle-Mariottov zakon Gauss-Krügerjev koordinatni sistem Boylov zakon Gaussova krivulja Braillova/Brailleva/brajeva pisava Gaussov sistem enot Braillova/Brailleva/brajeva vrstica Gay-Lussacov zakon Braunova elektronka Geigerjev/gajgerjev števec Briggsov logaritem Geiger-Müllerjev števec Büchnerjeva nagrada Gerbčevo priznanje Cankarjevo priznanje Gerbičeva nagrada Cassinijeva ločnica Glazerjeva nagrada Celzijeva lestvica Goethejeva nagrada Celzijeva stopinja Golgijev aparat Cervantesova nagrada Goncourtova/Goncourteva nagrada Cooperjev test Gospodov dan Coulombov zakon Gospodovo razglašenje Creutzfeldt-Jakobova/creutzfeldt-jakobova Gospodov vinograd bolezen grahamov/Grahamov kruh Crohnova/crohnova bolezen Grayeve bralne stopnje Curiejeva temperature Grumova nagrada Čopova diploma Hadrijanov/hadrijanov mavrah Čopovo priznanje Halleyjev komet Damoklejev/damoklejev meč Henryjev zakon Davidova zvezda Heraklejeva stebra Davisov pokal Herkulova stebra Dieslov/dizlov motor Herschlov vremenski ključ Dopplerjev pojav Higgsov bozon Dopplerjev ultrazvok Hipokratova prisega Downov/downov sindrom Hookov zakon Edisonova žarnica Hubblov zakon Edisonov efekt Humboldtov/humboldtov pingvin Einspielerjeva nagrada Humboldtov tok Einsteinova teorija relativnosti Jakobova lestev Elektrin/elektrin kompleks jakobova pokrovača Elijev/elijev ogenj Jakopičeva nagrada Eolova/eolova harfa Jenkova nagrada Epstein-Barrov virus Joulov zakon Eratostenovo sito jožefova brada Eridino/eridino jabolko jožefov plašč Evin/evin kostum Judežev/judežev poljub Evina/evina hči judeževo drevo Evstahijeva/evstahijeva cev Jurčičeva nagrada Evstahijeva/evstahijeva tuba Jurijev križ Fahrenheitova lestvica Kaplanova turbina Fahrenheitova stopinja Kasandrin/kasandrin sindrom, kompleks Faradayeva kletka Keglove vaje Faradayev pojav Kelvinova lestvica Faradayev zakon Keplerjevi zakoni Fassbinderjeva nagrada Knafelčeva markacija Fehlingov reagent knajpovo/Kneippovo zdravljenje Fehlingov test Kneippovo/knajpovo zdravljenje 71 Kocjančičeva nagrada Potemkinova/potemkinova vas Kolumbovo/kolumbovo jajce Preglova nagrada Konfucijeva nagrada za mir Preglovo priznanje Kopernikova teorija Prešernova nagrada Kopernikov nauk Prešernov dan Koraćev pokal Pretnarjeva nagrada Kozinova nagrada Priolov/priolov delišes Kristusova/kristusova leta Pritzkerjeva nagrada kristusov trn Prokrustova/prokrustova postelja Levstikova nagrada Pulitzerjeva nagrada Ludolfovo število Richterjeva lestvica Machova medalja Rožančeva nagrada Machovo število Rubikova kocka Magirusova lestev Sacherjeva/saherjeva torta marijini laski salomonov pečat Marijino vnebovzetje Schwannova celica Mariottov zakon Scopolijev/scopolijev kozliček Martinova/martinova gos Severjeva nagrada Martinova/martinova nedelja Sizifovo/sizifovo delo Martinova/martinova sobota Sjögrenov/sjögrenov sindrom Martinova peč Sovretova nagrada Maxwellove enačbe Sprengerjev/sprengerjev beluš Mendlovi zakoni (dednosti) Stalinove orglice Mercallijeva lestvica Stanleyev pokal Michelinova zvezdica Steletova nagrada Mohrova sol Steletovo priznanje Montessorijeva pedagogika Stritarjeva nagrada Moorov zakon Šeligova nagrada Morsejeva abeceda Škerjančeva nagrada Mozartova kroglica Talijin/talijin hram Murkova nagrada Tantalove/tantalove muke Neperjev logaritem Teslov tok Newtonov zakon Teslov transformator Nobelova nagrada Tespisov/tespisov voz Noetova/noetova barka Thomasov fosfat noetova barčica Tollensov reagent Ogino-Knausova metoda Tomaževa žlindra Ohmov zakon Turnerjev/turnerjev sindrom Ojdipov/ojdipov kompleks Turnerjeva nagrada Ottov motor Tyndallov pojav Pagetova/pagetova bolezen Valvasorjeva nagrada Pandorina/pandorina skrinjica venerin griček Papinov lonec Veronikina nagrada Parkinsonova/parkinsonova bolezen vidov ples Pascalov trikotnik Viktorijin križ Peltonova turbina Voltov člen Petrarcova nagrada Voltov steber, stolp Petrijeva mreža Wanklov motor Petrijeva plošča, posodica Wassermannova reakcija Petrov naslednik Wattov parni stroj Pirova/pirova zmaga Wertheimova operacija Pitagorov izrek Zoisova/zoisova zvončica Playboyeva zajčica Zoisova nagrada Playboyevo dekle (leta, meseca) Žnideršičev panj Plečnikova nagrada Župančičeva nagrada 72 Izpeljanke iz lastnih imen GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 6 izlastnoimenskih samostalniških izpeljank in je nastal ob redigiranju imenskih problemskih sklopov, katerih podstavna imena v slovenščini ohranjamo bodisi v izvirnem zapisu ( nobelovec < Nobel, petrijevka < Petri) ali pa se podomači šele izpeljanka ( brajica < Brail e, knajpanje < Kneipp, saherica < Sacher). NOVOSTI: Razen dejstva, da je v ePravopisu vsaka iztočnična beseda prikazana v polni, neokrajšani obliki in redakcija obsega tudi onaglašene pregibne oblike, je pri izpeljankah iz lastnih imen nakazano tudi podstavno imensko izhodišče, s katerim se sklene slovarski sestavek. Sprememba glede na SP 2001 in predhodne kodifikacije je zapis brajica, ki nadomešča zapis brajlica, kar je posledica neustreznega branja po črki ( Brail e [bráj]). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SLOVARSKI PRIKAZ: knájpanje -a samostalnik srednjega spola |Kneippovo zdravljenje|: bazen za knajpanje; Zakaj ne bi poskusili s knajpanjem? Menjavanje tople in mrzle vode spodbuja krvni pretok ter utrjuje krvne žile (< Kneipp) {O} EDNINA: im. knájpanje, rod. knájpanja, daj. knájpanju, tož. knájpanje, mest. pri knájpanju, or. s knájpanjem; DVOJINA: im. knájpanji, rod. knájpanj, daj. knájpanjema, tož. knájpanji, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanjema; MNOŽINA: im. knájpanja, rod. knájpanj, daj. knájpanjem, tož. knájpanja, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen petríjevka -e samostalnik ženskega spola |laboratorijska posoda|: Za raziskavo so dali dvajset koruznih zrn v petrijevko s petnajstimi mililitri vode; Po mizah je bilo veliko petrijevk, v katerih so rasle bakterije; prim. Petri, Petrijev {O} EDNINA: im. petríjevka, rod. petríjevke, daj. petríjevki, tož. petríjevko, mest. pri petríjevki, or. s petríjevko; DVOJINA: im. petríjevki, rod. petríjevk, daj. petríjevkama, tož. petríjevki, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkama; MNOŽINA: im. petríjevke, rod. petríjevka, daj. petríjevk, tož. petríjevke, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkami 73 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen sáherica -e samostalnik ženskega spola |čokoladna torta|: Leta 1876 je Edvard odprl svoj Hotel Sacher, kjer je saherica tudi danes paradna specialiteta; Vsak lahko naredi čokoladno torto, ne pa prave saherice; prim. Sacher, Sacherjev {O} EDNINA: im. sáherica, rod. sáherice, daj. sáherici, tož. sáherico, mest. pri sáherici, or. s sáherico; DVOJINA: im. sáherici, rod. sáheric, daj. sáhericama, tož. sáherici, mest. pri sáhericah, or. s sáhericama; MNOŽINA: im. sáherice, rod. sáherica, daj. sáheric, tož. sáherice, mest. pri sáhericah, or. s sáhericami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: bazedovka (< Basedow) brajica (< Brail e) knajpanje (< Kneipp) nobelovec (< Nobel) petrijevka (< Petri) saherica (< Sacher) 74 Kratice GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 76 kratic. Nastal je ob redigiranju poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih političnih in vojaških skupin, katerih izhodišče je kratica kot ime organizacije, stranke, skupine, katere pripadniki oziroma pripadnice so. Gre za 6 skupin z izbranimi, na prenovljena pravopisna pravila in zglede v njih nanašajočimi se kraticami, in sicer: (1) politične stranke ( DEMOS, DeSUS, SLS); (2) vojaške in obveščevalne ter paravojaške organizacije ( ETA, KFOR, SS, UDBA); (3) izobraževalne ustanove ( FF, FDV); (4) državne, evropske in svetovne institucije in organizacije ( AJPES, ARSO, EU, UNICEF); (5) podjetja ( BBC, BMW, NLB); (6) kratice z občnoimensko podstavo ( GSM, SMS, EMŠO, AIDS). Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obravnavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: V ePravopisu je podrobneje glede na prejšnje priročnike in v skladu s korpusno izkazano rabo kratica uslovarjena tudi v več spolih ( SLS m in ž), v ponazarjalnih zgledih pa je pripadnost kategoriji spola ponazorjena z zgledom, npr. koalicija z DeSUS- om nasproti predsednik ljubljanske DeSUS. Obravnavne kratice so črkovalne ( OZN, SMC, ZDA) ali nečrkovalne, pri čemer se nekaterim nečrkovalnim kraticam pri pregibanju spremeni osnova (zlasti tistim, ki se končajo na samoglasnik, npr. UDBA UDBE, NATO NATA, IRA IRE), drugim pa ne (pregibanje z vezajem, npr. NUK NUK-a, PIL PIL-a, TIGR TIGR-a). V slovarskem sestavku je pri kraticah vedno prikazana identifikacijska razvezava, npr. NATO > Severnoatlantska zveza; če je kratica nastala v tujem jeziku, je to nakazano (angl. North Atlantic Treaty Organization). Če je iz kratice nastalo stvarno ime, je uporabnik nanj napoten z vodilko primerjaj (= prim. ): ETA, prim. Eta. Stvarna imena, nastala iz kratic, so obravnavana pri izkratičnih imenih in poimenovanjih. Zaradi posebne skladenjske stave kratic in iz njih nastalih stvarnih imen je v razlagalno-ponazarjalnem delu slovarskega sestavka v ePravopisu izrecno izpostavljena pozicija desnega imenovalniškega prilastka ( KFOR kot prilastek, v imenovalniku pripadniki mirovnih sil KFOR). Pri občnoimenskih kraticah je obravnavana tudi t. i. pridevniška raba, kjer kratica nastopa v levem prilastku in se sklanja z neglasovnimi končnicami ( montaža PVC oken; spletna trgovina z MP3 glasbo). Posebnost so kratice, ki so že same po sebi pridevniki, kar je razvidno tudi iz razvezave – te se brez dodatnih pojasnil pojavljajo v tipično pridevniški poziciji levo od jedra ( UV: ultravijoličen; AV: avdiovizualen; TV: televizijski). Kratice izkazujejo visoko stopnjo dvojničnosti, tako na ravni zapisa in izgovora kot pregibanja. Vse kratice imajo navedeni vsaj dve naglasni dvojnici, in sicer z naglasi na vseh zlogih in (neenakovredno) le na zadnjem zlogu ( HTML: hə̀tə̀mə̀lə̀ tudi hətəmələ̀). Pri tistih kraticah, pri katerih je v rabi prisoten (tudi) citatni izgovor, je ta naveden v slovarskem sestavku kot izgovorna dvojnica, in sicer za slovenskim/podomačenim izgovorom ( GSM: prva oblika géèsèm tudi geesèm tudi citatni izgovor kratice džíèsèm tudi džiesèm; PC: pécé tudi pecé tudi pə̀cə̀ tudi pəcə̀ tudi citatni izgovor kratice písí tudi pisí). Nekatere občnoimenske kratice izkazujejo pogost zapis z malimi črkami, ki je naveden kot neenakovredna pisna dvojnica ( MP3 tudi mp3; SMS tudi sms). Obravnavane kratice se lahko pregibajo z glasovnimi ali neglasovnimi končnicami, pri čemer je pregibanje z neglasovnimi končnicami navedeno kot neenakovredna oblikoslovna dvojnica ( SSKJ SSKJ-75 ja tudi SSKJ SSKJ). Oblikoslovne dvojnice v stranskih sklonih so pogoste zlasti tam, kjer je že prisoten dvojnični izgovor ( GSM GSM-a tudi GSM GSM tudi GSM GSM-ja). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave) SLOVARSKI PRIKAZ: ÁJPES1 ÁJPES-a tudi ÁJPES -- m; kratica |Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve|: vpis podatkov v Poslovni register Slovenije pri AJPES-u; novinarska konferenca izpostave AJPES-a v Ljubljani; kot prilastek, v imenovalniku objava podatkov agencije AJPES; prim. Ajpes {B} AJPES-ov {O} EDNINA: im. ÁJPES, rod. ÁJPES-a tudi ÁJPES, daj. ÁJPES-u tudi ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri ÁJPES-u tudi pri ÁJPES, or. z ÁJPES-om tudi z ÁJPES; DVOJINA: im. ÁJPES-a tudi ÁJPES, rod. ÁJPES-ov tudi ÁJPES, daj. ÁJPES-oma tudi ÁJPES, tož. ÁJPES-a tudi ÁJPES, mest. pri ÁJPES-ih tudi pri ÁJPES, or. z ÁJPES-oma tudi z ÁJPES; MNOŽINA: im. ÁJPES-i tudi ÁJPES, rod. ÁJPES-ov tudi ÁJPES, daj. ÁJPES-om tudi ÁJPES, tož. ÁJPES-e tudi ÁJPES, mest. pri ÁJPESih tudi pri ÁJPES, or. z ÁJPES-i tudi z ÁJPES STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik moškega spola ÁJPES2 -- ž; kratica |Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve|: AJPES je zaprosila za dodatno pravno mnenje {O} EDNINA: im. ÁJPES, rod. ÁJPES, daj. ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri ÁJPES, or. z ÁJPES; DVOJINA: im. ÁJPES, rod. ÁJPES, daj. ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri ÁJPES, or. z ÁJPES; MNOŽINA: im. ÁJPES, rod. ÁJPES, daj. ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri ÁJPES, or. z ÁJPES STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice CIA CIE [cíja] ž; kratica |angl. Central Intelligence Agency|; |slov. Centralna obveščevalna agencija|: upokojeni agent CIE; analitičarka pri CII; kot prilastek, v imenovalniku direktor ameriške obveščevalne agencije CIA; prim. Cia {B} CIIN 76 {O} EDNINA: im. CIA, rod. CIE, daj. CII, tož. CIO, mest. pri CII, or. s CIO; DVOJINA: im. CII, rod. CIJ, daj. CIAMA, tož. CII, mest. pri CIAH, or. s CIAMA; MNOŽINA: im. CIE, rod. CIJ, daj. CIAM, tož. CIE, mest. pri CIAH, or. s CIAMI STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice SSKJ SSKJ-ja tudi SSKJ -- [ssəkəj tudi səsəkəj, rod. ssəkəjja tudi səsəkəjja, or. s ssəkəjjem tudi s səsəkəjjem] m; kratica |Slovar slovenskega knjižnega jezika|: Vsem znana beseda »cvek« je v SSKJ-ju označena kot izraz iz šolskega žargona; kot prilastek, v imenovalniku Izumljal je besede, ki jih ni niti v slovarju SSKJ niti v pravopisu; pogosto nesklonljivo SSKJ2 ||druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika||: Zakaj v SSKJ2 ni po domače zapisanega gesla »bovling«? {B} SSKJ-jev {O} EDNINA: im. SSKJ, rod. SSKJ-ja tudi SSKJ, daj. SSKJ-ju tudi SSKJ, tož. SSKJ, mest. pri SSKJ-ju tudi pri SSKJ, or. s SSKJ-jem tudi s SSKJ; DVOJINA: im. SSKJ-ja tudi SSKJ, rod. SSKJ-jev tudi SSKJ, daj. SSKJ-jema tudi SSKJ, tož. SSKJ-ja tudi SSKJ, mest. pri SSKJ-jih tudi pri SSKJ, or. s SSKJ-jema tudi s SSKJ; MNOŽINA: im. SSKJ-ji tudi SSKJ, rod. SSKJ-jev tudi SSKJ, daj. SSKJ-jem tudi SSKJ, tož. SSKJ-je tudi SSKJ, mest. pri SSKJ-jih tudi pri SSKJ, or. s SSKJ-ji tudi s SSKJ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice ZMed -- [z méd] m; kratica |Zakon o medijih|: četrti odstavek 18. člena ZMed {O} EDNINA: im. ZMed, rod. ZMed, daj. ZMed, tož. ZMed, mest. pri ZMed, or. z ZMed; DVOJINA: im. ZMed, rod. ZMed, daj. ZMed, tož. ZMed, mest. pri ZMed, or. z ZMed; MNOŽINA: im. ZMed, rod. ZMed, daj. ZMed, tož. ZMed, mest. pri ZMed, or. z ZMed STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: ABS BiH (ž) DOPPS (m) AIDS BMW DOPPS (ž) AJPES (m) CIA DUTB (m) AJPES (ž) DDV DUTB (ž) APZ DEMOS DVD ARS DeSUS (m) EKG (m) ARSO (m) DeSUS (ž) EKG (prid.) ARSO (ž) DJ EMŠO AV DNA (m) ETA BBC (m) DNA (ž) EU (m) BBC (ž) DNK (m) EU (ž) BDP DNK (ž) FBI BiH (m) DNK (prid.) FDV (m) 77 FDV (ž) NUK (m) SNG (m) FF (m) NUK (ž) SNG (s) FF (ž) NVO (m) SS (m) FIFA NVO (ž) SS (ž) FM OZN (m) SSKJ GSM OZN (ž) STA (m) HTML PC STA (ž) IMF PDF SVL IRA PIL ŠOS (m) KFOR PVC ŠOS (ž) KUD (m) RTV (m) TEŠ (m) KUD (s) RTV (ž) TEŠ (ž) LDS (m) SAZU (m) TIGR LDS (ž) SAZU (ž) TV (m) MNZ (m) (‘Ministrstvo za SD (m) TV (ž) notranje zadeve’) SD (ž) TV (prid.) MNZ (s) (‘Ministrstvo za SDS (m) (‘Slovenska UDBA notranje zadeve’) demokratska stranka’) UNESCO MNZ (ž) (‘medobčinska SDS (ž) (‘Slovenska UNICEF nogometna zveza’) demokratska stranka’) UV MP3 SDS (m) (‘Slavistično WHO (m) MRSA društvo Slovenije’) WHO (ž) NASA SLS (m) ZDA NATO SLS (ž) ZIL-1 NK SMC (m) ZMed NLB (m) SMC (ž) ZRC SAZU NLB (ž) SMS 78 Lastna imena (osebna, moška) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 177 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike ( z oz. s - em); (2) imena, pri katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t ( Niko), oziroma neimenovalniško prekrivna podobna imena ( Nik); (3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t ( Jure); (4) imena, ki lahko izgubljajo neobstojni polglasnik ( Klemen); (5) imena, ki so enakozvočna z ženskimi imeni ( Aljoša, Saša, Dominique); (6) imena z dvojno paradigmo ( Luka). Drugo merilo za sprejem osebnih lastnih imen v geslovnik ePravopisa je enakozvočnost, ki se pojavlja ob redigiranju občnoimenskih poimenovanj, npr. poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( bert – Bert, tony – Tony). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi svetopisemska imena, ki imajo enakozvočne občnoimenske različice, npr. benjamin ‘najmlajši’, |rastlina| – Benjamin; metuzalem ‘stari’, |stoletnik| – Metuzalem, ter nekatera imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz. pripadnic, npr. Avguštin – avguštinec ‘pripadnik reda avguštincev’ (tako tudi Frančišek). Geslovnik smo v letu 2017 razširili tudi z imeni, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah ( Martin: Martinova nedelja, Evstahij: Evstahijeva cev). V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik moških imen so bila tako sprejeta zlasti prevzeta imena ( Bob, Bruce, Carlo, Eric, Harry, John, Kirk, Sandor, Silvin, Stevie, Yves ...). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001 glede pregibanja in besedotvorja, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih imen ( Alèš in Áleš), pri katerih opažamo spremembe tudi v osrednjeslovenski normi. V letu 2020 je bilo vsako uslovarjeno ime preverjeno tudi z vidika glasovnega uresničevanja v različnih jezikih, npr. angleško George [džórdž-], nemško Georg [géorg] in francosko Georges [žórž-]. Enako velja za imena, enakopisna s priimki: Bernárd in Bêrnard, Domínik in Dominík, Martín in Mártin ... Dodana so bila tudi imena, ki nastopajo kot nadomestna (stereotipna) imena za skupine prebivalcev: Janez, Hans, Fritz, Fric ... Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( Niko in Nik: B Nikov). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za osebna lastna imena tipa Luka ( Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in ženski (drugi moški) sklanjatvi enakovredno in je zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi ( z Mahatmo), zato smo dvojnico ( z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z dvojnično oznako »tudi«). 79 Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Bernárd1 -a m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: norčije malega Bernarda; Za mnenje so zaprosili umetnostnega kritika Bernarda Berensona; |lat. Bernardus: svetnik in ustanovitelj bernardincev|: Opatu Bernardu so bili povsem tuji blišč, razkazovanje in razsipništvo; v zvezi sveti/sv. Bernard God svetega/sv. Bernarda praznujemo 20. avgusta; |priimek|: V galeriji so odprli razstavo slikarja Emerika Bernarda {B} Bernardov {O} EDNINA: im. Bernárd, rod. Bernárda, daj. Bernárdu, tož. Bernárda, mest. pri Bernárdu, or. z Bernárdom; DVOJINA: im. Bernárda, rod. Bernárdov, daj. Bernárdoma, tož. Bernárda, mest. pri Bernárdih, or. z Bernárdoma; MNOŽINA: im. Bernárdi, rod. Bernárdov, daj. Bernárdom, tož. Bernárde, mest. pri Bernárdih, or. z Bernárdi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Bêrnard2 -a m; ime bitja, osebno ime |angleško moško ime|: dela Georga Bernarda Shawa {B} Bernardov {O} EDNINA: im. Bêrnard, rod. Bêrnarda, daj. Bêrnardu, tož. Bêrnarda, mest. pri Bêrnardu, or. z Bêrnardom; DVOJINA: im. Bêrnarda, rod. Bêrnardov, daj. Bêrnardoma, tož. Bêrnarda, mest. pri Bêrnardih, or. z Bêrnardoma; MNOŽINA: im. Bêrnardi, rod. Bêrnardov, daj. Bêrnardom, tož. Bêrnarde, mest. pri Bêrnardih, or. z Bêrnardi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Fritz1 -a [fríc, rod. fríca, or. s frícem in s frícom] m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: arhitekturni opus Fritza Friedrigerja; Oba s Fritzem/Fritzom rada pripovedujeta šale; |priimek|: roman Ervina Fritza {B} Fritzev in Fritzov {O} EDNINA: im. Fritz, rod. Fritza, daj. Fritzu, tož. Fritza, mest. pri Fritzu, or. s Fritzem in s Fritzom; DVOJINA: im. Fritza, rod. Fritzev in Fritzov, daj. Fritzema in Fritzoma, tož. Fritza, mest. pri Fritzih, 80 or. Fritzema in Fritzoma; MNOŽINA: im. Fritzi, rod. Fritzev in Fritzov, daj. Fritzem in Fritzom, tož. Fritza, mest. pri Fritzih, or. s Fritzi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Géorg -gea m; ime bitja, osebno ime |nemško moško ime|: glasbena dela Georga Friedricha Händla {B} Georgov {O} EDNINA: im. Georg, rod. Georga, daj. Georgu, tož. Georga, mest. pri Georgu, or. z Georgom; DVOJINA: im. Georga, rod. Georgov, daj. Georgoma, tož. Georga, mest. pri Georgih, or. z Georgoma; MNOŽINA: im. Georgi, rod. Georgov, daj. Georgom, tož. George, mest. pri Georgih, or. z Georgi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Georges -a [žórž-, rod. žórža, or. z žóržem] m; ime bitja, osebno ime |francosko moško ime|: Opera Carmen Georgesa Bizeta velja za eno najbolj priljubljenih oper vseh časov {B} Georgesov in Georgesev {O} EDNINA: im. Georges, rod. Georgesa, daj. Georgesu, tož. Georgesa, mest. pri Georgesu, or. z Georgesom in z Georgesem; DVOJINA: im. Georgesa, rod. Georgesov in Georgesev, daj. Georgesoma in Georgesom, tož. Georgesa, mest. pri Georgesih, or. z Georgesoma in z Georgesema; MNOŽINA: im. Georgesi, rod. Georgesov in Georgesev, daj. Georgesom in Georgesem, tož. Georgese, mest. pri Georgesih, or. z Georgesi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Adam Avgust Damir Ahac Avguštin Danilo Aleksander Benedikt David Aleš Benjamin Davor Aljaž Bernard Dominik Aljoša Bert Dominique Alojzij Blaž Drejček Andraž Bob Dylan Andrej Bogomir Eric Andy Bor Evstahij Anej Bruce Filip Anže Calvin Franci Atahualpa Carlo Frančišek Atanazij Celestin Franjo Atila Cezar Fred 81 Fric Maj Saš Fritz Maks Saša Gabrijel Mario Savin Gašper Mark Sašo Georg Maksimijan Sergej George Marko Silvester Georges Martin Silvin Grega Matej Silvo Gregor Matevž Simon Hadrijan Matic Slavko Haile Matija Srečko Hans Matjaž Stanko Harry Metuzalem Stevie Ignac Miha Stewart Igor Mihael Stuart Ivo Miloš Tadej Izidor Mirko Tiberij Jadran Miro Tihomir Jaka Mitja Timotej Jakob Mohor Tine Janez Nejc Tit Jani Nik Tom Janko Niko Tomaž Jean Nikolaj Tony Jeremija Nino Trajan Jernej Oskar Uroš Joe Pavel Valter John Pavle Vasja Jona Peter Vid Joško Primož Viktor Jože Rado Vincenc Jožef Rafael Vinko Judež Rajko Vladimir Jurček Ralph Vlado Jure Renato Vojan Jurij Rene Vojko Kirk Risto Yves Klavdij Robin Zdravko Klemen Roman Zlatko Kočo Rudi Zvonko Kuzma Samir Željko Lee Samo Žiga Lovro Samuel Luka Sandor 82 Lastna imena (osebna, ženska) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 96 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana: (1) imena, ki so problematična z vidika besedotvorja, npr. pri tvorbi svojilnega pridevnika (- ica : - ičin); (2) imena, ki so homonimna moškim imenom ( Aljoša, Saša); (3) dvodelna imena ( Ana Marija, Marija Vera); (4) nesklonljiva imena ( Ines); (5) imena z enozložno podstavo ( Lea), hkrati z njihovimi poslovenjenimi oblikami ( Leja). Pri redigiranju v letu 2017 smo v geslovnik ePravopisa sprejeli tudi imena, ki so podstava različnim izlastnoimenskim pridevnikom, ki v stalnih besednih zvezah označujejo npr. nagrade ( Viktorija > Viktorijin križ), ali so enakozvočna občnoimenskim poimenovanjem nagrad, odlikovanj in častnih nazivov ( emmy – Emmy). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi imena, ki so izhodišče za poimenovanja pripadnikov oz. pripadnic, npr. Cecilija – ceciljanec, ceciljanka ‘pripadnik, pripadnica ceciljanskega gibanja’. V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik ženskih imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora ( Doris, Edith, Jean, Joan, Whoopi ...). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo spremembo naglasne norme oprli na ugotovitev o govorni realizaciji z vmesnim j (naglas Têa namesto Téa po SP 2001, kjer je bil naglas podrejen moški obliki ( Téodor)). Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( Teja: B Tejin; Tea: B Tein in Tejin). Do potrditve novih pravopisnih pravil ohranjamo dvojnico, a je bilo tudi že predlagano ostro ločevanje med Lea – Lein in Leja – Lejin. V letu 2020 je bilo vsako uslovarjeno ime preverjeno tudi z vidika glasovnega uredničevanja v različnih jezikih, npr. angleško Edith [ídit], francosko Edith [edít]. Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami. Vsa imena so opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Catherine1 -- [kêtrin] ž; ime bitja, osebno ime |angleško žensko ime|: Catherine Zeta Jones je na premieri presenetila z novo pričesko {B} Catherinin 83 {O} EDNINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine; DVOJINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine; MNOŽINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); samostalnik ženskega spola Catherine2 -- [katrín] ž; ime bitja, osebno ime |francosko žensko ime|: časopis s Catherine Denevue na naslovnici {B} Catherinin {O} EDNINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine; DVOJINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine; MNOŽINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); samostalnik ženskega spola Evgénija -e ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: Na tržnici se je srečal z Evgenijo; |francoska cesarica|: smaragdi cesarice Evgenije; Napoleon se je leta 1881 poročil s špansko grofično Evgenijo {B} Evgenijin {O} EDNINA: im. Evgénija, rod. Evgénije, daj. Evgéniji, tož. Evgénijo, mest. pri Evgéniji, or. z Evgénijo; DVOJINA: im. Evgéniji, rod. Evgénij, daj. Evgénijama, tož. Evgéniji, mest. pri Evgénijah, or. z Evgénijama; MNOŽINA: im. Evgénije, rod. Evgénij, daj. Evgénijam, tož. Evgénije, mest. pri Evgénijah, or. z Evgénijami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); imena zgodovinskih osebnosti Úršula -e ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: Gospa Uršula je bila zelo prijazna in mi je bila kot babica; |lat. Ursula: svetnica|: Družba uršulink je dobila ime po mučenki Uršuli; v zvezi sveta/sv. Uršula Kapelica je posvečena sveti/sv. Uršuli {B} Uršulin {O} EDNINA: im. Úršula, rod. Úršule, daj. Úršuli, tož. Úršulo, mest. pri Úršuli, or. z Úršulo; DVOJINA: im. Úršuli, rod. Úršul, daj. Úršulama, tož. Úršuli, mest. pri Úršulah, or. z Úršulama; MNOŽINA: im. Úršule, rod. Úršul, daj. Úršulam, tož. Úršule, mest. pri Úršulah, or. z Úršulami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) 84 Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aljoša Ines Matilda Ana Irena Milica Ana Marija Iris Mojca Anamarija Ita Natalie Anica Ita Rina Neža Audrey Jana Nika Ava Jane Nike Billie Jean Nives Catherine Jerica Pepa Cecilija Joan Pia Cher Jožica Pija Cita Judy Rita Coco Juno Robin Dafne Karin Saša Danae Karmen Selena Danica Lauren Slavica Dike Lea Tea Dominika Lee Teja Dominique Leja Teodora Doris Ljubica Tereza Dragica Lucija Terezija Edith Magdalena Tia Ema Maja Tija Emmy Manca Uršula Eva Maria Vera Evgenija Marica Veronika Flora Marija Vesna Gaja Marija Vera Vida Goga Marilyn Viktorija Greta Marlene Whoopi Helena Mata Hari Zofka Ifigenija Mateja Živa 85 Lastna imena (priimki) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 436 priimkov. Prvotni seznam je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bili iz skupine 200 najbolj razširjenih priimkov v Republiki Sloveniji izbrani: (1) priimki, ki so problematični z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike ( z oz. s - em); (2) priimki, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t ( Jenko); (3) priimki, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t ( Černe); (4) priimki, ki izgubljajo neobstojni samoglasnik ( Krivic); (5) priimki z naglasno in oblikoslovno dvojnico ( Kováčič in Kôvačič). Geslovnik smo v letu 2017 razširili predvsem s priimki, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah ( Knafelc: Knafelčeva markacija, Higgs: Higgsov bozon). Vključeni so tudi priimki, ki so posebnost zaradi enakopisnih stvarnih imen ženskega spola ( Honda, Škoda, Tesla), in priimki, ki pogosteje nastopajo ob osebah ženskega spola ( Apgar, Montessori). V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih in umetniških imenih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice. V geslovnik priimkov so bili tako sprejeti zlasti priimki neslovenskega izvora ( Cocker, Guevara, Hepburn, Orwel , Starr ...). Pri uslovarjanju posebnih besednih zvez, ki pomenijo jedi ( omaka Wel ington) ali nagrade ( nagrada Saharova), so bili uslovarjeni tudi priimki tipa Pavlova ( torta Pavlove), Stroganov ( biftek Stroganov), ki so po izvoru pridevniški. Podobno Nablocka, Pavlov. Vključeni so bili nekateri priimki plemiških in vladarskih rodbin ( Borgia, Grimaldi, Karađorđević, Tudor). Priimki s predimki so vključeni v samostojen problemski sklop. NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih priimkov ( Kováčič in Kôvačič). Sprememba glede na SP 2001 je upoštevanje rabe pri francoskih imenih z izgovorjenim izglasnim [r], za katere je očitno, da prednostno ne podaljšujejo osnove z j, temveč je ta možnost redka, pri posameznih zvezah celo neizražena ( Ampère: Amperov in ne Amperjev zakon). Oblika brez podaljšave je zato v slovarju zapisana na prvem mestu ( Apol inaire: Apol inaira in Apol inairja). Priimki, pri katerih obstaja pisna dvojnična možnost orodniške preglašene končnice ( Goncourt), v rabi pogosteje sledijo zapisu kot izgovoru, zato je preglašena dvojnica uvrščena na drugo mesto ( Goncourtom in Goncourtem). Kot posebne iztočnice so uvedene tiste, pri katerih se ob priimkih pogosto pojavljajo osebe ženskega spola ( Apgar, Garland, Hepburn, Montessori, Piaf). Redakcija za ženski spol je zaradi prevladujoče rabe uvedena s pojasnilom »navadno ob ženskem imenu«. Nekateri priimki zgodovinskih osebnosti so bili v preteklosti pisno podomačeni ( Luther > Luter, Gandhi > Gandi, Valvasor > Valvazor), danes pa je podomačena oblika priimka redko v rabi, zato je na te primere opozorjeno z opozorilom, npr. Luther kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Luter. Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a 86 uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( Černe: B Černetov). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 41. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Ávsenik1 -a m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |slovenski glasbeniki|: Iz tria Slavka Avsenika so kmalu naredili kvartet; uspešnice bratov Avsenik {B} Avsenikov {O} EDNINA: im. Ávsenik, rod. Ávsenika, daj. Ávseniku, tož. Ávsenika, mest. pri Ávseniku, or. z Ávsenikom; DVOJINA: im. Ávsenika, rod. Ávsenikov, daj. Ávsenikoma, tož. Ávsenika, mest. pri Ávsenikih, or. z Ávsenikoma; MNOŽINA: im. Ávseniki, rod. Ávsenikov, daj. Ávsenikom, tož. Ávsenike, mest. pri Ávsenikih, or. z Ávseniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Búkovec1 -vca m; ime bitja, osebno ime |priimek|: Po zmagovitem golu Janija Bukovca so začeli prepevati; Z Bukovcem in Ajdičem je prehodil bogato glasbeno pot {B} Bukovčev {O} EDNINA: im. Búkovec, rod. Búkovca, daj. Búkovcu, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcu, or. z Búkovcem; DVOJINA: im. Búkovca, rod. Búkovcev, daj. Búkovcema, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcih, or. z Búkovcema; MNOŽINA: im. Búkovci, rod. Búkovcev, daj. Búkovcem, tož. Búkovce, mest. pri Búkovcih, or. z Búkovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); samostalnik moškega spola Búkovec2 -- ž; ime bitja, osebno ime |priimek|: navadno ob ženskem imenu olimpijska medalja Brigite Bukovec {O} EDNINA: im. Búkovec, rod. Búkovec, daj. Búkovec, tož. Búkovec, mest. pri Búkovec, or. z Búkovec; DVOJINA: im. Búkovec, rod. Búkovec, daj. Búkovec, tož. Búkovec, mest. pri Búkovec, or. z Búkovec; MNOŽINA: im. Búkovec, rod. Búkovec, daj. Búkovec, tož. Búkovec, mest. pri Búkovec, or. z Búkovec 87 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Calvin2 -a [kalvín] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |fr. Cauvin: francoski teolog in verski reformator|: kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Kalvin nauk reformatorja Calvina; Na tridentinskem cerkvenem zboru je Cerkev obsodila nauke Luthra in Calvina {B} Calvinov {O} EDNINA: im. Calvin, rod. Calvina, daj. Calvinu, tož. Calvina, mest. pri Calvinu, or. s Calvinom; DVOJINA: im. Calvina, rod. Calvinov, daj. Calvinoma, tož. Calvina, mest. pri Calvinih, or. s Calvinoma; MNOŽINA: im. Calvini, rod. Calvinov, daj. Calvinom, tož. Calvine, mest. pri Calvinih, or. s Calvini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; lastna imena (priimki); samostalnik moškega spola Calvin3 -a [kêlvin] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |ameriški znanstvenik|: Američanu Melvinu Calvinu so leta 1961 podelili Nobelovo nagrado za kemijo {B} Calvinov {O} EDNINA: im. Calvin, rod. Calvina, daj. Calvinu, tož. Calvina, mest. pri Calvinu, or. s Calvinom; DVOJINA: im. Calvina, rod. Calvinov, daj. Calvinoma, tož. Calvina, mest. pri Calvinih, or. s Calvinoma; MNOŽINA: im. Calvini, rod. Calvinov, daj. Calvinom, tož. Calvine, mest. pri Calvinih, or. s Calvini STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Láh1 -a in Làh -a m; ime bitja, osebno ime |priimek|: Odprli bodo slikarsko razstavo krajinarja in ekologa Avguština Laha; Strinjam se z gospodom Lahom {B} Lahov {O} EDNINA: im. Láh in Làh, rod. Láha, daj. Láhu, tož. Láha, mest. pri Láhu, or. z Láhom; DVOJINA: im. Láha, rod. Láhov, daj. Láhoma, tož. Láha, mest. pri Láhih, or. z Láhoma; MNOŽINA: im. Láhi, rod. Láhov, daj. Láhom, tož. Láhe, mest. pri Láhih, or. z Láhi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 88 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abbe Büchner Feuerbach Abel Bukovec Fibonacci Addison Byron Filipič Alberti Calvin – Kalvin Fleischmann Aljaž Cankar Freud Alzheimer Cassini Gajšek Ambrožič Celzij Gandhi – Gandi Ampère Cerar Galilei – Galilej Andersen Cervantes Garbo Ångström Chanel Gardner Apgar Chavez Garland Arhar Cochrane Gatnik Artaud Cocker Gauss Asperger Collodi Gay-Lussac Astaire Cooper Geiger Atkins Coulomb Gerbec Atkinson Crawford Gerbic Austen Creutzfeldt Gerbič Avogadro Crohn Givenchy Avsenik Curie Glazer Babič Curtis Godec Badjura Cvetko Goethe Bajc Čeh Goldberg Bajec Černe Goldwyn Balint Čop Golgi Barilla Čuk Goncourt Barr Čuš Gorenc Bartol Dajnko Gorjan Basedow Dalmatinac Gorjup Beaufort Darwin Gorki Becquerel Davis Graham Bell Day Granger Bernoul i Demšar Gray Bessemer Deneuve Gregorčič Betetto Derrida Gregorič Bethe Diesel Grimaldi Bevc Dietrich Grum Blagaj – Blagay Dolenc Guevara Blažič Dolinar Hafner Bloudek Dominik Halley Bogataj Doppler Hayworth Boltzmann Douglas Hegel Bonaparte Down Heidegger Boole Dylan Henry Bor Edison Hepburn Borgia Einspieler Herschel Borštnik Einstein Hertz Bowie Epstein Higgs Boyle Erjavec Hipokrat Božič Fahrenheit Hipokrates Braille Fajdiga Hitler Braun Faraday Hočevar Bregar Fassbinder Hodžić Briggs Fehling Hofer 89 Holiday Kozina Montessori Honda Krajnc Moore Hood Kralj Morse Hooke Kramar Mozart Hribar Kramberger Müller Hubble Kranjc Murko Humar Kranjec Nablocka Ilić Krek Nemec Ivančič Krivec Neper Jakopič Krivic Newton Janežič Krüger Nietzsche Jansen Kuhar Nikolić Jarc Kumer Nobel Jazbec Lah Ogino Jenko Lauren Ohm Jerič Lavrič Orwell Jones Lazar Otto Joule Lebar Paget Jovanović Lee Papin Jung Leskovar Parkinson Jurčič Levstik Pascal Kant Likar Pavlič Kaplan Logar Pavlov Karađorđević Ludolf Pavlova Kastelic Luter – Luther Pelton Kaučič MacDowell Perko Kavčič Mach Petőfi Kegel Machiavel i Petri Kelvin Magirus Petrič Kepler Mahnič Petrarca – Petrarka Keynes Maister Petrovič Khisl Mao Cetung Petrović Klemenčič Mariotte Piaf Knafelc Marković Piazzesi Knaus Markovič Pintar Kneipp Martin Pintarič Kobilca Marx Pirc Kočevar Matko Pitagora Kocjančič Mavrič Plečnik Kodrič Maxwel Podgoršek Kokalj Meglič Pogačar Kolar Mendel Pohlin Kolarič Mercalli Popović Kolenc Mercator Popovič Kolumb Metelko Potemkin Konfucij Michelin Potjomkin Kopernik Mihelič Potter Korać Miklavčič Povše Korošec Mlakar Prada Kosi Mlinar Pregl Košir Mlinarič Prešeren Kovač Mohorič Pretnar Kovačević Mohr Primožič Kovačevič Molière Priol Kovačič Monroe Pritzker Koželj Montand Pulitzer 90 Racin Stroganov Voltaire Ribič Stuart Vovk Richter Stupica Vraz Rožanc Šeligo Wankel Rožič Šinkovec Warhol Rubik Škerjanc Wassermann Rutar Škoda Watt Sacher Škof Wayne Saint Laurent Štrukelj Weber Saksida Šuštar Weizsäcker Sardenko Švab Wertheim Savić Tavčar Wonder Savin Tesla Wood Schwann Tespis York Scopoli Thomas Zadravec Selassie Tollens Zagoričnik Sever Tolstoj Zajc Siemens Tomažič Zakrajšek Sievert Tomšič Zalar Simonič Trček Zalokar Sitar Tudor Zemljič Sjögren Turner Zidar Slak Twain Zois – Cojz Slomšek Tyndall Zorko Smrekar Uršič Zupanc Smuk Valvasor – Valvazor Zupančič Sovre Vega Zver Sprenger Velikonja Zwingli – Cvingli Stanley Vidic Žagar Starr Vidmar Železnik Stele Vidovič Žibert Sterija Popović Vodnik Žižek Stewart Vodopivec Žnideršič Stopar Volk Župančič Stritar Volta 91 Lastna imena v frazemih GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 31 slovarskih sestavkov z 41 frazeološkimi enotami, v katerih nastopa lastno ime, in sicer gre navadno za osebno ( Gospod: zaspati v Gospodu), prebivalsko ( Turek: kaditi kot Turek) ali zemljepisno ( Sava: nositi vodo v Savo) lastno ime. biti koga/česa kot rusov/Rusov oditi v Rim boj Davida in Goljata odkriti Ameriko delati kot Noe barko okrogel kot Zemlja delati se, narediti se Francoza pasti z Marsa delavec v Gospodovem vinogradu poslednji Mohikanec/mohikanec Gospodov dan potrebovati kot Sahara vodo koga, kaj Gospodov vinograd pot v Canosso/Kanoso Gospodovo razglašenje po vrsti, kot so hiše v Trsti hoditi od Poncija do Pilata prestopiti Rubikon/rubikon in mirna Bosna raj na Zemlji iti kot Elija sprememba iz Savla v Pavla iti v Canosso – iti v Kanoso srečati Abrahama iti v Rim star kot Metuzalem kaditi kot Turek star kot Peca kot bi kdo padel z Marsa star kot Zemlja/zemlja krmariti med Scilo in Karibdo stric iz Amerike leto Gospodovo tretji Rim Matilda/matilda pobere koga umiti si roke kot Pilat Nekaj gnilega je v deželi Danski Vse poti vodijo v Rim. nositi vodo v Savo zaspati v Gospodu NOVOSTI: Lastna imena v frazemih do sedaj v pravopisnih pravilih niso bila predstavljena kot problemski sklop, čeprav je v rabi mogoče razbrati zadrege tako pri izbiri začetnice kot glede podomačitve imen, ki nastopajo v teh enotah. V redakcijah je opozorjeno tudi na potencialne pomenske prenose tipa Rubikon ‘reka, ki jo je prestopil Hanibal ob pohodu nad Rim’; prestopiti rubikon = ‘storiti odločilno dejanje’. Problematičnost rabe lastnih imen v frazeoloških enotah je najbolj očitna pri rabi male in velike začetnice. Novost prikaza v ePravopisu je izpostavljenost tovrstnih zvez v slovarskem sestavku ( delati se, narediti se Francoza) ter ponazoritev rabe v besedilu ( Naši politiki še kar ne razmišljajo o odhodu, delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo ljudstva) ob nevtralni rabi ( Roman opisuje življenje mladega Francoza iz Pariza) in pri tovrstnih pomenskih prenosih tudi pomenska razlaga (‘ignoranca, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem’). Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) 92 SLOVARSKI PRIKAZ: Dánska -e samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Kraljevina Danska|; |država|: veleposlanik v Danski na Danskem; Leta 1940 so nemške čete vdrle v Dansko na Dansko; Znana igralka prihaja iz/z Danske; nekaj gnilega je v deželi Danski ||kjer je nekaj zelo narobe||: »Nekaj gnilega je v deželi Danski« je pogosto uporabljeni Hamletov citat za označitev skorumpirane, propadajoče družbe; prim. Dansko Kje? v Danski na Danskem Od kod? iz Danske in z Danske Kam? v Dansko na Dansko {B} Danec, Danka; Dančev, Dankin; danski {O} EDNINA: im. Dánska, rod. Dánske, daj. Dánski, tož. Dánsko, mest. pri Dánski, or. z Dánsko STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; lastna imena v frazemih Gospód -a samostalnik moškega spola; ime bitja; religijsko ime |nadomestno ime: Bog|: Zapel je: »Hvalite Gospoda, ker je dober«; Priklonil se je pred Gospodom; zaspati v Gospodu ||umreti||: V 74. letu je zaspal v Gospodu {B} Gospodov {O} EDNINA: im. Gospód, rod. Gospóda, daj. Gospódu, tož. Gospóda, mest. pri Gospódu, or. z Gospódom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; lastna imena v frazemih rúbikon -a samostalnik moškega spola |meja, mejnik|: šahovski rubikon; prestopiti Rubikon/rubikon ||storiti odločilno dejanje||: prestopiti rubikon/Rubikon zaupanja; prim. Rubikon {O} EDNINA: im. rúbikon, rod. rúbikona, daj. rúbikonu, tož. rúbikon, mest. pri rúbikonu, or. z rúbikonom; DVOJINA: im. rúbikona, rod. rúbikonov, daj. rúbikonoma, tož. rúbikona, mest. pri rúbikonih, or. z rúbikonoma; MNOŽINA: im. rúbikone, rod. rúbikonov, daj. rúbikonom, tož. rúbikone, mest. pri rúbikonih, or. z rúbikoni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; lastna imena v frazemih Rúbikon -a samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |reka v Italiji|: Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji; Cezar se je uprl ukazu senata, z vojsko prekoračil reko Rubikon in zavzel Rim; prestopiti Rubikon/rubikon | storiti odločilno dejanje||: prestopiti Rubikon/rubikon zaupanja; prim. rubikon {O} EDNINA: im. Rúbikon, rod. Rúbikona, daj. Rúbikonu, tož. Rúbikon, mest. pri Rúbikonu, or. z Rúbikonom; DVOJINA: im. Rúbikona, rod. Rúbikonov, daj. Rúbikonoma, tož. Rúbikona, mest. pri 93 Rúbikonih, or. z Rúbikonoma; MNOŽINA: im. Rúbikone, rod. Rúbikonov, daj. Rúbikonom, tož. Rúbikone, mest. pri Rúbikonih, or. z Rúbikoni Kje? v Rubikonu Od kod? iz Rubikona Kam? v Rubikon STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena v frazemih Sáva1 -e ž; zemljepisno ime |slovenska reka|: vodne pregrade na reki Savi; Posebno doživetje za večino je bila vožnja s splavom po Savi; Član brežiške ribiške družine je iz Save potegnil tridesetkilogramskega soma; nositi vodo v Savo ||zaman se truditi||: To dokazovati je tako, kot da bi nosil vodo v Savo; prim. Sava Dolinka, Sava Bohinjka Kje? v Savi Od kod? iz Save Kam? v Savo {B} savski {O} EDNINA: im. Sáva, rod. Sáve, daj. Sávi, tož. Sávo, mest. pri Sávi, or. s Sávo; DVOJINA: im. Sávi, rod. Sáv, daj. Sávama, tož. Sávi, mest. pri Sávah, or. s Sávama; MNOŽINA: im. Sáve, rod. Sáv, daj. Sávam, tož. Sáve, mest. pri Sávah, or. s Sávami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda; lastna imena v frazemih Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abraham Noe Amerika Pavel Bosna Peca Canossa – Kanosa Pilat Danska Rim Elija Rubikon Francoz rus – Rus Goljat Sahara Gospod Sava Gospodov Scila Karibda Sizif Mars Trst Matilda Turek Metuzalem Zemlja Mohikanec 94 Leksikalizirane krajšave GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 10 leksikaliziranih krajšav, torej črkovano branih krajšav, ki postopno prehajajo med občna poimenovanja in jih sklanjamo kot navadne samostalnike ( dede dedeja, esemes esemesa). V sklopu so 4 leksikalizirane okrajšave ( dede, deoo, espe, vede) in 6 leksikaliziranih kratic ( beemve, dedeve, devede, esdees, esemes, teve). NOVOSTI: Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene. Pri branju sledimo načinu, ki ga je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU predlagala za kratice: prednostno naglašujemo vsak zlog, neprednostno pa le zadnjega. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave) SLOVARSKI PRIKAZ: béemvé -êja tudi beemvé -êja m |vozilo znamke BMW|: potnik v beemveju s tujo registracijo; živostno Kupil je dve leti starega beemveja (< BMW) {O} EDNINA: im. béemvé tudi beemvé, rod. béemvêja tudi beemvêja, daj. béemvêju tudi beemvêju, tož. béemvé tudi beemvé, mest. pri béemvêju tudi pri beemvêju, or. z béemvêjem tudi z beemvêjem; DVOJINA: im. béemvêja tudi beemvêja, rod. béemvêjev tudi beemvêjev, daj. béemvêjema tudi beemvêjema, tož. béemvêja tudi beemvêja, mest. pri béemvêjih tudi pri beemvêjih, or. z béemvêjema tudi z beemvêjema; MNOŽINA: im. béemvêji tudi beemvêji, rod. béemvêjev tudi beemvêjev, daj. béemvêjem tudi beemvêjem, tož. béemvêje tudi beemvêje, mest. pri béemvêjih tudi pri beemvêjih, or. z béemvêji tudi z beemvêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave dévedé -êja in devedé -êja m |digitalna plošča|: neformalno Film bo kmalu izšel tudi na devedeju; predvajalnik devedejev; v pridevniški rabi Za devede predvajalnik in druge podobne naprave ne potrebujemo posebne omarice variantno predvajalnik devedejev; (< DVD) 95 {O} EDNINA: im. dévedé in devedé, rod. dévedêja in devedêja, daj. dévedêju in devedêju, tož. dévedé in devedé, mest. pri dévedêju in pri devedêju, or. z dévedêjem in z devedêjem; DVOJINA: im. dévedêja in devedêja, rod. dévedêjev in devedêjev, daj. dévedêjema in devedêjema, tož. dévedêja in devedêja, mest. pri dévedêjih in pri devedêjih, or. z dévedêjema in z devedêjema; MNOŽINA: im. dévedêji in devedêji, rod. dévedêjev in devedêjev, daj. dévedêjem in devedêjem, tož. dévedêje in devedêje, mest. pri dévedêjih in pri devedêjih, or. z dévedêji in z devedêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave tévé1 -êja in tevé -êja m |televizija|: neformalno prenos koncerta na teveju; v pridevniški rabi posnetki teve kamer; variantno televizijskih kamer; ogromen teve ekran s pripadajočim zvočnim sistemom variantno televizijski ekran; |televizijski sprejemnik|: neformalno Nad tevejem ima obešeno poročno fotografijo (< TV1) {O} EDNINA: im. tévé in tevé, rod. tévêja in tevêja, daj. tévêju in tevêju, tož. tévé in tevé, mest. pri tévêju in pri tevêju, or. s tévêjem in s tevêjem; DVOJINA: im. tévêja in tevêja, rod. tévêjev in tevêjev, daj. tévêjem in tevêjema, tož. tévêja in tevêja, mest. pri tévêjih in pri tevêjih, or. s tévêjema in s tevêjema; MNOŽINA: im. tévêji in tevêji, rod. tévêjev in tevêjev, daj. tévêjem in tevêjem, tož. tévêje in tevêje, mest. pri tévêjih in pri tevêjih, or. s tévêji in s tevêji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave tévé2 -- in tevé -- ž |televizija|: neformalno kabelska teve (< TV2) {O} EDNINA: im. tévé in tevé, rod. tévé in tevé, daj. tévé in tevé, tož. tévé in tevé, mest. pri tévé in pri tevé, or. s tévé in s tevé; DVOJINA: im. tévé in tevé, rod. tévé in tevé, daj. tévé in tevé, tož. tévé in tevé, mest. pri tévé in pri tevé, or. s tévé in s tevé; MNOŽINA: im. tévé in tevé, rod. tévé in tevé, daj. tévé in tevé, tož. tévé in tevé, mest. pri tévé in pri tevé, or. s tévé in s tevé STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: beemve esemes dede espe dedeve teve (m) deoo teve (ž) devede vede esdees 96 Merske enote GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 53 samostalnikov, ki so bodisi enakozvočni z lastnimi imeni ( newton, Celzij), obravnavanimi v drugih problemskih sklopih ePravopisa ( Newton), bodisi podomačene različice teh enot ( njuton). NOVOSTI: Vse iztočnične oblike so v različnih skladenjskih položajih prikazane v ponazarjalnem gradivu, v oblikoslovnem gnezdu pa so tudi onaglašene. Čeprav SP 2001 uporabnika dosledno usmerja k podomačenemu zapisu, je pregled rabe pri nekaterih merskih enotah pokazal na razmeroma pogosto zastopanost mednarodnih oz. nepodomačenih zapisov ( ohm, newton, mach) predvsem v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, na kar je v slovarju tudi opozorjeno s pojasnilom: »v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno«. Obe obliki – podomačena in mednarodna – sta predstavljeni v istem slovarskem sestavku, njuno normativno vrednost nakazujemo z dvojničnima oznakama »in« oz. »tudi«. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: bofór -a in bofór -ja samostalnik moškega spola |podomačeno za beaufort|; |merska enota|: Veter je morje razburkal na devet boforov/boforjev <9 Bf>; tornado z močjo dvanajst boforov/boforjev <12 Bf>; prim. Bf (< Beaufort) {O} EDNINA: im. bofór, rod. bofóra in bofórja, daj. bofóru in bofórju, tož. bofóra in bofórja, mest. pri bofóru in pri bofórju, or. z bofórom in z bofórjem; DVOJINA: im. bofóra in bofórja, rod. bofórov in bofórjev, daj. bofóroma in bofórjema, tož. bofóra in bofórja, mest. pri bofórih in pri bofórjih, or. z bofóroma in z bofórjema; MNOŽINA: im. bofóri in bofórji, rod. bofórov in bofórjev, daj. bofórom in bofórjem, tož. bofóre in bofórje, mest. pri bofórih in pri bofórjih, or. z bofóri in z bofórji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote kvadráten -tna -o prid. |nanašajoč se na kvadrat|: Granitni blok v tleh ni bil kvadraten, temveč pravokoten; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Notranjščina kupole ima kvadratni tloris; kvadratni meter ||merska enota||: Stanovanje meri 70 kvadratnih metrov <70 m2>; prim. m2 97 {O} moški: EDNINA: im. kvadráten, rod. kvadrátnega, daj. kvadrátnemu, tož. kvadrátni (živostno kvadráten), mest. pri kvadrátnem, or. s kvadrátnim; DVOJINA: im. kvadrátna, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnima, tož. kvadrátna, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnima; MNOŽINA: im. kvadráti, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnim, tož. kvadrátne, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnimi ženski: EDNINA: im. kvadráta, rod. kvadráte, daj. kvadráti, tož. kvadráto, mest. pri kvadrátni, or. s kvadrátno; DVOJINA: im. kvadrátni, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnima, tož. kvadrátni, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnima; MNOŽINA: im. kvadrátne, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnim, tož. kvadrátne, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnimi srednji: EDNINA: im. kvadrátno, rod. kvadrátnega, daj. kvadrátnemu, tož. kvadrátno, mest. pri kvadrátnem, or. s kvadrátnim; DVOJINA: im. kvadrátni, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnima, tož. kvadrátni, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnima; MNOŽINA: im. kvadrátna, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnim, tož. kvadrátna, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; pridevniki pascal -a [paskál] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih največkrat nepodomačeno Trojna točka vode je pri tlaku 101.325 pascalov <101.325 Pa>; prim. Pascal; gl. paskal {O} EDNINA: im. pascal, rod. pascala, daj. pascalu, tož. pascala, mest. pri pascalu, or. s pascalom; DVOJINA: im. pascala, rod. pascalov, daj. pascaloma, tož. pascala, mest. pri pascalih, or. s pascaloma; MNOŽINA: im. pascali, rod. pascalov, daj. pascalom, tož. pascale, mest. pri pascalih, or. s pascali STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote paskál -a samostalnik moškega spola |podomačeno za pascal|; |merska enota|: V fiziki je paskal enota za merjenje tlaka, v mehaniki za merjenje napetosti <1 Pa>; prim. Pa (< Pascal) {O} EDNINA: im. paskál, rod. paskála, daj. paskálu, tož. paskála, mest. pri paskálu, or. s paskálom; DVOJINA: im. paskála, rod. paskálov, daj. paskáloma, tož. paskála, mest. pri paskálih, or. s paskáloma; MNOŽINA: im. paskáli, rod. paskálov, daj. paskálom, tož. paskále, mest. pri paskálih, or. s paskáli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote vólt -a samostalnik moškega spola |merska enota|: V avto naj bi vgradili gorivno celico, ki bi dajala napetost 42 voltov in delovala neodvisno od motorja z notranjim izgorevanjem <42 V>; prim. V2 (< Volta) {O} EDNINA: im. vólt, rod. vólta, daj. vóltu, tož. vóltom, mest. pri vóltu, or. z vóltom; DVOJINA: im. vólta, rod. vóltov, daj. vóltoma, tož. vólta, mest. pri vóltih, or. z vóltoma; MNOŽINA: im. vólti, rod. vóltov, daj. vóltom, tož. vólte, mest. pri vóltih, or. z vólti STATUS: predlog 98 PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: amper kilovolt angstrem – ångström kvadraten (kvadratni meter) bar liter becquerel – bekerel luks bel lumen bofor mach – mah celzij maligan Celzij maxwell coulomb – kulon meter curie – kiri mikron decibel miliamper fahrenheit milibar Fahrenheit mol farad newton – njuten gauss – gaus njuton grad ohm – om gray pascal – paskal henry – henri radian hertz – herc siemens – simens joule – džul sievert – sivert kalorija tesla kandela – candela tona karat vat – watt katal vatsekunda kelvin volt kilogram voltamper kilohertz – kiloherc weber – veber 99 Nagrajenci in nagrajenke GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 14 enobesednih iztočnic. Nastal je ob poglavju o rabi velike in male začetnice. Izhodišče za izbiro iztočnic so bili geslovnik problemskega sklopa »Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov« (https://fran.si/spt-kategorije?tab=PoimenovanjaNagrade) ter iz teh poimenovanj v rabi izkazani zgledi za nagrajence in nagrajenke, pri čemer je bila glavni vir korpus Gigafida 2.0. NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Kot samostojne iztočnice se pojavljajo tako ženska kot moška poimenovanja ( gongovec in gongovka, značkar in značkarica). Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001, v slovarju pa ni izrecnih opozoril, s katerimi bi bil ponazorjen položaj rabe. Pri nekaterih iztočnicah je dodana vodilka primerjaj (= prim. ), ki uporabnika usmerja k povezani iztočnici z namenom razširjanja védenja o iztočnici ( nobelovec prim. Nobelov, nobelovka prim. Nobelov). Vse iztočnice so opremljene s podatkom o izhodiščni besedi, tj. s povezanim poimenovanjem nagrade ( gong, kresnik, oskar), in z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: grammyjevec -vca [grêmijevəc, rod. grêmijeca] m |dobitnik nagrade grammy|: Šestkratni grammyjevec se je zahvalil oboževalcem; srečanje z grammyjevci (< grammy) {B} grammyjevčev {O} EDNINA: im. grammyjevec, rod. grammyjevca, daj. grammyjevcu, tož. grammyjevca, mest. pri grammyjevcu, or. z grammyjevcem; DVOJINA: im. grammyjevca, rod. grammyjevcev, daj. grammyjevcema, tož. grammyjevca, mest. pri grammyjevcih, or. z grammyjevcema; MNOŽINA: im. grammyjevci, rod. grammyjevcev, daj. grammyjevcem, tož. grammyjevce, mest. pri grammyjevcih, or. z grammyjevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke grammyjevka -e [grêmijeka] ž |dobitnica nagrade grammy|: petkratna grammyjevka; srečanje grammyjevk 100 (< grammy) {B} grammyjevkin {O} EDNINA: im. grammyjevka, rod. grammyjevke, daj. grammyjevki, tož. grammyjevko, mest. pri grammyjevki, or. z grammyjevko; DVOJINA: im. grammyjevki, rod. grammyjevk, daj. grammyjevkama, tož. grammyjevki, mest. pri grammyjevkah, or. z grammyjevkama; MNOŽINA: im. grammyjevke, rod. grammyjevk, daj. grammyjevkam, tož. grammyjevke, mest. pri grammyjevkah, or. z grammyjevkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke krésnikovec -vca tudi kresníkovec -vca m |dobitnik nagrade kresnik|: roman kresnikovca; promocija kresnikovcev v tujini (< kresnik) {B} kresnikovčev {O} EDNINA: im. krésnikovec tudi kresníkovec, rod. krésnikovca tudi kresníkovca, daj. krésnikovcu tudi kresníkovcu, tož. krésnikovca tudi kresníkovca, mest. pri krésnikovcu tudi pri kresníkovcu, or. s krésnikovcem tudi s kresníkovcem; DVOJINA: im. krésnikovca tudi kresníkovca, rod. krésnikovcev tudi kresníkovcev, daj. krésnikovcema tudi kresníkovcema, tož. krésnikovca tudi kresníkovca, mest. pri krésnikovcih tudi pri kresníkovcih, or. s krésnikovcema tudi s kresníkovcema; MNOŽINA: im. krésnikovci tudi kresníkovci, rod. krésnikovcev tudi kresníkovcev, daj. krésnikovcem tudi kresníkovcem, tož. krésnikovce tudi kresníkovce, mest. pri krésnikovcih tudi pri kresníkovcih, or. s krésnikovci tudi s kresníkovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke krésnikovka -e tudi kresníkovka -e ž |dobitnica nagrade kresnik|: pogovor s kresnikovko (< kresnik) {B} kresnikovkin {O} EDNINA: im. krésnikovka tudi kresníkovka, rod. krésnikovke tudi kresníkovke, daj. krésnikovki tudi kresníkovki, tož. krésnikovko tudi kresníkovko, mest. pri krésnikovki tudi pri kresníkovki, or. s krésnikovko tudi s kresníkovko; DVOJINA: im. krésnikovki tudi kresníkovki, rod. krésnikovk tudi kresníkovk, daj. krésnikovkama tudi kresníkovkama, tož. krésnikovki tudi kresníkovki, mest. pri krésnikovkah tudi pri kresníkovkah, or. s krésnikovkama tudi s kresníkovkama; MNOŽINA: im. krésnikovke tudi kresníkovke, rod. krésnikovk tudi kresníkovk, daj. krésnikovkam tudi kresníkovkam, tož. krésnikovke tudi kresníkovke, mest. pri krésnikovkah tudi pri kresníkovkah, or. s krésnikovkami tudi s kresníkovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke 101 znáčkar -ja m |zbiralec značk|: srečanje značkarjev in filatelistov; |dobitnik priznanja bralna značka|: Knjigo bo prejelo nekaj tisoč devetošolcev značkarjev; Mladinski pisatelj in pesnik se je značkarjem podpisal za spomin; zlati značkar ||dobitnik bralne značke v vseh razredih osnovne šole||: Na prireditvi bodo zlatim značkarjem podelili Solzice; izlet za zlate značkarje (< značka) {B} značkarjev {O} EDNINA: im. znáčkar, rod. znáčkarja, daj. znáčkarju, tož. znáčkarja, mest. pri znáčkarju, or. z znáčkarjem; DVOJINA: im. znáčkarja, rod. znáčkarjev, daj. znáčkarjema, tož. znáčkarjema, mest. pri znáčkarjih, or. z znáčkarjema; MNOŽINA: im. znáčkarji, rod. znáčkarjev, daj. znáčkarjem, tož. znáčkarje, mest. pri znáčkarjih, or. z znáčkarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke znáčkarica -e ž |dobitnica nagrade bralna značka|: V šoli sta bili vneti bralni značkarici; Vse značkarice so prejele knjižno darilo; zlata značkarica ||dobitnica bralne značke v vseh razredih osnovne šole||: Brala sem vsa leta osnovne šole in postala zlata značkarica (< značka) {B} značkaričin {O} EDNINA: im. znáčkarica, rod. znáčkarice, daj. znáčkarici, tož. znáčkarico, mest. pri znáčkarici, or. z znáčkarico; DVOJINA: im. znáčkarici, rod. znáčkaric, daj. znáčkaricama, tož. znáčkarici, mest. pri znáčkaricah, or. z znáčkaricama; MNOŽINA: im. znáčkarice, rod. znáčkaric, daj. znáčkaricam, tož. znáčkarice, mest. pri znáčkaricah, or. z znáčkaricami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: gongovec nobelovka gongovka oskarjevec grammyjevec oskarjevka grammyjevka viktorjevec kresnikovec viktorjevka kresnikovka značkar nobelovec značkarica 102 Nazivi in naslovi ob imenu GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 78 slovarskih iztočnic ter zajema naslednje vrste nazivov in naslovov ob imenu: (1) poklicne ( odvetnik/odvetnica, inženir/inženirka); (2) akademske ( magister, magistrica, docent/docentka); (3) vojaške ( generalmajor/generalmajorka); (4) verske ( pater, sestra; blaženi/blažena); (5) protokolarne ( eminenca, visokost); (6) plemiške (vladarske) ( car/carica, vitez); (7) položajne ( dekan/dekanja, kapetan/kapetanka); (8) glede na družbeni položaj ( gospod/gospa). NOVOSTI: Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001: nova je npr. iztočnica prevzvišeni; ob obliki dekanka je dodana pogostejša dekanja; generalinja je predlagana možnost v vojaški stroki (terminološki slovar), generalica je po SP 2001 uslovarjena le kot ‘generalova žena’, danes je to vojaški naziv za osebe ženskega spola, ki opravljajo ta poklic, se pa pogosteje uporablja tudi oblika generalka, našteto so tako variante. Vse ženske oblike so obravnavane v samostojnih geslih (v SP 2001 so bile navedene kot podiztočnice pri moških oblikah). Ponazarjalno gradivo je obvestilno razširjeno s primeri tipičnih skladenjskih rab, npr. z opozorilom »pred imenom« ( spomenik generalu Rudolfu Maistru), »za imenom« ( vaje pri doktorju/dr. Janezu Novaku, asistentu), »kot nagovor« ( Gospod doktor, svetujte mi, kaj naj delam, da bom dočakal sto let) ipd. Dodane so tudi stalne zveze ( dvojna doktorica ‘ženska z dvema doktoratoma’; doktor/dr. Fig |vzdevek Franceta Prešerna|) ter pojasnila tipa »v prenesenem pomenu« ( Poleg študentov se je predavanja udeležilo precej profesorskih eminenc) in »v zvezi« ( izredna profesorica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 128. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: barón -a samostalnik moškega spola |plemiški naziv|: Rodbina je konec 16. stoletja dobila naslov cesarskih baronov; pred imenom razsvetljenski krožek barona Žige/Žiga Zoisa; grad baronov Valvasorjev; v prenesenem pomenu sojenje ruskemu naftnemu baronu {B} baronov 103 {O} EDNINA: im. barón, rod. baróna, daj. barónu, tož. baróna, mest. pri barónu, or. z barónom; DVOJINA: im. baróna, rod. barónov, daj. barónoma, tož. baróna, mest. pri barónih, or. z barónoma; MNOŽINA: im. baróni, rod. barónov, daj. barónom, tož. baróne, mest. pri barónih, or. z baróni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu barónica -e samostalnik ženskega spola |plemiški naziv|: Za okrasitev dvorane je poskrbelo šest grofic in baronic; pred imenom grad baronice Codelli {B} baroničin {O} EDNINA: im. barónica, rod. barónice, daj. barónici, tož. barónico, mest. pri barónici, or. z barónico; DVOJINA: im. barónici, rod. barónic, daj. barónicama, tož. barónici, mest. pri barónicah, or. z barónicama; MNOŽINA: im. barónice, rod. barónic, daj. barónicam, tož. barónice, mest. pri barónicah, or. z barónicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu knéginja -e samostalnik ženskega spola |plemiški naziv|: Med gosti mondenega zdravilišča se je zvrstilo 15 knezov in kneginj iz najimenitnejših srednjeevropskih rodbin; pred imenom Emine romarske poti so imenovane po kneginji Emi, ki naj bi bila rojena na Pilštanju; diamantni prstan kneginje Grace Kelly {B} kneginjin {O} EDNINA: im. knéginja, rod. knéginje, daj. knéginji, tož. knéginjo, mest. pri knéginji, or. s knéginjo; DVOJINA: im. knéginji, rod. knéginj, daj. knéginjama, tož. knéginji, mest. pri knéginjah, or. s knéginjama; MNOŽINA: im. knéginje, rod. knéginj, daj. knéginjam, tož. knéginje, mest. pri knéginjah, or. s knéginjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu knéz -a samostalnik moškega spola |plemiški naziv|: ustoličevanje karantanskih knezov; pred imenom V letih 700–800 so Karantaniji vladali knezi Borut, Gorazd in Hotimir; Avstrijski knez Metternich je bil eden najvplivnejših državnikov v 19. stoletju {B} knezov {O} EDNINA: im. knéz, rod. knéza, daj. knézu, tož. knéza, mest. pri knézu, or. s knézom; DVOJINA: im. knéza, rod. knézov, daj. knézoma, tož. knéza, mest. pri knézih, or. s knézoma; MNOŽINA: im. knézi, rod. knézov, daj. knézom, tož. knéze, mest. pri knézih, or. s knézi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nazivi in naslovi ob imenu Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 104 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: admiral kapitan akademik kapitanka akademikinja kneginja asistent knez asistentka kralj baron kraljica baronica lady blažena magister blaženi magistrica blaženi major car majorka carica monsignor cesar monsinjor cesarica oče dekan pater dekanica plemeniti dekanja podpolkovnica desetnica podpolkovnik desetnik polkovnica docent polkovnik docentka prevzvišenost doktor primarij doktorica primarijka ekscelenca princ eminenca princesa general profesor generalica – generalinja – generalka profesorica generalmajor rektor generalmajorka rektorica generalpolkovnica sestra generalpolkovnik sir gospa sveta gospod sveti gospodična svetost grof veličanstvo grofica visočanstvo inženir visokost inženirka vojvoda kapetan vojvodinja kapetanka 105 Nadomestna imena in poimenovanja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 44 slovarskih iztočnic, ki zajemajo tako nadomestna (simbolna) imena kot nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev in za zemljepisne danosti. Gre za naslednje skupine imen: (1) osebna imena za pripadnike ali skupine pripadnikov narodov ( Janez, Fric, Hans); (2) prebivalska imena za pripadnike ali skupine pripadnikov narodov ( Amerikanec, Lah, Švab; Jenki, Šiptar); (3) občna poimenovanja, ki so s konverzijo postala lastna imena ( Dežela, Obala, Otok). Pri nadomestnih občnih poimenovanjih so se oblikovale skupine, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti narodu ali skupini prebivalcev in jih pišemo z malo začetnico: makaronar, polentar, žabar – makaronarica, polentarica, žabarica. Geslovnik vključuje tudi frazeološka nadomestna poimenovanja za zemljepisna imena, in sicer naslednjih tipov: (1) poimenovanje po najbolj značilni lastnosti primerjane zemljepisne danosti: črna celina, dežela tisočerih jezer; (2) primerjava z že znanim krajem: male Benetke, drugi Rim .. NOVOSTI: Pri uslovarjenju besednih enot je bilo ugotovljeno, da se imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, vedno pišejo z veliko začetnico. Med njimi obsežno skupino predstavljajo imena, ki so tvorjena neposredno iz imen za prebivalce ( Slovencelj ‘Slovenec’) ali pa s pomenskim prenosom pogostih osebnih imen ( Janez ‘Slovenec’, Hans ‘Nemec, nemško govoreči’; Jenki ‘Američan’), prenosom imen prebivalcev pokrajin ( Švab ‘Nemec’, Lah ‘Italijan’) ali prevzemom izvirnih imen ( Šiptar ‘Albanec’). Z malo začetnico pišemo sopomenska nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev, ki v podstavi nimajo imenske motivacije in pogosto izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti ( makaronar, polentar ‘Italijan’; jodlar ‘Avstrijec’; žabar ‘Ljubljančan’, ‘Francoz’; lala ‘Vojvodinec’ < ‘tulipan’) ali z njimi slabšalno ali negativno označujemo vedenje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega ( čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’). Skoraj vse naštete iztočnice (z izjemo iztočnice lala) so opremljene s kvalifikatorjem slabšalno. Med njimi je tudi nekaj izrazov in njihovih dvojnic, ki jih v SP 2001 in SSKJ-ju ni, npr. Fritz in Fric, Hans, čušinja, jodlarka in jodlarica, makaronarka in makaronarica. Novost glede na SP 2001 je tudi razlikovanje med nadomestnimi (simbolnimi) imeni in nadomestnimi poimenovanji ter oblikovanje posebne problemske skupine za lažjo obravanavo v pravopisnih pravilih. Slovar v okviru skupine nadomestnih zemljepisnih občnih poimenovanj, ki se pišejo z malo začetnico, predstavlja iztočnice, ki so sestavine opisnih sopomenskih občnih nadomestil zemljepisnih imen, npr. najvišja gora na svetu za Mount Everest) ter frazeološka nadomestna poimenovanja naselbinskih (krajevnih) in nenaselbinskih (nekrajevnih) imen ( cesarsko mesto ‘Dunaj’). Lastnoimenske sestavine v njih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Amsterdam’. V okviru nadomestnih (simbolnih) nenaselbinskih (krajevnih) imen slovar predstavlja nekaj redkih besed, ki jih pišemo z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen ( Otok za Veliko Britanijo). Slovnično motivirana normativna novost s področja besedotvorja je zajeta v predlogu prenovljenih pravopisnih pravil, in sicer uveljavljanje možnosti nepreglašenih oblik pri imenih, ki se končajo na končni govorjeni [c], npr. ob oblikah ali pridevnikih Fričev in Fritzev novi pravopisni slovar uvaja pisanje dvojnic Fritzev/ Fritzov in Fričev/ Fricov. 106 Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 82, 83, 112 in 173. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Amerikánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime |slovenski izseljenec v Ameriki|: Predstavil je nekaj zanimivih izsledkov o slovenskih Amerikancih; V cerkvah so pogosto opravili mašo za bližnje v Ameriki ali za Amerikance; |nekdaj Američan|: Druga svetovna vojna je od Amerikancev zahtevala ogromno naporov ustrezneje Američanov; prim. amerikanec (< Amerika) {B} Amerikančev {O} EDNINA: im. Amerikánec, rod. Amerikánca, daj. Amerikáncu, tož. Amerikánca, mest. pri Amerikáncu, or. z Amerikáncem; DVOJINA: im. Amerikánca, rod. Amerikáncev, daj. Amerikáncema, tož. Amerikánca, mest. pri Amerikáncih, or. z Amerikáncema; MNOŽINA: im. Amerikánci, rod. Amerikáncev, daj. Amerikáncem, tož. Amerikánce, mest. pri Amerikáncih, or. z Amerikánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Amerikánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime |slovenska izseljenka v Ameriki|: film o slovenskih Amerikankah; |nekdaj Američanka|: Po vojni je odšel v Ameriko in se tam poročil z Amerikanko ustrezneje Američanko; prim. amerikanka (< Amerika) {B} Amerikankin {O} EDNINA: im. Amerikánka, rod. Amerikánke, daj. Amerikánki, tož. Amerikánko, mest. pri Amerikánki, or. z Amerikánko; DVOJINA: im. Amerikánki, rod. Amerikánk, daj. Amerikánkama, tož. Amerikánki, mest. pri Amerikánkah, or. z Amerikánkama; MNOŽINA: im. Amerikánke, rod. Amerikánk, daj. Amerikánkam, tož. Amerikánke, mest. pri Amerikánkah, or. z Amerikánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja gríngo -a m |slabšalno poimenovanje za tujca zlasti iz Severne Amerike v Mehiki|: V Mehiki si gringo; nekaj domačinov skupaj z dvema »gringoma« {B} gringov 107 {O} EDNINA: im. gríngo, rod. grínga, daj. gríngu, tož. grínga, mest. pri gríngu, or. z gríngom; DVOJINA: im. grínga, rod. gríngov, daj. gríngoma, tož. grínga, mest. pri gríngih, or. z gríngoma; MNOŽINA: im. gríngi, rod. gríngov, daj. gríngom, tož. grínge, mest. pri gríngih, or. z gríngi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja poléntar -ja m |kuhalnica|: Jed je mešala z lesenim polentarjem; |ljubitelj polente|: Na srečanju so vneti polentarji kuhali polento s slanino; |slabšalno poimenovanje za Italijana|: Italijane so klicali makaronarji ali polentarji {B} polentarjev {O} EDNINA: im. poléntar, rod. poléntarja, daj. poléntarju, tož. poléntarja, mest. pri poléntarju, or. s poléntarjem; DVOJINA: im. poléntarja, rod. poléntarjev, daj. poléntarjema, tož. poléntarja, mest. pri poléntarjih, or. s poléntarjema; MNOŽINA: im. poléntarji, rod. poléntarjev, daj. poléntarjem, tož. poléntarje, mest. pri poléntarjih, or. s poléntarji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Svéta dežêla -e -e ž; zemljepisno ime |nadomestno ime za Palestino|: romanje v Sveto deželo; Cilj križarskih vojn naj bi bila osvoboditev Jeruzalema in Palestine (Svete dežele) izpod muslimanske oblasti; prim. dežela Kje? v Sveti deželi Od kod? iz Svete dežele Kam? v Sveto deželo {O} EDNINA: im. Svéta dežêla, rod. Svéte dežêle, daj. Svéti dežêli, tož. Svéto dežêlo, mest. pri Svéti dežêli, or. s Svéto dežêlo; DVOJINA: im. Svéti dežêli, rod. Svétih dežêl, daj. Svétima dežêlama, tož. Svéti dežêli, mest. pri Svétih dežêlah, or. s Svétima dežêlama; MNOŽINA: im. Svéte dežêle, rod. Svétih dežêl, daj. Svétim dežêlam, tož. Svéte dežêle, mest. pri Svétih dežêlah, or. s Svétimi dežêlami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Amerikanec Amerikanka Dežela čefur dežela (dežela faraonov, dežela galskih čefurka petelinov, dežela na sončni strani Alp, dežela celina (črna celina, nova celina, peta celina, orlov, dežela sambe, dežela tam spodaj, dežela stara celina, zelena celina) tisočerih jezer, dežela tulipanov, dežela čuš vzhajajočega sonca) čušinja dolina (dolina šentflorjanska, silicijeva dolina) 108 Fric močvirnik Fritz mostiščar gringo mostiščarka Hans Obala Janez Otok Jenki polentar Jenkijka ščav Jodlar ščava jodlarka Šiptar koliščar Šiptarka koliščarka Švab (banatski Švab, podonavski Švab, Lah satumarejski Švab) Lahinja Švabica lala Švabinja makaronar Sveta dežela makaronarka žabar Male Benetke žabarka močvirnica 109 Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni GESLOVNIK: Problemski sklop, ki obsega 29 občnoimenskih iztočnic, je nastal ob redigiranju domišljijskih, religijskih in mitoloških lastnih imen, ki nastopajo v stalnih večbesednih zvezah ( pujsa Pepa, krojaček Hlaček; nadangel Gabrijel, evangelist Marko; riba Faronika). Ker se te zveze največkrat sklanjajo v obeh sestavinah, je za uporabnike relevanten tudi podatek o jezikovnem vedenju nelastnoimenske sestavine. NOVOSTI: Z vidika slovnične pregibnosti ali naglaševanja ni sprememb glede na ustaljeno jezikovno prakso. Glede na Slovenski pravopis 2001 je prednost novega prikaza, da slovarsko obravnava tudi dosedanje podiztočnice, npr. muca (v SP 2001 pod muc), pujsa (v SP 2001 pod pujs), tako še coprnica. Nova je iztočnica sovica. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: krojáček -čka samostalnik moškega spola |manjšalno krojač|: V spominu mi je ostala pravljica o pogumnem krojačku, ki je pokončal kar sedem muh na en mah; |domišljijski lik|: v zvezi krojaček Hlaček V knjižnici bodo otroci lahko prisluhnili zgodbi Leopolda Suhadolčana o krojačku Hlačku {B} krojačkov {O} EDNINA: im. krojáček, rod. krojáčka, daj. krojáčku, tož. krojáčka, mest. pri krojáčku, or. s krojáčkom; DVOJINA: im. krojáčka, rod. krojáčkov, daj. krojáčkoma, tož. krojáčka, mest. pri krojáčkih, or. s krojáčkoma; MNOŽINA: im. krojáčki, rod. krojáčkov, daj. krojáčkom, tož. krojáčke, mest. pri krojáčkih, or. s krojáčki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; jedro SBZ 110 medvédek -dka samostalnik moškega spola |manjšalno medved|: Koala, ljubki avstralski medvedek, sodi med najbolj lene živali, saj kar 22 ur na dan negibno preždi na vejah; Otroci se v prvih letih življanja radi poigrajo s plišastimi medvedki; |domišljijski lik|: v zvezi medvedek Pu Prva knjiga z dogodivščinami medvedka Puja je pod naslovom »Medved Pu« izšla leta 1926 {B} medvedkov {O} EDNINA: im. medvédek, rod. medvédka, daj. medvédku, tož. medvédka, mest. pri medvédku, or. z medvédkom; DVOJINA: im. medvédka, rod. medvédkov, daj. medvédkoma, tož. medvédka, mest. pri medvédkih, or. z medvédkoma; MNOŽINA: im. medvédki, rod. medvédkov, daj. medvédkom, tož. medvédke, mest. pri medvédkih, or. z medvédki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: jedro SBZ nàdángel -a samostalnik moškega spola |nadnaravno bitje|: V Svetem pismu se po imenu predstavljajo trije nadangeli: Mihael, Gabrijel in Rafael; Obiskali smo samostan svetih nadangelov v Srbiji; v zvezi nadangel Mihael Oltar krasi dvanajst kipov svetnikov, z nadangelom Mihaelom na čelu {B} nadangelov {O} EDNINA: im. nàdángel, rod. nàdángela, daj. nàdángelu, tož. nàdángela, mest. pri nàdángelu, or. z nàdángelom; DVOJINA: im. nàdángela, rod. nàdángelov, daj. nàdángeloma, tož. nàdángela, mest. pri nàdángelih, or. z nàdángeloma; MNOŽINA: im. nàdángeli, rod. nàdángelov, daj. nàdángelom, tož. nàdángele, mest. pri nàdángelih, or. z nàdángeli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; jedro SBZ Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: apostol ovčar bedak palček coprnica poštar čarovnica prerok čebelica pujsa deklica racman evangelist riba gasilec sirota kapitan sovica krojaček škrat lisica vajenec maček zajček medvedek zmaj muca zvezdica nadangel 111 Okrajšave GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 489 okrajšav. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi okrajšavami. V problemskih sklopih so poleg običajnih okrajšav zajete tudi: • okrajšave s piko spredaj ( .com ‘company’), • okrajšave z vezajem, tj. okrajšave prirednih zloženk ( č.-b. ‘črno-bel’), • okrajšave s stično vmesno piko, tj. okrajšave podrednih zloženk ( nar.zab. ‘narodnozabavni’), • okrajšave lastnih imen ( Dol. ‘Dolenji’, ‘Dolnji’), • okrajšave besednih zvez ( dipl. inž. ‘diplomirani inženir’), • okrajšave delov besedila ( itd. ‘in tako dalje’), • okrajšave brez pik ( nzd, odl). NOVOSTI: V slovarju so s pomočjo oznakovnih pojasnil izpostavljeni posebni položaji, ko postavimo okrajšavo za ločilo (»z vejico«) ali ko se pojavlja okrajšava v zvezi okrajšav (»v zvezi okrajšav«). Pri okrajšavah nazivov je prikazan položaj rabe glede na lastno ime (»pred imenom«, »za imenom«). Pri okrajšavah, ki jih beremo tudi črkovalno ali jih sploh ne razvezujemo (na primer itd., b. p. , d. o. o. , v. d. ), je podana tudi izgovarjava. Pri nestično pisanih okrajšavah so naglašene vse sestavine, pri stično pisanih in leksikaliziranih pa je izgovor varianten prednost ima naglas na vseh sestavinah – prim. leksikalizirane krajšave. Zaradi prevladujoče rabe in usmerjevalnega zapisa v pravno-upravnih besedilih, med drugim v besedilu Zakona o gospodarskih družbah in registru pri AJPES-u, je bil Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU predlagan zapis okrajšav gospodarskih subjektov ( d. o. o. , d. d. , s. p. , z. b. o. , z. o. o. ) v položajih za imenom tudi stično ( Helidrom, d.d. ). Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je predlog sprejela. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 595, 596, 597, 598, 1025. SKLIC NA PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave) SLOVARSKI PRIKAZ: .com [píka kòm] okrajš. |angl. company|; |spletna domena za komercialne uporabnike|: cena registracije splošne domene .com; v spletnih naslovih, stično www.google.com STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave 112 e3 -- okrajš. |elektronski|: z vezajem e-poslovanje vseh večjih bank; Soseda je na e-recept dobila napačna zdravila; |električni|: z vezajem e-skiro STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave pdb okrajš. |prav dobro|: Okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in odl) nimajo okrajšavne pike; v zvezi s številko Oddahnil si je ob pogledu na oceno pdb (4); dokazilo o opravljenem izpitu z oceno najmanj pdb (8) ali pdb (9) STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave sh. okrajš. |srbohrvaški|: sh. film STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abs. biol. čet. d. o. o. a. Chr. n. bl. čl. dov. gl. A. D. b. l. člen. dr. adm. bolg. člov. dram. adv. bot. db dr. dent. med. agl. b. p. d. d. dr. h. c. agr. brit. dddr. dr. med. akad. broš. ddr. dr. sc. alp. c. .de dr. sci. am. ca. dec. dr. stom. amer. cca del. dr. vet. med. ang. cerkv.slov. dim. drž. angl. cf. dipl. dv. angl.-slov. Ch. dipl. ekon. dvostan. apr. cit. dipl. ing. d. v. z. arab. civ. dipl. inž. e arh. c.-kr. dipl. oec. ed. asist. Co. diplomac. ef. astr. .com d. n. o. egipč. .at corr. doc. egipt. avg. csl. .doc ekol. .ba .cz .docx ekon. belg. č.-b. dol. el. bibl. čeb. Dol. elektr. biokem. češ. dol. č. enostan. 113 erot. gradb. kv. n. d. eston. harm. l. ned. etc. h. c. lat. nedol. č. etim. hebr. latv. nedov. gl. etn. hon. let. nem. .eu .hr lik. .net ev. hrv. lit. n. m. Ev. h. št. litov. N. N. ev. št. .html lit.zg. nov. .exe .hu lit. zg. npr. f. ibid. Lj. n. št. fak. ide. l.r. n. v. faks idr. m. nzd farm. i. e. mag. o. fasc. ind. mag. akad. obr. fax. in dr. mag. farm. odd. fco. ing. mag. inž. odg. feb. inv. št. mag. pharm. odg. ur. febr. inž. mag. prof. odl fig. ipd. maj. odst. film. it. mar. odv. filol. .it mat. oec. filoz. itd. mat. št. ok. fiz. itn. max. O. K. fiziol. izd. Mb. okr. fiziot. izg. mdr. okrajš. fol. izr. prof. med. okt. fot. izv. medm. op. fr. J. meh. o. p. .fr jan. mes. op. a. fra. jap. mest. op. p. franc. jez. mgr. op. prev. frc. jezikosl. mil. op. ur. g. .jpg min. org. ga. jr. mio. .org gdč. jsl. ml. orig. ge. jug. mld. os. gen. jul. mmag. otr. gen.maj. jun. mn. oz. gen.polk. juž. m. p. p. gen.ppolk. Juž. Mr. parc. št. geod. jv. mrd. p. c. geol. jz. mr. ph. p. Chr. n. germ. kal. Mrs. p. d. .gif kat. msgr. pdb gimn. kem. n. .pdf gl. k. g. nad. ped. glag. kit. nadstr. pet. glasb. knjiž. nam. pl. gled. k. o. nan. pog. GmbH kor. naniz. pogl. go. Kor. nar. pok. gor. kov. nar.zab. po Kr. Gor. krat. nas. pol. gr. kub. nav. polit. grad. kult. navt. polj. 114 polk. samozal. svet. v. d. pom. sek. sv. v. vel. pon. sep. sz. Vel. por. sept. šol. ver. p. p. sev. šp. vet. ppolk. Sev. špan. viš. znan. sod. prav. sh. šport. voj. preb. .si št. v pok. pred. sign. štev. vs. prev. simb. štud. vzg. pribl. skr. tab. vzh. prid. sl. tč. Vzh. prim. Sl. teh. .xls prir. slov. tehn. .xml prisl. Slov. tel. Z. pr. Kr. slovan. tel. št. zah. pr. n. št. sob. temp. Zah. prof. soc. teol. zal. prof. dr. soc. del. ti. (= napaka) zap. št. P. S. soc. kult. t. i. z. b. o. psih. sod. tim. (= napaka) zd psiht. sp. t. im. (= napaka) zdr. r. Sp. tj. zdrav. rač. s. p. t. j. (= napaka) zf. red. prof. spec. t. l. zg. reg. spl. t. m. Zg. reg. št. sr. tor. zgod. rel. Sr. tov. .zip rim. srb. trg. znan. sod. rim.kat. sre. tur. znan. svet. R. I. P. s. r. l. u. z. o. o. r.k. s. s. ukr. zool. rkp. ssp. ul. zoot. rod. st. um. zun. roj. St. um. zgod. zv. rom. stan. univ. ž. .rtf star. up. žarg. rus. stol. ur. živ. s. str. Ur. l. živ. tehn. S. sv. ust. ž.r. sam. Sv. V. 115 Pisna znamenja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 44 slovarskih iztočnic, izbranih iz poglavja o pisnih znamenjih, ki ga je ob prenovi pravopisnih pravil pripravila Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU: . Gre za pet skupin znamenj: (1) splošna znamenja ( tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro ...); (2) ločila ( apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj ...); (3) znamenja v informacijskih tehnologijah ( afna, ključnik, lojtra, poševnica); (4) matematična znamenja ( koren, plus, minus .. ); (5) izpostavna znamenja ( zvezdica). Novosti: Pri nekaterih primerih gre za prvič uslovarjene izraze ( ampersand, ključnik), drugi pa so prvič prikazani v slovarju v zapisovalno problematičnih položajih in vlogah. Prikazu iztočnice z zaglavjem sledijo trije sklopi pravopisno relevantnih podatkov: v prvem delu je prikazana skladenjska raba iztočnične besede glede na izpostavljeni pomen, v drugem je ponazorjena raba znamenja, ki ga označuje iztočnična beseda, v tretjem razdelku so predstavljene oblikoslovno-besedotvorne posebnosti besede. Novosti glede na Slovenski pravopis 2001 je precej, najbolj opazna je uvedba posebnega gnezda z imenom »Ponazoritev rabe znamenja«, v katerem s pomočjo pojasnil uporabnik dobi naslednje podatke: • o stičnosti glede na druga znamenja, besede, števke ( klicaj: levostično na koncu povedi, ki zaznamuje ukaz, željo, čustva Ojoj, že pet minut do sedmih je! ); • o izgovorjavi znamenja ( afna: stično v elektronskih naslovih, izgovorjeno »afna«, »pri«: info@oglasi.si, nabiralnik@hotel-park.si); • o rabi iztočnične besede v posebnih zvezah ( oklepaj: lomljeni oklepaj za označevanje spletnih naslovov: V knjižnico vstopam prek portala na naslovu ). Z normativnega vidika je uvedena enakovredna pisna dvojnica pri iztočnici promile, tj. promil, saj se v rabi že dolgo uveljavlja in nadomešča prvotno. Uporabniki so na to že opozarjali (gl. Jezikovna svetovalnica – Izgovarjava matematičnega znaka promile ali promil: ). Upoštevana je tudi besednovrstna različnost posameznih izrazov, zato se pri matematičnih znamenjih krat, deljeno, minus, plus pojavljajo tako samostalniška ( Ni znal napisati minusa) kot tudi pridevniška ( minus štiri) in povedkovniška raba ( Šest minus tri je tri). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 4–24. SKLIC NA PRAVOPIS 8.0: Poglavje »Pisna znamenja« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/1/pisna_znamenja) 116 SLOVARSKI PRIKAZ: évro -a samostalnik moškega spola |denarna enota|; |pisno znamenje|: Cene so v evrih; Pridobili so projekt v višini 2,1 milijona evrov {PRZ} € nestično za številko Za vožnjo je plačal 50 €; prim. EUR {O} EDNINA: im. évro, rod. évra, daj. évru, tož. évro, mest. pri évru, or. z évrom; DVOJINA: im. évra, rod. évrov, daj. évroma, tož. évra, mest. pri évrih, or. z évroma; MNOŽINA: im. évri, rod. évrov, daj. évrom, tož. évre, mest. pri évrih, or. z évri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja korén -a samostalnik moškega spola |matematično znamenje|: Zapis v korenu lahko nadomestimo z eksponentom; Kubični koren ima korenski eksponent 3 {PRZ} √ desnostično ob številu √36 = 6 {O} EDNINA: im. korén, rod. koréna, daj. korénu, tož. korén, mest. pri korénu, or. s korénom; DVOJINA: im. koréna, rod. korénov, daj. korénoma, tož. koréna, mest. pri korénih, or. s korénoma; MNOŽINA: im. koréni, rod. korénov, daj. korénom, tož. koréne, mest. pri korénih, or. s koréni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja krát2 povedkovnik |izraža množenje|: Ploščad je merila štiri krat tri metre {PRZ} × /· nestično v matematičnih formulah za označevanje množenja 2 × 3 = 6 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja ponavljáj -a samostalnik moškega spola |ločilo <˝>|: Namesto da bi se trudil, je pisal samo ponavljaje {O} EDNINA: im. ponavljáj, rod. ponavljája, daj. ponavljáju, tož. ponavljáj, mest. pri ponavljáju, or. s ponavljájem; DVOJINA: im. ponavljája, rod. ponavljájev, daj. ponavljájema, tož. ponavljája, mest. pri ponavljájih, or. s ponavljájema; MNOŽINA: im. ponavljáji, rod. ponavljájev, daj. ponavljájem, tož. ponavljáje, mest. pri ponavljájih, or. s ponavljáji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pisna znamenja 117 Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: afna paragraf ampersand pika (dvignjena pika) apostrof plus člen podčrtaj deljaj podpičje dolar (avstralski dolar, ameriški dolar, pokončnica kanadski dolar) pomišljaj (predložni pomišljaj, dvodelni dvopičje pomišljaj, alinejni pomišljaj) enačaj ponavljaj evro poševnica (leva poševnica, poševnica nazaj, funt (funt šterling, ciprski funt, irski funt) dvojna poševnica) klicaj promile in promil ključnik sekunda koren stopinja krat tilda lojtra tripičje minus tri pike minuta tropičje narekovaj (sredinski narekovaj, zgornji uklepaj narekovaj, spodnje-zgornji narekovaj, enojni vejica zgornji narekovaj) vezaj odstotek vijuga oklepaj (pokončni oklepaj, poševni oklepaj, vprašaj lomljeni oklepaj, oglati oklepaj, okrogli zaklepaj oklepaj) zvezdica opuščaj 118 Poimenovanja bolezni, iger, jedi GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 13 slovarskih iztočnic, ki so bile uslovarjene predvsem posredno – zaradi drugih problemskih sklopov. Geslovnik se bo še izpopolnil. Pri izbiri smo sledili naslednjim vzorcem: (1) samostalniške zveze z levim prilastkom ( malteška mrzlica, worcesterska omaka; Sacherjeva/saherjeva torta, črni Peter); (2) samostalniške zveze z desnim imenskim prilastkom ( biftek Stroganov, torta Pavlova, pečenka Wel ington); (3) enobesedne iztočnice ( tarok); (4) priredne zveze ( kavboji in Indijanci). NOVOSTI: Pozornost je bila namenjena predvsem zvezam, v katerih nastopa lastno ime ( pečenka Štefani/Stefanie, pečenka Wel ington) ali izlastnoimenski pridevnik ( vinaigretska, worcesterska omaka), saj raba velike oz. male začetnice ni ustaljena. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: bíftek -tka tudi bíftek -a m |pečen kos mesa|: Na meniju sta florentinski in argentinski biftek; Narezane biftke je mariniral dvanajst ur; biftek Stroganov ||na trakove narezano goveje meso z gobovo in kumarično omako||: Naročila je biftek Stroganov; tatarski biftek ||surovo goveje meso z začimbami||:neštevno pol kilograma tatarskega biftka {O} EDNINA: im. bíftek, rod. bíftka tudi bífteka, daj. bíftku tudi bífteku, tož. bíftek, mest. pri bíftku tudi pri bífteku, or. z bíftkom tudi z bíftekom; DVOJINA: im. bíftka tudi bífteka, rod. bíftkov tudi bíftekov, daj. bíftkom tudi bíftekom, tož. bíftka tudi bífteka, mest. pri bíftkih tudi pri bíftekih, or. z bíftkoma tudi z bíftekoma; MNOŽINA: im. bíftki tudi bífteki, rod. bíftkov tudi bíftekova, daj. bíftkom tudi bíftekom, tož. bíftke tudi bífteke, mest. pri bíftkih tudi pri bíftekih, or. z bíftki tudi z bífteki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi 119 dúnajski -a -o prid. Leta 2010 je bil dunajski živalski vrt proglašen za najboljši živalski vrt tistega leta; Kopitar je bil zaposlen v dunajski dvorni knjižnici; dunajski zrezek ||jed||: Na jedilniku so dunajski zrezki s praženim krompirjem; dunajski kongres ||srečanje predstavnikov evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815||: Slovenci so prvič živeli pod skupnim vladarjem po dunajskem kongresu leta 1815; prim. Dunajski dečki, Dunajski gozd, Dunajsko Novo Mesto, Dunajski simfoniki (< Dunaj) {O} moški: EDNINA: im. dúnajski, rod. dúnajskega, daj. dúnajskemu, tož. dúnajski (živostno dúnajskega), mest. pri dúnajskem, or. z dúnajskim; DVOJINA: im. dúnajska, rod. dúnajskih, daj. dúnajskima, tož. dúnajska, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskima; MNOŽINA: im. dúnajski, rod. dúnajskih, daj. dúnajskim, tož. dúnajske, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskimi ženski: EDNINA: im. dúnajska, rod. dúnajske, daj. dúnajski, tož. dúnajsko, mest. pri dúnajski, or. z dúnajsko; DVOJINA: im. dúnajski, rod. dúnajskih, daj. dúnajskima, tož. dúnajski, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskima; MNOŽINA: im. dúnajske, rod. dúnajskih, daj. dúnajskim, tož. dúnajske, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskimi srednji: EDNINA: im. dúnajsko, rod. dúnajskega, daj. dúnajskemu, tož. dúnajsko, mest. pri dúnajskem, or. z dúnajskim; DVOJINA: im. dúnajski, rod. dúnajskih, daj. dúnajskima, tož. dúnajski, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskima; MNOŽINA: im. dúnajska, rod. dúnajskih, daj. dúnajskim, tož. dúnajska, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja jedi; poimenovanja zgodovinskih dogodkov tarók -a m |družabna igra s kartami|: Najbolj znan je Piatnikov tarok z motivi iz vsakdanjega življenja; partija taroka {O} EDNINA: im. tarók, rod. taróka, daj. taróku, tož. taróka, mest. pri taróku, or. s tarókom; DVOJINA: im. taróka, rod. tarókov, daj. tarókoma, tož. taróka, mest. pri tarókih, or. s tarókoma; MNOŽINA: im. taróki, rod. tarókov, daj. tarókom, tož. taróke, mest. pri tarókih, or. s taróki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja iger Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: biftek (tatarski biftek, biftek Stroganov) pečenka (pečenka Štefani/Stefanie, pečenka dunajski (dunajski zrezek) Wellington) Helena (hruška lepe Helene) Peter (črni Peter) hruška (hruška lepe Helene) stockholmski (stockholmski sindrom) Indijanec (kavboji in Indijanci) tarok malteški (malteška mrzlica) torta (torta Pavlova, Sacherjeva/saherjeva omaka (bolonjska, holandska, tatarska, torta, schwarzwaldska torta) vinaigretska, worcesterska omaka) vietnamski (vietnamski sindrom) 120 Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 72 poimenovanj mitoloških, pravljičnih oz. domišljijskih in nadnaravnih bitij. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) poimenovanja, enakozvočna z lastnimi imeni ( bog, bedanec, čatež, hudič, satan, sfinga); (2) pogosta splošna poimenovanja ( angel, rojenica, seraf, volkodlak), ki se lahko pojavljajo tudi v posebnih zvezah ( ajdovska deklica, angel varuh, povodni mož, žalik žena); (3) še nekodificirana poimenovanja, pogosto iz domišljijskih in fantastičnih pripovedi sodobnega časa ( hobit, ork, morakvar, jedi, vinksica). V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več poimenovanj, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop. NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. V ponazarjalnih primerih so upoštevane gradivsko podprte razlike glede na lastno ime. Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (= prim. ), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( bedanec: B bedančev). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 132. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: bedánec -nca samostalnik moškega spola |bajeslovno bitje, divji mož|: Na gorskih pobočjih so se skrivali bedanci, škopniki, krivopete in gozdni možje; prim. Bedanec {B} bedančev {O} EDNINA: im. bedánec, rod. bedánca, daj. bedáncu, tož. bedánca, mest. pri bedáncu, or. z bedáncem; DVOJINA: im. bedánca, rod. bedáncev, daj. bedáncema, tož. bedánca, mest. pri bedáncih, or. z bedáncema; MNOŽINA: im. bedánci, rod. bedáncev, daj. bedáncem, tož. bedánce, mest. pri bedáncih, or. z bedánci STATUS: predlog 121 PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij hóbit -a samostalnik moškega spola |bajeslovno bitje, mali človek|: Pred Tolkienom so bili hobiti znani v britanski bajeslovni dediščini {B} hobitov {O} EDNINA: im. hóbit, rod. hóbita, daj. hóbitu, tož. hóbita, mest. pri hóbitu, or. s hóbitom; DVOJINA: im. hóbita, rod. hóbitov, daj. hóbitoma, tož. hóbita, mest. pri hóbitih, or. s hóbitoma; MNOŽINA: im. hóbiti, rod. hóbitov, daj. hóbitom, tož. hóbite, mest. pri hóbitih, or. s hóbiti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij najáda -e samostalnik ženskega spola |grško bajeslovno bitje, vodna nimfa|: vodnjak najad v schönbrunskem parku; Za sina so skrbele najade in ga kopale v materinih solzah {B} najadin {O} EDNINA: im. najáda, rod. najáde, daj. najádi, tož. najádo, mest. pri najádi, or. z najádo; DVOJINA: im. najádi, rod. najád, daj. najádama, tož. najádi, mest. pri najádah, or. z najádama; MNOŽINA: im. najáde, rod. najád, daj. najádam, tož. najáde, mest. pri najádah, or. z najádami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij vampír -ja samostalnik moškega spola |žival|: Vampirji ponoči sesajo vretenčarsko kri; Vse tri vrste vampirjev iz družine Desmodontidae so doma v Ameriki; |bajeslovno bitje; mrtvec, ki pije kri ljudem|: V zgodbi smo priča ljubezni med človekom in vampirjem; Ljudsko izročilo pravi, da česen odganja vampirje {B} vampirjev {O} EDNINA: im. vampír, rod. vampírja, daj. vampírju, tož. vampírja, mest. pri vampírju, or. z vampírjem; DVOJINA: im. vampírja, rod. vampírjev, daj. vampírjema, tož. vampírja, mest. pri vampírjih, or. z vampírjema; MNOŽINA: im. vampírji, rod. vampírjev, daj. vampírjem, tož. vampírje, mest. pri vampírjih, or. z vampírji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: angel bes baba bog bazilisk boginja bedanec čarovnica 122 čatež ork deklica palček demon pasjeglavec dioskur pehtra driada polbog enorog premrl favn psoglavec feniks rojenica gorgona rusalka harpija satan hipogrif satir hobit seraf hobitka sfinga hudič silen jedi sirena kentaver smrkec kerub sojenica klingonec škrat klingonka telebajsek kresnik torka krivopeta triton lar undina menada valkira mora vampir morakvar vila mož vilinec mumin vinksica nadangel volkodlak najada zlatorog nereida zmaj netek žena nimfa 123 Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 126 poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov: (1) enobesedna izlastnoimenska poimenovanja ( bert, vesna); (2) večbesedna poimenovanja ( bob leta; zlati, srebrni medved); (3) poimenovanja, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja ( emmy, grammy); (4) poimenovanja, ki so stalne besedne zveze z izlastnoimenskim pridevnikom na - ov/- ev ali - in kot levim prilastkom ( Bloudkova plaketa, Veronikina nagrada); (5) poimenovanja z lastnoimenskim desnim prilastkom ( nagrada Metoda Badjure, nagrada Saharova). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa bil nabor obravnavanih nagrad, odlikovanj in častnih nazivov izdatno razširjen. Pri nekaterih nagradah moškega spola se uresničuje tudi kategorija živosti, kar pomeni, da je tožilniška sklonska oblika prekrivna z rodilniško ( prejeti kresnika, vodomca, oskarja). Uporabniki so na to posebej opozorjeni s pojasnilom »živostno« ob ustreznih zgledih. V ePravopisu ne navajamo poslovenjenih oblik, če se v rabi ne izkazujejo kot žive (* gremi za glasbeno nagrado grammy). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 152. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: aréna -e samostalnik ženskega spola |prostor za nastopanje|: V areni rimskega Koloseja smo poslušali operno predstavo; zlata arena ||nagrada||: Za glasbo v filmu je v Pulju prejel zlato areno {O} EDNINA: im. aréna, rod. aréne, daj. aréni, tož. aréno, mest. pri aréni, or. z aréno; DVOJINA: im. aréni, rod. arén, daj. arénama, tož. aréni, mest. pri arénah, or. z arénama; MNOŽINA: im. aréne, rod. arén, daj. arénam, tož. aréne, mest. pri arénah, or. z arénami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov 124 glóbus -a samostalnik moškega spola |krogla, ki ponazarja zemljo|: Na svoji mizi je imel osvetljen globus; mali, veliki kristalni globus ||nagrada||: Zmagovalki je izročil mali kristalni globus za skupno slalomsko zmago; Kot zmagovalec svetovnega pokala v skokih je na koncu sezone prejel veliki kristalni globus; zlati globus ||nagrada||: Film je prejel zlati globus za najboljšega igralca {O} EDNINA: im. glóbus, rod. glóbusa, daj. glóbusu, tož. glóbus, mest. pri glóbusu, or. z glóbusom; DVOJINA: im. glóbusa, rod. glóbusov, daj. glóbusoma, tož. glóbusa, mest. pri glóbusih, or. z glóbusoma; MNOŽINA: im. glóbusi, rod. glóbusov, daj. glóbusom, tož. glóbuse, mest. pri glóbusih, or. z glóbusi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Turnerjev -a -o [tə̀rnerjev-] pridevnik Muzej ima v svoji zbirki že tri Turnerjeve slike; Turnerjev nagrajenec, nagrajenka; Turnerjev/turnerjev sindrom ||bolezen||: Pri Turnerjevem/turnerjevem sindromu ženski manjka en ali več ženskih spolnih hormonov; Turnerjeva nagrada ||nagrada||: Galerija Tate in televizijska postaja Channel 4 podeljujeta Turnerjevo nagrado v Britaniji delujočemu umetniku (< Turner) {O} moški: EDNINA: im. Turnerjev, rod. Turnerjevega, daj. Turnerjevemu, tož. Turnerjev (živostno Turnerjevega), mest. pri Turnerjevem, or. s Turnerjevim; DVOJINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjeva, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im. Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož. Turnerjeve, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi ženski: EDNINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjeve, daj. Turnerjevi, tož. Turnerjevo, mest. pri Turnerjevi, or. s Turnerjevo; DVOJINA: im. Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjevi, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im. Turnerjeve, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož. Turnerjeve, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi srednji: EDNINA: im. Turnerjevo, rod. Turnerjevega, daj. Turnerjevemu, tož. Turnerjevo, mest. pri Turnerjevem, or. s Turnerjevim; DVOJINA: im. Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjevi, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož. Turnerjeva, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov); poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov večérnica -e samostalnik ženskega spola |zvezda|: Večernica najmočneje sije v pozni zimi; |povest|: navadno v množini Babica me je navajala na branje slovenskih večernic; |popoldanska oz. večerna molitev|: navadno v množini V farni cerkvi je zvonilo k večernicam; |nagrada|: Žirija je včeraj razglasila pet finalistov za večernico {B} večerničin {O} EDNINA: im. večérnica, rod. večérnice, daj. večérnici, tož. večérnico, mest. pri večérnici, or. z večérnico; DVOJINA: im. večérnici, rod. večérnic, daj. večérnicama, tož. večérnici, mest. pri 125 večérnicah, or. z večérnicama; MNOŽINA: im. večérnice, rod. večérnic, daj. večérnicam, tož. večérnice, mest. pri večérnicah, or. z večérnicami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: angel (modri angel) Štiglica; nagrada Hinka Smrekarja; nagrada aleksander Metoda Badjure; nagrada Prešernovega ambasador (ambasador znanosti, Unicefov sklada; nagrada Riharda Jakopiča; nagrada ambasador) Saharova; nagrada Sklada Josipa Jurčiča; ambasadorka (ambasadorka znanosti, nagrada Sklada Staneta Severja; nagrada Unicefova ambasadorka) Vilenica) arena (zlata arena) neža (bodeča neža) bafta oskar bambi osebnost (Delova osebnost leta; Timova bert osebnost leta / osebnost leta revije Time) bob (bob leta) palma (zlata palma) cezar piščal (zlata piščal) čaša (čaša nesmrtnosti) porin desetnica prometej znanosti emmy prvak (državni, evropski, olimpijski, svetovni fabula prvak) fatalka (fatalka (leta)) prvakinja (državna, evropska, olimpijska, femme fatale svetovna prvakinja) gazela ptica (zlata ptica) globus (mali, veliki kristalni globus; zlati red (zlati, srebrni red za zasluge) globus) satir gong Slovenec (Slovenec leta) grammy Slovenka (Slovenka leta) Ježek (nagrada Franeta Milčinskega – Ježka) srce (srce Sarajeva) kolut (zlati kolut) svinčnik (zeleni, zlati, platinasti svinčnik) komedijant (žlahtni komedijant) šampion (šampion kakovosti; razstavni, komedijantka (žlahtna komedijantka) mladinski šampion) kosobrin šampionka (razstavna, mladinska šampionka) kralj (kralj cvička) športnica (športnica leta) kraljica (kraljica terana, cvička; vinska športnik (športnik leta) kraljica) tony kresnik večernica lev (zlati, srebrni lev) velemojster (šahovski velemojster) lisica (zlata lisica) velemojstrica (šahovska velemojstrica) medalja (zlata, srebrna, bronasta medalja) vesna malina (zlata malina) viktor medved (zlati, srebrni medved) vodomec mesto (evropsko mesto športa, mesto zlatnik (zlatnik poezije) literature) značka (bralna značka) miss (miss Slovenije, sveta, fotogeničnosti, znak (zlati, srebrni (častni) znak; zlati, srebrni športa) častni znak svobode Republike Slovenije) mister (mister Slovenije) zvezdica (Michelinova zvezdica) nagelj (turistični nagelj) ženska (ženska leta) nagrada (nagrada Franeta Milčinskega – Ježka; nagrada Brede Lipovšek; nagrada Franceta 126 NAGRADE Z IZLASTNOIMENSKIMI ZVEZAMI: Abelova nagrada Levstikova nagrada Andersenova nagrada Michelinova zvezdica Arhimedova nagrada Murkova nagrada Artaudova/Artaudeva nagrada nagrada Franeta Milčinskega – Ježka Badjurova nagrada nagrada Prešernovega sklada Bartolova nagrada Nobelova nagrada Betettova nagrada Playboyevo dekle (leta, meseca) Bloudkova nagrada Playboyeva zajčica Bloudkova plaketa Plečnikova nagrada Bookerjeva nagrada Preglova nagrada Borštnikov prstan Preglovo priznanje Büchnerjeva nagrada Prešernova nagrada Cankarjevo priznanje Pretnarjeva nagrada Cervantesova nagrada Pritzkerjeva nagrada Čopova diploma Pulitzerjeva nagrada Čopovo priznanje Rožančeva nagrada Davisov pokal Severjeva nagrada Dnevnikova fabula Slovenec leta Einspielerjeva nagrada Slovenka leta Fassbinderjeva nagrada Sovretova nagrada Gerbčevo priznanje Stanleyjev pokal Gerbičeva nagrada Steletova nagrada Glazerjeva nagrada Steletovo priznanje Goethejeva nagrada Stritarjeva nagrada Goncourtova/Goncourteva nagrada Šeligova nagrada Grumova nagrada Škerjančeva nagrada Jakopičeva nagrada Turnerjeva nagrada Jenkova nagrada Valvasorjeva nagrada Jurčičeva nagrada Vegova nagrada Jurijev križ Veronikina nagrada Kocjančičeva nagrada Viktorijin križ Koraćev pokal Zoisova nagrada Kozinova nagrada Župančičeva nagrada 127 Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 64 iztočnic in skupaj zajema 93 praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev. Nabor praznikov je glede na Slovenski pravopis 2001 izdatno razširjen, dopolnjen je bil tudi z nekaterimi novejšimi prazniki in posebnimi datumi ( dan Primoža Trubarja, svetovni dan Downowega/downovega sindroma) ter prazniki, ki izhajajo iz drugih verskih in kulturnih okolij ( ašura, hanuka, holi, noruz). Nekateri prazniki in posebni datumi so vključeni kot posebne samostojne zveze pri poimenovanjih dnevov v tednu in mesecev, npr. sreda ( pepelnična sreda), april ( prvi april). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, je pa razširjeni nabor praznikov, posebnih datumov, dnevov in mesecev zajel tudi nekatere pravopisno zanimive primere, ko prihaja do rabe začetnice pri neprvi lastnoimenski sestavini v večbesedni zvezi ( dan svetega Patrika, dan Zemlje) ali ko svojilni pomen prehaja v vrstnega ( Martinova/martinova sobota ipd.). Novost glede na SP 2001 je zapis praznika Gospodovo razglašenje, za katerega je bil v SP 2001 predviden le zapis z malo začetnico. Nekateri prazniki so kot sinonimna poimenovanja povezani, npr. praznik Svetih treh kraljev – Gospodovo razglašenje; veliki šmaren – Marijino vnebovzetje; judovska velika noč – pasha … Prav zaradi teh povezav so identifikacije praznikov dopolnjene z datumi, kjer je bilo to mogoče, sicer pa z drugimi orientacijskimi opisi. Opozorjeno je na posebne položaje, ko se zaradi skladenjske spremembe spremeni tudi zapis začetnice, npr. zaradi elipse ( Božični kruh so delili na vse tri božiče: božični dan, novoletni dan in na praznik Svetih treh kraljev; z malo začetnico zaradi elipse Na svete tri kralje so od hiše do hiše hodili koledniki). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 150. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: decêmber -bra samostalnik moškega spola |mesec v letu|: Dovoljenje so pridobili decembra; Razstavo so pripravili v decembru; pri navajanju datuma Predavanje je bilo v soboto, 15. decembra, ob 10. uri; veseli december | decembrske prireditve||: Začel se je veseli december 128 {O} EDNINA: im. decêmber, rod. decêmbra, daj. decêmbru, tož. decêmber, mest. pri decêmbru, or. z decêmbrom; DVOJINA: im. decêmbra, rod. decêmbrov, daj. decêmbroma, tož. decêmbra, mest. pri decêmbrih, or. z decêmbroma; MNOŽINA: im. decêmbri, rod. decêmbrov, daj. decêmbrom, tož. decêmbre, mest. pri decêmbrih, or. z decêmbri STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev jernêjevo -ega samostalnik srednjega spola |praznik, 24. avgust|: prireditev ob jernejevem; Največ ljudi se v vasi zbere na jernejevo {O} EDNINA: im. jernêjevo, rod. jernêjevega, daj. jernêjevemu, tož. jernêjevo, mest. pri jernêjevem, or. z jernêjevim; DVOJINA: im. jernêjevi, rod. jernêjevih, daj. jernêjevima, tož. jernêjevi, mest. pri jernêjevih, or. z jernêjevima; MNOŽINA: im. jernêjeva, rod. jernêjevih, daj. jernêjevim, tož. jernêjeva, mest. pri jernêjevih, or. z jernêjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev réktorjev -a -o pridevnik O porabi sredstev rektorjevega sklada poroča rektor sam; rektorjev dan ||poimenovanja posebnih datumov||: Na slovesnosti ob rektorjevem dnevu so podelili nagrade in priznanja (< rektor) {O} moški: EDNINA: im. réktorjev, rod. réktorjevega, daj. réktorjevemu, tož. réktorjev (živostno réktorjevega), mest. pri réktorjevem, or. z réktorjevim; DVOJINA: im. réktorjeva, rod. réktorjevih, daj. réktorjevima, tož. réktorjeva, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevima; MNOŽINA: im. réktorjevi, rod. réktorjevih, daj. réktorjevim, tož. réktorjeve, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevimi ženski: EDNINA: im. réktorjeva, rod. réktorjeve, daj. réktorjevi, tož. réktorjevo, mest. pri réktorjevi, or. z réktorjevo; DVOJINA: im. réktorjevi, rod. réktorjevih, daj. réktorjevima, tož. réktorjevi, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevima; MNOŽINA: im. réktorjeve, rod. réktorjevih, daj. réktorjevim, tož. réktorjeve, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevimi srednji: EDNINA: im. réktorjevo, rod. réktorjevega, daj. réktorjevemu, tož. réktorjevo, mest. pri réktorjevem, or. z réktorjevim; DVOJINA: im. réktorjevi, rod. réktorjevih, daj. réktorjevima, tož. réktorjevi, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevima; MNOŽINA: im. réktorjeva, rod. réktorjevih, daj. réktorjevim, tož. réktorjeva, mest. pri réktorjevih, or. z réktorjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov); poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev vnebohòd -óda samostalnik moškega spola |odhod Kristusa v nebo|: V ladji cerkve so naslikani prizori od kronanja s trnjem do križanja, vstajenja in vnebohoda; |krščanski praznik|: Prvi kristjani so vnebohod obhajali na veliko noč {O} EDNINA: im. vnebohòd, rod. vnebohóda, daj. vnebohódu, tož. vnebohòd, mest. pri vnebohódu, or. z vnebohódom; DVOJINA: im. vnebohóda, rod. vnebohódov, daj. vnebohódoma, tož. vnebohóda, 129 mest. pri vnebohódih, or. z vnebohódoma; MNOŽINA: im. vnebohódi, rod. vnebohódov, daj. vnebohódom, tož. vnebohóde, mest. pri vnebohódih, or. z vnebohódi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: advent Martinov (Martinova/martinova nedelja, april (prvi april) Martinova/martinova sobota) ašura martinovo avgust mevlud bajram nedelja (cvetna nedelja) binkošti noč (judovska velika noč, velika noč, kresna božič noč, noč čarovnic) četrtek (veliki četrtek) noruz dan (materinski dan, zahvalni dan, november mednarodni dan maternega jezika, svetovni oktober dan boja proti aidsu, svetovni dan pasha Downowega/downovega sindroma, dan pepelnica državnosti, dan reformacije, dan pepelnični (pepelnična sreda) samostojnosti in enotnosti, dan spomina na petek (veliki petek) mrtve, dan upora proti okupatorju, dan ponedeljek (binkoštni ponedeljek, velikonočni vrnitve Primorske k matični domovini, dan ponedeljek) žena, dan Primoža Trubarja, dan Rudolfa Prešernov (Prešernov dan) Maistra, dan svetega Patrika, dan Zemlje) pust december (veseli december) ramadan delo (praznik dela) ramazan duša ((vseh) vernih duš dan) rektorjev (rektorjev dan) Gospodov (Gospodovo/gospodovo rokovo razglašenje) september gregorjevo Silvestrov (Silvestrov večer) hanuka silvestrovo holi slava ilinden sobota (velika sobota) januar spomin (spomin vseh vernih rajnih) jernejevo sreda (pepelnična sreda) jožefovo svečnica julij sveti (vsi sveti) junij praznik Svetih treh kraljev jurjevo šabat katarinino šentjanževo leto (novo leto) šmaren (mali šmaren, veliki šmaren) maj štefanovo marec torek Marijin (Marijino vnebovzetje) valentinovo vneboho 130 Poimenovanja zgodovinskih dogodkov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 14 slovarskih iztočnic, pri katerih je kot posebna stalna zveza izpostavljeno poimenovanje zgodovinskih dogodkov. Zgodovinski dogodki so v nekaterih jezikih sveta interpretirani kot lastna imena (npr. angl. World War II), zato jih pišejo z veliko začetnico. Ob neustaljeni rabi začetnice pri teh poimenovanjih je načrtovano tudi širjenje geslovnika s težjimi primeri, npr. prekrivnost dogodka z listino, ki nastane ob tej priložnosti: Versajski mir (pogodba), versajski mir (zgodovinski dogodek). Kot terminološki svetovalci bodo pri tem problemskem sklopu sodelovali zgodovinarji. NOVOSTI: Vsa poimenovanja zgodovinskih dogodkov so stalne besedne zveze. Leksika, obdelana v tem problemskem sklopu, je bodisi nova bodisi – še pogosteje – odstopa od rešitev v predhodnih kodifikacijah, zato je tudi predstavljena v ePravopisu. Zlasti imena uradnih listin in mednarodnih zavezništev/zvez so v pomenskorazlagalnih slovarjih (SSKJ 1970, 2014) pisana v skladu z določili pravopisa 1962. abesinska vojna helsinški dekalog albižanska vojna kosovska bitka amsterdamski vrh leningrajska partijska čistka bitka za Stalingrad obleganje Leningrada dunajski kongres stalingrajska bitka francoska revolucija vatikanski koncil helsinška konferenca vietnamska vojna helsinška skupina (držav kandidatk) SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: brexit -a [bréksit] m |izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije|: Britanski poslanci so glasovali o preložitvi brexita {B} brexitov {O} EDNINA: im. brexit, rod. brexita, daj. brexitu, tož. brexit, mest. pri brexitu, or. z brexitom; DVOJINA: im. brexita, rod. brexitov, daj. brexitoma, tož. brexita, mest. pri brexitih, or. z brexitoma; MNOŽINA: im. brexiti, rod. brexitov, daj. brexitom, tož. brexite, mest. pri brexitih, or. z brexiti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja zgodovinskih dogodkov 131 hélsinški -a -o prid. helsinška olimpijska arena; helsinški dekalog ||načela diplomatskega sodelovanja||: Diplomatski krogi so helsinški dekalog sprejeli kot deset zapovedi v meddržavnih odnosih; helsinška konferenca ||zgodovinski dogodek, srečanje o varnostnem sodelovanju v Evropi||: Na prvi helsinški konferenci leta 1975 je bila ustanovljena današnja OVSE; helsinška skupina (držav kandidatk)nekdaj ||države kandidatke za pristop k Evropski uniji: Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška||: Leta 1996 je Evropska unija k pristopnim pogajanjem povabila helsinško skupino držav kandidatk (< Helsinki) {O} moški: EDNINA: im. hélsinški, rod. hélsinškega, daj. hélsinškemu, tož. hélsinški (živostno hélsinškega), mest. pri hélsinškem, or. s hélsinškim; DVOJINA: im. hélsinška, rod. hélsinških, daj. hélsinškima, tož. hélsinška, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškima; MNOŽINA: im. hélsinški, rod. hélsinških, daj. hélsinškim, tož. hélsinške, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškimi ženski: EDNINA: im. hélsinška, rod. hélsinške, daj. hélsinški, tož. hélsinško, mest. pri hélsinški, or. s hélsinško; DVOJINA: im. hélsinški, rod. hélsinških, daj. hélsinškima, tož. hélsinški, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškima; MNOŽINA: im. hélsinške, rod. hélsinških, daj. hélsinškim, tož. hélsinške, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškimi srednji: EDNINA: im. hélsinško, rod. hélsinškega, daj. hélsinškemu, tož. hélsinško, mest. pri hélsinškem, or. s hélsinškim; DVOJINA: im. hélsinški, rod. hélsinških, daj. hélsinškima, tož. hélsinški, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškima; MNOŽINA: im. hélsinška, rod. hélsinških, daj. hélsinškim, tož. hélsinška, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov paríški2 -a -o prid. pariška moda; pariška komuna ||vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871||: poraz pariške komune; prim. Pariška mirovna pogodba (< Pariz2) {O} moški: EDNINA: im. paríški, rod. paríškega, daj. paríškemu, tož. paríški (živostno paríškega), mest. pri paríškem, or. s paríškim; DVOJINA: im. paríška, rod. paríških, daj. paríškima, tož. paríška, mest. pri paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríški, rod. paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. pri paríških, or. s paríškimi ženski: EDNINA: im. paríška, rod. paríške, daj. paríški, tož. paríško, mest. pri paríški, or. s paríško; DVOJINA: im. paríški, rod. paríških, daj. paríškima, tož. paríški, mest. pri paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríške, rod. paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. pri paríških, or. s paríškimi srednji: EDNINA: im. paríško, rod. paríškega, daj. paríškemu, tož. paríško, mest. pri paríškem, or. s paríškim; DVOJINA: im. paríški, rod. paríških, daj. paríškima, tož. paríški, mest. pri paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríška, rod. paríških, daj. paríškim, tož. paríška, mest. pri paríških, or. s paríškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov 132 Stálingrad -a m; zemljepisno ime |nekdanje ime za Volgograd, mesto v Rusiji|: Mesto Stalingrad leži ob sotočju Carice in Volge; Stalingrad so komunisti leta 1961 preimenovali v Volgograd; bitka za Stalingrad ||bitka med Nemci in Rusi med drugo svetovno vojno||: V bitki za Stalingrad so se Nemci kljub Hitlerjevi prepovedi predali Kje? v Stalingradu Od kod? iz Stalingrada Kam? v Stalingrad {B} Stalingrajčan, Stalingrajčanka; Stalingrajčanov, Stalingrajčanka; stalingrajski {O} EDNINA: im. Stálingrad, rod. Stálingrada, daj. Stálingradu, tož. Stálingrad, mest. v Stálingradu, or. s Stálingradom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; poimenovanja zgodovinskih dogodkov Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abesinski albižanski amsterdamski brexit dunajski francoski helsinški kosovski Leningrad leningrajski Stalingrad stalingrajski vatikanski vietnamski 133 Pravopisne zanimivosti GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 27 slovarskih sestavkov, ki izhajajo iz težav, ki smo jih zaznali v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gre za raznovrstne slovarske obravnave, pri katerih se osredinjamo na tista vprašanja, ki pri obravnavi drugih problemskih sklopov verjetno ne bodo v ospredju, npr. imena sodobnih virusov in bolezni ( ebola, marburg, zika), spremembe v kodifikaciji glede pravopisno-slovničnih vprašanj, npr. zapis ( prekaren, pletna, ekofeminizem, evroarktični, čutnodomišljijski), odločitev o rabi začetnice ( smrkec, jedi), sprememba slovničnih kategorij ( starš – starši; karitas m, ž; vodja m, ž), sklanjanje ( kvevri, Hofer), podomačitev ( Camino – kamino). NOVOSTI: Leksika, obdelana v tem problemskem sklopu, je bodisi nova bodisi – še pogosteje – odstopa od rešitev v predhodnih kodifikacijah, zato je tudi predstavljena v ePravopisu. SKLIC NA SP 2001: slovar SLOVARSKI PRIKAZ: čútnodomišljíjski -a -o pridevnik |ki se nanaša na čutno domišljijo|: čutnodomišljijska predstava {O} moški: EDNINA: im. čútnodomišljíjski, rod. čútnodomišljíjskega, daj. čútnodomišljíjskemu, tož. čútnodomišljíjski (živostno čútnodomišljíjskega), mest. pri čútnodomišljíjskem, or. s čútnodomišljíjskim; DVOJINA: im. čútnodomišljíjska, rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskima, tož. čútnodomišljíjska, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskima; MNOŽINA: im. čútnodomišljíjski, rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskim, tož. čútnodomišljíjske, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskimi ženski: EDNINA: im. čútnodomišljíjska, rod. čútnodomišljíjske, daj. čútnodomišljíjski, tož. čútnodomišljíjsko, mest. pri čútnodomišljíjski, or. s čútnodomišljíjsko; DVOJINA: im. čútnodomišljíjski, rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskima, tož. čútnodomišljíjski, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskima; MNOŽINA: im. čútnodomišljíjske, rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskim, tož. čútnodomišljíjske, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskimi srednji: EDNINA: im. čútnodomišljíjsko, rod. čútnodomišljíjskega, daj. čútnodomišljíjskemu, tož. čútnodomišljíjsko, mest. pri čútnodomišljíjskem, or. s čútnodomišljíjskim; DVOJINA: im. čútnodomišljíjski, rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskima, tož. čútnodomišljíjski, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskima; MNOŽINA: im. čútnodomišljíjska, rod. čútnodomišljíjskih, daj. čútnodomišljíjskim, tož. čútnodomišljíjska, mest. pri čútnodomišljíjskih, or. s čútnodomišljíjskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti 134 jédi -ja samostalnik moškega spola |domišljijska oseba, član reda oz. skupine, ki ohranja mir in red v galaksiji|: mojster jedi; Film prikazuje spopad med jediji in temno stranjo {B} jedijev {O} EDNINA: im. jédi, rod. jédija, daj. jédiju, tož. jédija, mest. pri jédiju, or. z jédijem; DVOJINA: im. jédija, rod. jédijev, daj. jédijema, tož. jédija, mest. pri jédijih, or. z jédijema; MNOŽINA: im. jédiji, rod. jédijev, daj. jédijem, tož. jédije, mest. pri jédijih, or. z jédiji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij; pravopisne zanimivosti plétna -e samostalnik ženskega spola |jezerski čoln z ravnim dnom|: Prvo pletno so izdelali okoli leta 1590; pristanišče blejskih pleten na Mlinem {O} EDNINA: im. plétna, rod. plétne, daj. plétni, tož. plétno, mest. pri plétni, or. s plétno; DVOJINA: im. plétni, rod. pléten, daj. plétnama, tož. plétni, mest. pri plétnah, or. s plétnama; MNOŽINA: im. plétne, rod. pléten, daj. plétnam, tož. plétne, mest. pri plétnah, or. s plétnami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti zíka -e samostalnik ženskega spola |virus, imenovan po gozdu Zika v Ugandi|: okužba z ziko; epidemija virusa zika/zike; |mrzlica zaradi okužbe z ziko|: V Sloveniji je bil prvi primer zike potrjen maja 2016 {B} zikin {O} EDNINA: im. zíka, rod. zíke, daj. zíki, tož. zíko, mest. pri zíki, or. z zíko; DVOJINA: im. zíki, rod. zík, daj. zíkama, tož. zíki, mest. pri zíkah, or. z zíkama; MNOŽINA: im. zíke, rod. zík, daj. zíkam, tož. zíke, mest. pri zíkah, or. z zíkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Zadnja sprememba: 26. septembra 2018. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alumen Hofer prekaren Camino jedi smrkec čikungunja jedijev starš čutnodomišljijski kamino in camino telebajsek denga karitas (m) vinksica Dominique (m) karitas (ž) vodja (m) Dominique (ž) kvevri vodja (ž) ebola marburg vodjev ekofeminizem mumin vodjin evroarktični pletna zika 135 Prebivalska imena (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 466 iztočnic. Gre za imena prebivalcev in prebivalk držav (420), celin (26), pokrajin (8) in otokov (10). Nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskih sklopov »Imena držav«, »Imena celin« in »Imena pokrajin, otokov«. Plemenska imena so obravnavana v posebnem sklopu (gl. problemski sklop »Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi, etnične skupine)«). Zaradi slabe zastopanosti posameznih imen v rabi smo seznam že kodificiranih imen v Slovenskem pravopisu 2001 preverjali (a) s sodobnim korpusnim gradivom, (b) z gradivom v virih, ki obravnavajo problematiko tvorbe prebivalskih imen (Popravopis S. Lenarčiča 2004), ali v virih, ki predlagajo drugačne ali potrjujejo predlagane tvorjenke (D. Kladnik, Slovar slovenskih eksonimov; D. Perko in D. Kladnik, Slovenska imena držav), (c) s starejšimi slovenskimi viri (starejši pravopisi in portal dLib). Pogostnost rabe posameznih pogostejših besedotvornih različic je bila preverjena v korpusu Gigafida 2.0. V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeta prebivalska imena po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.). NOVOSTI: Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V SP 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice. V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo. Nekatera prebivalska imena imajo večbesedno dvojnico ( Južnokorejec / Južni Korejec, Južnokorejka / Južna Korejka, Južnosudanec / Južni Sudanec, Južnosudanka / Južna Sudanka), kar je rezultat težnje po razlikovanju med državami s podobnimi poimenovanji ( Južna Koreja proti Severna Koreja, Vzhodni Kongo proti Zahodni Kongo itd.), ki se je uveljavilo že v SP 2001. Pri redigiranju iztočnic smo v primerjavi z normo v SP 2001 uvedli določene spremembe. Nekatera prebivalska imena imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe (npr. dvonaglasnost pri Júžnoafričán, Srédnjeafričán, izpust kratkega naglasa pri Američán, Hondurašán, Iračán itd.). Izpustili smo nekatere časovno zaznamovane različice ( Mehikanec). Novost v slovarju so tista imena in/ali njihove dvojnice, ki prej niso bile navedene, zdaj pa jih izkazuje raba ( Burkinafasec – Burkinec). Dvojnice pri prebivalskih imenih so povezane v okviru istega slovarskega sestavka: Etiopijec – Etiopec, Etopijka – Etiopka; Samoanec – Samojec, Samoanka – Samojka; Laošan – Laožan, Laošanka – Laožanka itd. Nekatere različice so povezane tudi s spremembo imena države ( Saudova Arabija: Saudec/Saudijec) ali s sistemskim poenotenjem besedotvornih možnosti ( Slonokoščenoobalec – Slonokoščenec). V ePravopisu ni prebivalskih imen iz držav z zapletenejšimi imeni, saj je njihov raba vprašljiva. Napotek za njihovo poimenovanje je mogoče najti v zgledih pri posameznih državah ( Sveti Tomaž in Princ: prebivalci Svetega Tomaža in Princa). 136 Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države), iz katere je izpeljano prebivalsko ime ( Afganistanka < Afganistan). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 50, 51. SLOVARSKI PRIKAZ: Benéška Slovénka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime intervju z Luiso Battistig, ustvarjalno Beneško Slovenki iz Mašere (< Beneška Slovenija) {O} EDNINA: im. Benéška Slovénka, rod. Benéške Slovénke, daj. Benéški Slovénki, tož. Benéško Slovénko, mest. pri Benéški Slovénki, or. z Benéško Slovénko; DVOJINA: im. Benéški Slovénki, rod. Benéških Slovénk, daj. Benéškima Slovénkama, tož. Benéški Slovénki, mest. pri Benéških Slovénkah, or. z Benéškima Slovénkama; MNOŽINA: im. Benéške Slovénke, rod. Benéških Slovénk, daj. Benéškim Slovénkam, tož. Benéške Slovénke, mest. pri Benéških Slovénkah, or. z Benéškimi Slovénkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Butálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime |domišljijski lik|: Tepanjčan je ogovoril Butalca; zbor Butalcev; prim. butalec (< Butale) {B} Butalčev {O} EDNINA: im. Butálec, rod. Butálca, daj. Butálcu, tož. Butálca, mest. pri Butálcu, or. z Butálcem; DVOJINA: im. Butálca, rod. Butálcev, daj. Butálcema, tož. Butálca, mest. pri Butálcih, or. z Butálcema; MNOŽINA: im. Butálci, rod. Butálcev, daj. Butálcem, tož. Butálce, mest. pri Butálcih, or. z Butálci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; samostalnik moškega spola Čéhoslovák -a samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Med udeleženci iz šestih držav so prevladovali Čehoslovaki (< Češkoslovaška) {B} Čehoslovakov {O} EDNINA: im. Čéhoslovák, rod. Čéhoslováka, daj. Čéhoslováku, tož. Čéhoslováka, mest. pri Čéhoslováku, or. s Čéhoslovákom; DVOJINA: im. Čéhoslováka, rod. Čéhoslovákov, daj. Čéhoslovákoma, tož. Čéhoslováka, mest. pri Čéhoslovákih, or. s Čéhoslovákoma; MNOŽINA: im. Čéhoslováki, rod. Čéhoslovákov, daj. Čéhoslovákom, tož. Čéhoslováke, mest. pri Čéhoslovákih, or. s Čéhoslováki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena 137 Láh2 -a in Làh -a m; ime bitja, prebivalsko ime |nekdaj prebivalec Laškega|: vojna Lahov z Avstrijci; |slabšalno nadomestno ime za Italijana|: Lahi in Švabi; zmaga Lahov s tri proti nič (< Laško2) {B} Lahov {O} EDNINA: im. Láh in Làh, rod. Láha, daj. Láhu, tož. Láha, mest. pri Láhu, or. z Láhom; DVOJINA: im. Láha, rod. Láhov, daj. Láhoma, tož. Láha, mest. pri Láhih, or. z Láhoma; MNOŽINA: im. Láhi, rod. Láhov, daj. Láhom, tož. Láhe, mest. pri Láhih, or. z Láhi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja; prebivalska imena Tógovec -vca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Za finale se borijo še Togovci in Švicarji (< Togo) {B} Togovčev {O} EDNINA: im. Tógovec, rod. Tógovca, daj. Tógovcu, tož. Tógovca, mest. pri Tógovcu, or. s Tógovcem; DVOJINA: im. Tógovca, rod. Tógovcev, daj. Tógovcema, tož. Tógovca, mest. pri Tógovcih, or. s Tógovcema; MNOŽINA: im. Tógovci, rod. Tógovcev, daj. Tógovcem, tož. Tógovce, mest. pri Tógovcih, or. s Tógovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abesinec Armenka Abesinka Avstralec Afganistanec Avstralka Afganistanka Avstrijec Albanec Avstrijka Albanka Azerbajdžanec Alžirec Azerbajdžanka Alžirka Bahamec Američan Bahamka Američanka Bahrajnčan Andorec Bahrajnčanka Andorka Bangladeševec Angolec Bangladeševka Angolka Barbadošan Antigovec Barbadošanka Antigovec Barbudec Antigovka Barbudec Antigovka Barbudka Argentinec Barbudka Argentinka Belgijec Armenec Belgijka 138 Belizejčan Džibutčanka Belizejčanka Egipčan Belorus Egipčanka Belorusinja Ekvadorec Beneška Slovenka Ekvadorka Beneški Slovenec Ekvatorialnogvinejec Beninčan Ekvatorialnogvinejka Beninčanka Emiratčan Bissauec Emiratčanka Bissauka Eritrejec Bocvanec Eritrejka Bocvanka Estonec Bolgar Estonka Bolgarka Esvatinec Bolivijec Esvatinka Bolivijka Etiopijec Bosanec Etiopijka Bosanec Fidžijec Bosanka Fidžijka Bosanka Filipinec Brazilec Filipinka Brazilka Finec Britanec Finka Britanka Francoz Brunejec Francozinja Brunejka Gabonec Burkinec Gabonka Burkinka Gambijec Burmanec Gambijka Burmanka Ganec Burundijec Ganka Burundijka Grenadčan Butalec Grenadčanka Butalka Grk Butanec Grkinja Butanka Gruzijec Čadovec Gruzijka Čadovka Gvajanec Čeh ×2 Gvajanka Čehinja Gvatemalec Čehoslovak Gvatemalka Čehoslovakinja Gvinejec Čilenec Gvinejka Čilenka Haitijec Ciprčan Haitijka Ciprčanka Hercegovec Črnogorec Hercegovec Črnogorka Hercegovka Dalmatinec Hercegovka Danec Holandec Danka Holandka Dominičan Hondurašan Dominičanka Hondurašanka Dominikanec Hrvat Dominikanka Hrvatica Džibutčan Indijec 139 Indijka Kosovka Indonezijec Kostaričan Indonezijka Kostaričanka Iračan Kubanec Iračanka Kubanka Iranec Kuvajtčan Iranka Kuvajtčanka Irec Lah Irka Laožan Islandec Laožanka Islandka Latvijec Italijan Latvijka Italijanka Lesotec Izraelec Lesotka Izraelka Libanonec Jamajčan Libanonka Jamajčanka Liberijec Japonec Liberijka Japonka Libijec Jemenec Libijka Jemenka Lihtenštajnec Jordanec Lihtenštajnka Jordanka Litovec Južnoafričan Litovka Južnoafričanka Luksemburžan Južnokorejec Luksemburžanka Južnokorejka Madagaskarec Južnosudanec Madagaskarka Južnosudanka Madžar Kambodžan Madžarka Kambodžanka Makedonec Kamerunec Makedonka Kamerunka Malavijec Kanadčan Malavijka Kanadčanka Maldivijec Katarec Maldivijka Katarka Malezijec Kazahstanec Malezijka Kazahstanka Malijec Kenijec Malijka Kenijka Maltežan Kirgiz Maltežanka Kirgizijka Maročan Kirgizistanec Maročanka Kirgizistanka Marshallovec Kiribatijec Marshal ovka Kiribatijka Mavretanec Kitajec Mavretanka Kitajka Mavricijčan Kolumbijec Mavricijčanka Kolumbijka Mehičan Komorčan Mehičanka Komorčanka Mikronezijec Kongovec Mikronezijka Kongovka Mjanmarec Kosovec Mjanmarka 140 Moldavijec Ruandec Moldavijka Ruandka Monačan Rus Monačanka Rusinja Mongolec Salomonec Mongolka Salomonka Mozambičan Salvadorec Mozambičanka Salvadorka Namibijec Samoanec Namibijka Samoanka Naurujčan Sanmarinec Naurujčanka Sanmarinka Nemec ×2 Saudec Nemka Saudka Nepalec Sejšelec Nepalka Sejšelka Nigerijec Senegalec Nigerijka Senegalka Nigrc Severnokorejec Nigrka Severnokorejka Nikaragovec Siamec Nikaragovka Siamka Nizozemec Sierraleonec Nizozemka Sierraleonka Njašan Singapurec Njašanka Singapurka Norvežan Sirec Norvežanka Sirka Novogvinejec Slonokoščenoobalec Novogvinejka Slonokoščenoobalka Novozelandec Slovak Novozelandka Slovakinja Omanec Slovenec Omanka Slovenka Pakistanec Somalec Pakistanka Somalka Palavčan Španec Palavčanka Španka Palestinec Srb Palestinka Srbkinja Panamec Srednjeafričan Panamka Srednjeafričanka Papuanec Šrilančan Papuanka Šrilančanka Paragvajec Sudanec Paragvajka Sudanka Perujec Surinamec Perujka Surinamka Perzijec Svazijec Perzijka Svazijka Poljak Šved Poljakinja Švedinja Portugalec Svetolucijec Portugalka Svetolucijka Romun Švicar Romunka Švicarka 141 Tadžikistanec Ugandčanka Tadžikistanka Ukrajinec Tajec Ukrajinka Tajka Urugvajec Tajvanec Urugvajka Tajvanka Uzbekistanec Tanzanijec Uzbekistanka Tanzanijka Vanuatujec Tobagovec Vanuatujka Tobagovec Vatikanec Tobagovka Vatikanka Tobagovka Venezuelec Togovec Venezuelka Togovka Vietnamec Tongovec Vietnamka Tongovka Vzhodnokongovec Trinidadčan Vzhodnokongovka Trinidadčan Vzhodnotimorec Trinidadčanka Vzhodnotimorka Trinidadčanka Zahodnokongovec Tunizijec Zahodnokongovka Tunizijka Zahodnosaharec Turek Zahodnosaharka Turkinja Zairec Turkmenec Zairka Turkmenistanec Zambijec Turkmenistanka Zambijka Turkmenka Zelenortčan Tuvalujec Zelenortčanka Tuvalujka Zimbabvejec Ugandčan Zimbabvejka 142 Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi, etnične skupine) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 286 imen pripadnikov in pripadnic plemen, pa tudi imen plemen, kadar se ta razlikujejo od množinske oblike imena moškega spola ( Očipva – Očipvejec in Očipvejci, Otava – Otavec in Otavci). Nabor imen je bil narejen na podlagi izpisov iz slovenskih enciklopedij in serije monografij Ljudstva sveta (Mladinska knjiga, 1980). Nabor pripadnikov in pripadnic plemen glede na SP 2001 smo razširili predvsem s pravopisno problematičnimi imeni ( Čeroki, Daors, Sjuks, Suj ipd.) NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Kot slovarske iztočnice nastopajo edninske oblike imen pripadnikov in pripadnic posameznih plemen. Če je v rabi množinska oblika, je to razvidno iz ponazarjalnih zgledov, sicer pa so v skupino vključene tudi prevzete imenske oblike tipa Bambara, Bantu, Čeroki, Hazara, Hutu, Joruba, Kečua, Merina, Nuba, Očipva, Otava, Rohinga, Sami, Šona, Tutsi, Zulu, ki se pojavljajo v skladenjski vlogi desnih prilastkov v imenovalniku, na kar je v ponazoritvi tudi opozorjeno. Pri nekaterih iztočnicah sta uslovarjeni prevzeta in obrazilno podomačena oblika, npr. Nervijec in Nerv, ki sta obravnavani v okviru enega slovarskega sestavka kot dvojnici. Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih se obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, odklanja kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr.: Cigan – Rom Laponka – Samijka Ciganka – Rominja/ Romka Samojed – Nenec Eskim – Inuit Samojedka – Nenijka Eskimka – Inuitinja Žid – Jud Laponec – Samijec Židinja – Judinja Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 1118. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) 143 SLOVARSKI PRIKAZ: Báltinja -e samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica plemena, ki je živelo ob Baltskem morju|: Razstava je prikazala življenje Baltinj; |nadomestno ime: Litovka, Latvijka ali/in Estonka|: Najzanimivejša ženska na krovu je bila bogata Baltinja {B} Baltinjin {O} EDNINA: im. Báltinja, rod. Báltinje, daj. Báltinji, tož. Báltinjo, mest. pri Báltinji, or. z Báltinjo; DVOJINA: im. Báltinji, rod. Báltinj, daj. Báltinjama, tož. Báltinji, mest. pri Báltinjah, or. z Báltinjama; MNOŽINA: im. Báltinje, rod. Báltinj, daj. Báltinjam, tož. Báltinje, mest. pri Báltinjah, or. z Báltinjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Dačánka -e samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica plemena iz Trakije|: Kip Venus so datirali na osnovi njene frizure, ki je identična s frizurami Dačank na reliefih Trajanovega stebra {B} Dačankin {O} EDNINA: im. Dačánka, rod. Dačánke, daj. Dačánki, tož. Dačánko, mest. pri Dačánki, or. z Dačánko; DVOJINA: im. Dačánki, rod. Dačánk, daj. Dačánkama, tož. Dačánki, mest. pri Dačánkah, or. z Dačánkama; MNOŽINA: im. Dačánke, rod. Dačánk, daj. Dačánkam, tož. Dačánke, mest. pri Dačánkah, or. z Dačánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Víking -a samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnogermanskega plemena|: Saga pripoveduje, da je Viking Erik Rdeči pred več kot tisoč leti svojim rojakom zatrjeval, da je Greenlandija vsa zelena; v množini Vikingi |severnogermansko pleme|: Runski črkopis se je v Skandinaviji uveljavil z nastopom dobe Vikingov v drugi polovici 8. stoletja; |nadomestno ime: Norvežani, predvsem v zvezi s športom|: Do zadnje tekme proti Vikingom so bili naši igralci v boju za uvrstitev v četrtfinale; |igralci kluba ameriškega nogometa Minnesota Vikings|: V Minnesoti je dosegel prve točke v dresu Vikingov; dežela Vikingov ||nadomestno ime za skandinavske države, predvsem Norveško in Dansko||: Pika Nogavička prihaja iz dežele Vikingov; Smučanje je v deželi Vikingov narodni šport {B} Vikingov {O} EDNINA: im. Víking, rod. Víkinga, daj. Víkingu, tož. Víkinga, mest. pri Víkingu, or. z Víkingom; DVOJINA: im. Víkinga, rod. Víkingov, daj. Víkingoma, tož. Víkinga, mest. pri Víkingih, or. z Víkingoma; MNOŽINA: im. Víkingi, rod. Víkingov, daj. Víkingom, tož. Víkinge, mest. pri Víkingih, or. z Víkingi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena 144 Paríz1 -a m; ime bitja, prebivalsko ime |pripadnik antičnega galskega plemena|; v množini Parizi |antično galsko pleme|: Parizi so se udeležili vstaje proti Juliju Cezarju leta 52 pr. n. št. {B} Pariz, Parizka; Parizov, Parizkin; pariški {O} EDNINA: im. Paríz, rod. Paríza, daj. Parízu, tož. Paríza, mest. pri Parízu, or. s Parízom; DVOJINA: im. Paríza, rod. Parízov, daj. Parízoma, tož. Paríza, mest. pri Parízih, or. s Parízoma; MNOŽINA: im. Parízi, rod. Parízov, daj. Parízom, tož. Paríze, mest. pri Parízih, or. s Parízi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSK IH IZTOČNIC: Abhazijec Balt Abhazijka Baltinja Afar Bambar Afarka Bambara Ajmar Bambarka Ajmarka Bantu Akvitanec Bantujec Akvitanka Bantujka Alan Bask Alanka Baskinja Aleman Belg Alemanka Belginja Alobrog Bengalec Alobroginja Bengalka Ambar Botijec Ambarka Botijka Amharec Bur Amharka Burinja Amorit Bušman Amoritinja Bušmanka Anglosas Cigan Anglosasinja Ciganka Ant Cvan Antka Cvanka Apač Čerkez Apačinja Čerkezinja Arijec Čeroki Asamec Čerokijec Asamka Čerokinja Ašant Dačan Ašantka Dačanka Aškenaz Daors Aškenazinja Daorsinja Atrebat Dravid Atrebatka Dravidka Avar Eburon Avarka Eburonka Aztek Eskim Aztekinja Eskimka 145 Frank Kikujec Frankinja Kikujka Fulan Kirkazijec Fulanka Kirkazijka Furlan Kjov Furlanka Kjovinja Galec Kmer Galka Kmerka German Komanč Germanka Komančinja Got Kopt Gotinja Koptinja Grmičar Kurd Grmičarka Kurdinja Gurung Langobard Gurunginja Langobardka Havs Laponec Havsinja Laponka Hazar Lužiška Srbkinja Hazara Lužiški Srb Hazarka Maj Helvet Majevka Helvetinja Malgaš Hetit Malgašinja Hetitka Maor Huron Maorka Huronka Markoman Hutu Markomanka Hutujec Masaj Hutujka Masajka Ilir Menapijec Ilirka Menapijka Indijanec Merin Indijanka Merina Ink Merinka Inkinja Mohikanec Inuit Mohikanka Inuitka Morin Irokez Morinka Irokezinja Ndebel Jazig Ndebelka Jaziginja Nenec Jorub Nenka Joruba Nervijec Jorubka Nervijka Jud Nuba Judinja Nuba Kašub Nubinja Kašubka Nuristanec Katalonec Nuristanka Katalonka Ober Kazah Obodrit Kazahinja Obodritka Kečua Obrinja Kečujec Očipva Kečujka Očipvejec 146 Očipvejka Šanka Ostrogot Šejen Ostrogotinja Šejenka Otava Šerpa Otavec Šerpinja Otavka Šon Pariz Šona Parizka Šonka Paštun Tadžik Paštunka Tadžikinja Praslovan Tagalog Praslovanka Tagaloginja Rohinga Tamilec Rohingejec Tamilka Rohingejka Tavrisk Rom Tavriskinja Roman Tigurin Romanka Tigurinka Rominja Tuareg Rusin Tuareginja Rusinka Tutsi Sabinec Tutsijec Sabinka Tutsijka Samarijan Uskok Samarijanka Uskokinja Samaritan Uzbek Samaritanka Uzbekinja Sami Vandal Samijec Vandalka Samijka Vend Samojed Vendinja Samojedka Viking Saracen Vikinginja Saracenka Vizigot Sas Vizigotinja Sasinja Vlah Sefard Vlahinja Sefardinja Vzhodna Gotinja Sjuj Vzhodni Got Sjujka Zahodna Gotinja Sjuks Zahodni Got Sjuksinja Zapotek Slovan Zapotekinja Slovanka Zulu Svahilijec Zulujec Svahilijka Zulujka Sveb Žid Svebinja Židinja Šan 147 Pridevniki (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 265 večinoma vrstnih pridevnikov (na – ski/ -ški in - ni) iz imen držav (228), celin (21), pokrajin (11) in otokov (5), nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskih sklopov »Imena držav«, »Imena pokrajin, otokov« in »Imena celin«. Vključeni so pridevniki na – ski/ -ški in - ni (npr. pri arktičen, antarktičen) iz imen vseh držav in celin sveta, ter nekaterih pokrajin in otokov. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov, več o njih v opisih pravopisnih kategorij »Imena držav«, »Imena celin«, »Imena pokrajin, otokov« in »Prebivalska imena (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov)«. NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, smo pa v nekaterih primerih dodali nove oblike in/ali dvojnice, ki jih izkazuje aktualna raba. Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla ( etiopijski – etiopski, burkinski – burkinafaški, litovski – litvanski, perujski – peruanski, maldivijski – maldivski, bosansko-hercegovski – bosensko-hercegovski). Nekateri pridevniki na - ski/ -ški imajo spremenjena naglasna mesta, ki so rezultat drugačne rabe ( sálomonovootóški, sáudskoarábski). Spremembe pridevnikov v primerjavi z navedbami v SP 2001 so lahko tudi posledica spremembe imena države, iz katerega so tvorjeni, npr. mavricijski proti mauricijski, saudovoarabski proti savdskoarabski. Novost so pridevniki na - ski/ -ški iz držav, ki prej niso bile vključene v jezikovne priročnike ( palavski, tuvalujski; antigovski, trinidadski) ali pri katerih prej v besedotvornem gnezdu ni bil naveden pridevnik na - ski/-ški ( marshal ovootoški). Nove so tudi navedbe pogostejših stalnih besednih zvez, ki so tipične za določene pridevnike na - ski/-ški, seveda če so po značaju pravopisno zanimive, denimo zgodovinski dogodki, denarne enote, ustanove ( Irak: iraška vojna; Nova Zelandija: novozelandski dolar; Hrvaška: hrvaški sabor). Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države ali celine), iz katere je izpeljan pridevnik na – ski/ -ški ( albanski < Albanija, novogvinejski < Nova Gvineja). Pri pridevnikih, kjer je izhodiščnih iztočnic več, uvajamo ločevanje po izhodiščnih iztočnicah, npr. ameriški ( Amerika |celina|, skrajšano ime države), evropski ( Evropa |celina|, nadomestno ime meddržavne zveze). Ločevanje je zaznamovano z nadpisano številko izhodiščne iztočnice. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 975. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) 148 SLOVARSKI PRIKAZ: bahámski -a -o pridevnik bahamski arhipelag; Liberijska ladja je plula pod bahamsko zastavo; bahamski dolar ||denarna enota||: Bahamski dolar je trdno vezan na ameriški dolar (< Bahami) {O} moški: EDNINA: im. bahámski, rod. bahámskega, daj. bahámskemu, tož. bahámski (živostno bahámskega), mest. pri bahámskem, or. z bahámskim; DVOJINA: im. bahámska, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož. bahámska, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámske, mest. pri bahámskih, or. z bahámskimi ženski: EDNINA: im. bahámska, rod. bahámske, daj. bahámski, tož. bahámsko, mest. pri bahámski, or. z bahámsko; DVOJINA: im. bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož. bahámski, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámske, rod. bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámske, mest. pri bahámskih, or. z bahámskimi srednji: EDNINA: im. bahámsko, rod. bahámskega, daj. bahámskemu, tož. bahámsko, mest. pri bahámskem, or. z bahámskim; DVOJINA: im. bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož. bahámski, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámska, rod. bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámska, mest. pri bahámskih, or. z bahámskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski butánski -a -o pridevnik butanski lama; Pojem nacionalne sreče je leta 1972 oblikoval prejšnji butanski kralj (< Butan) {O} moški: EDNINA: im. butánski, rod. butánskega, daj. butánskemu, tož. butánski (živostno butánskega), mest. pri butánskem, or. z butánskim; DVOJINA: im. butánska, rod. butánskih, daj. butánskima, tož. butánska, mest. pri butánskih, or. z butánskima; MNOŽINA: im. butánski, rod. butánskih, daj. butánskim, tož. butánske, mest. pri butánskih, or. z butánskimi ženski: EDNINA: im. butánska, rod. butánske, daj. butánski, tož. butánsko, mest. pri butánski, or. z butánsko; DVOJINA: im. butánski, rod. butánskih, daj. butánskima, tož. butánski, mest. pri butánskih, or. z butánskima; MNOŽINA: im. butánske, rod. butánskih, daj. butánskim, tož. butánske, mest. pri butánskih, or. z butánskimi srednji: EDNINA: im. butánsko, rod. butánskega, daj. butánskemu, tož. butánsko, mest. pri butánskem, or. z butánskim; DVOJINA: im. butánski, rod. butánskih, daj. butánskima, tož. butánski, mest. pri butánskih, or. z butánskima; MNOŽINA: im. butánska, rod. butánskih, daj. butánskim, tož. butánska, mest. pri butánskih, or. z butánskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski oceánijski -a -o pridevnik oceanijska zveza; oceanijske etnične skupine; Avstralska reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo doslej nastopala v oceanijski skupini (< Oceanija) 149 {O} moški: EDNINA: im. oceánijski, rod. oceánijskega, daj. oceánijskemu, tož. oceánijski (živostno oceánijskega), mest. pri oceánijskem, or. z oceánijskim; DVOJINA: im. oceánijska, rod. oceánijskih, daj. oceánijskima, tož. oceánijska, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im. oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož. oceánijske, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi ženski: EDNINA: im. oceánijska, rod. oceánijske, daj. oceánijski, tož. oceánijsko, mest. pri oceánijski, or. z oceánijsko; DVOJINA: im. oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskima, tož. oceánijski, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im. oceánijske, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož. oceánijske, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi srednji: EDNINA: im. oceánijsko, rod. oceánijskega, daj. oceánijskemu, tož. oceánijsko, mest. pri oceánijskem, or. z oceánijskim; DVOJINA: im. oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskima, tož. oceánijski, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im. oceánijska, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož. oceánijska, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski vzhódnotímorski -a -o pridevnik V Diliju je na drogu prvič zaplapolala vzhodnotimorska zastava (< Vzhodni Timor) {O} moški: EDNINA: im. vzhódnotímorski, rod. vzhódnotímorskega, daj. vzhódnotímorskemu, tož. vzhódnotímorski (živostno vzhódnotímorskega), mest. pri vzhódnotímorskem, or. z vzhódnotímorskim; DVOJINA: im. vzhódnotímorska, rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskima, tož. vzhódnotímorska, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskima; MNOŽINA: im. vzhódnotímorski, rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskim, tož. vzhódnotímorske, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskimi ženski: EDNINA: im. vzhódnotímorska, rod. vzhódnotímorske, daj. vzhódnotímorski, tož. vzhódnotímorsko, mest. pri vzhódnotímorski, or. z vzhódnotímorsko; DVOJINA: im. vzhódnotímorski, rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskima, tož. vzhódnotímorski, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskima; MNOŽINA: im. vzhódnotímorske, rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskim, tož. vzhódnotímorske, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskimi srednji: EDNINA: im. vzhódnotímorsko, rod. vzhódnotímorskega, daj. vzhódnotímorskemu, tož. vzhódnotímorsko, mest. pri vzhódnotímorskem, or. z vzhódnotímorskim; DVOJINA: im. vzhódnotímorski, rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskima, tož. vzhódnotímorski, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskima; MNOŽINA: im. vzhódnotímorska, rod. vzhódnotímorskih, daj. vzhódnotímorskim, tož. vzhódnotímorska, mest. pri vzhódnotímorskih, or. z vzhódnotímorskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 150 Nabor slovarskih iztočnic: abesinski dominikanski ×2 kamerunski afganistanski dominiški kampučijski afriški džibutski kanadski afroazijski egiptovski karantanski albanski ekvadorski katarski alžirski ekvatorialnogvinejski kazahstanski ameriški emiratski kenijski andorski eritrejski kirgiški angloameriški estonski kirgizistanski angolski esvatinski kiribatski antarktičen etiopijski kitajski antigovski evrazijski kolumbijski antigovsko-barbudski evropski komorski arabski fidžijski kongovski argentinski filipinski kosovski arktičen finski kostariški armenski formoški kubanski atlantidski francoski kuvajtski avstralski frigijski laoški avstrijski gabonski latinoameriški avstro-ogrski gambijski latvijski azerbajdžanski ganski lavrazijski azijski gondorski lesotski bahamski gondvanski libanonski bahrajnski grenadski liberijski bangladeški grški libijski barbadoški gruzijski lihtenštajnski barbudski gvajanski litovski belgijski gvatemalski luksemburški belizejski gvinejski madagaskarski beloruski haitijski madžarski beninski hercegovski makedonski bissavski holandski malavijski bizantinski honduraški maldivijski bocvanski hrvaški malezijski bolgarski indijski malijski bolivijski indonezijski malteški bosanski iranski maroški bosansko-hercegovski iraški marshallovootoški brazilski irski mavretanski britanski islandski mavricijski brunejski italijanski mehiški burkinski izraelski mezoameriški burmanski jamajški mezopotamski burundijski japonski mikronezijski butanski jemenski mjanmarski čadski jordanski moldavijski cejlonski jugoslovanski monaški češki južnoafriški mongolski čilski južnoameriški mordorski ciprski južnokorejski mozambiški črnogorski južnorodezijski namibijski dahomejski južnosudanski naurujski danski kamboški nemški 151 nepalski sejšelski tajvanski nigerijski senegalski tanzanijski nigrski severnoameriški tobagovski nikaragovski severnokorejski togovski nizozemski severnorodezijski tongovski njaški siamski trinidadski norveški sierraleonski trinidadsko-tobagovski novogvinejski singapurski tunizijski novozelandski sirski turkmenistanski oceanijski slonokoščenoobalski turkmenski omanski slovaški turški pakistanski slovenski tuvalujski palavski somalski ugandski palestinski sovjetski ukrajinski panamski španski urugvajski pangejski srbski uzbekistanski papuanski srednjeafriški vanuatujski paragvajski srednjeameriški vatikanski perujski šrilanški venezuelski perzijski sudanski vietnamski poljski surinamski vzhodnokongovski portugalski svazijski vzhodnopakistanski prusik švedski vzhodnotimorski romunski svetokrištofsko-neviški zahodnokongovski ruandski svetolucijski zahodnopakistanski ruski svetotomaško-prinški zahodnosaharski salomonovootoški svetovincencijsko- zairski salvadorski grenadinski zambijski samoanski švicarski zelenortski sanmarinski tadžikistanski zimbabvejski saudski tajski 152 Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 136 vrstnih pridevnikov na - ski/- ški iz imen plemen, ljudstev, narodov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)«. Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih gradivskih virov ( Gigafida 2.0, Wikipedija, Ljudstva sveta). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu pripadnika plemena, naroda, ljudstva), iz katere je izpeljan pridevnik na - ski/- ški ( azteški < Aztek). Posebno skupino predstavljajo tista imena plemen, ljudstev, pri katerih se obstoječe, v rabi izkazano in ustaljeno ime v okolju, od koder izvira, odklanja kot nekorektno oziroma žaljivo in zanj zato priporočamo ustreznejšo sopomenko, npr.: ciganski – romski eskimski – inuitski laponski – samijski samojedski – nenski židovski – judovski Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: ánglosáški -a -o pridevnik anglosaška država; Cesar Hadrijan se je z zidom zagradil pred napadi anglosaških plemen s severa; Teorijo analize diskurza je v nadaljevanju dopolnila s spoznanji anglosaških avtorjev (< Anglosas) {O} moški: EDNINA: im. ánglosáški, rod. ánglosáškega, daj. ánglosáškemu, tož. ánglosáški (živostno ánglosáškega), mest. pri ánglosáškem, or. z ánglosáškim; DVOJINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáška, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im. ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož. ánglosáške, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi ženski: EDNINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáške, daj. ánglosáški, tož. ánglosáško, mest. pri ánglosáški, or. z ánglosáškko; DVOJINA: im. ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáški, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im. ánglosáške, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož. ánglosáške, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi 153 srednji: EDNINA: im. ánglosáško, rod. ánglosáškega, daj. ánglosáškemu, tož. ánglosáško, mest. pri ánglosáškem, or. z ánglosáškim; DVOJINA: im. ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáški, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož. ánglosáška, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski gótski -a -o pridevnik gotski slog; gotska cerkev na Ptujski Gori; Veličastna gotska katedrala v Chartresu velja za biser sakralnega stavbarstva; Stavbo krasijo bogata gotska okna (< Got) {O} moški: EDNINA: im. gótski, rod. gótskega, daj. gótskemu, tož. gótski (živostno gótskega), mest. pri gótskem, or. z gótskim; DVOJINA: im. gótska, rod. gótskih, daj. gótskima, tož. gótska, mest. pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótski, rod. gótskih, daj. gótskim, tož. gótske, mest. pri gótskih, or. z gótskimi ženski: EDNINA: im. gótska, rod. gótske, daj. gótski, tož. gótsko, mest. pri gótski, or. z gótsko; DVOJINA: im. gótski, rod. gótskih, daj. gótskima, tož. gótski, mest. pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótske, rod. gótskih, daj. gótskim, tož. gótske, mest. pri gótskih, or. z gótskimi srednji: EDNINA: im. gótsko, rod. gótskega, daj. gótskemu, tož. gótsko, mest. pri gótskem, or. z gótskim; DVOJINA: im. gótski, rod. gótskih, daj. gótskima, tož. gótski, mest. pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótska, rod. gótskih, daj. gótskim, tož. gótska, mest. pri gótskih, or. z gótskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski práslovánski -a -o pridevnik Miklošič je sestavil slovenski etimološki slovar in slovar praslovanskega jezika; Beseda bradavica je izpeljanka praslovanske besede za brado (< Praslovan) {O} moški: EDNINA: im. práslovánski, rod. práslovánskega, daj. práslovánskemu, tož. práslovánski (živostno práslovánskega), mest. pri práslovánskem, or. s práslovánskim; DVOJINA: im. práslovánska, rod. práslovánskih, daj. práslovánskima, tož. práslovánska, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im. práslovánski, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánske, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi ženski: EDNINA: im. práslovánska, rod. práslovánske, daj. práslovánski, tož. práslovánsko, mest. pri práslovánski, or. s práslovánsko; DVOJINA: im. práslovánski, rod. práslovánskih, daj. práslovánskima, tož. práslovánski, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im. práslovánske, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánske, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi srednji: EDNINA: im. práslovánsko, rod. práslovánskega, daj. práslovánskemu, tož. práslovánsko, mest. pri práslovánskem, or. s práslovánskim; DVOJINA: im. práslovánski, rod. práslovánskih, daj. práslovánskima, tož. práslovánski, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im. práslovánska, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánska, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi 154 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski víkinški -a -o pridevnik vikinška saga; V Oslu smo si ogledali muzej vikinških ladij (< Viking) {O} moški: EDNINA: im. víkinški, rod. víkinškega, daj. víkinškemu, tož. víkinški (živostno víkinškega), mest. pri víkinškem, or. z víkinškim; DVOJINA: im. víkinška, rod. víkinških, daj. víkinškima, tož. víkinška, mest. pri víkinških, or. z víkinškima; MNOŽINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj. víkinškim, tož. víkinške, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi ženski: EDNINA: im. víkinška, rod. víkinške, daj. víkinški, tož. víkinško, mest. pri víkinški, or. z víkinško; DVOJINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj. víkinškima, tož. víkinški, mest. pri víkinških, or. z víkinškima; MNOŽINA: im. víkinške, rod. víkinških, daj. víkinškim, tož. víkinške, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi srednji: EDNINA: im. víkinško, rod. víkinškega, daj. víkinškemu, tož. víkinško, mest. pri víkinškem, or. z víkinškim; DVOJINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj. víkinškima, tož. víkinški, mest. pri víkinških, or. z víkinškima; MNOŽINA: im. víkinška, rod. víkinških, daj. víkinškim, tož. víkinška, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: abhazijski bengalski ajmarski botijski akvitanski burski alanski bušmanski alemanski ciganski alobroški cvanski ambarski čerkeški amharski čerokijski amoritski dačanski anglosaški daorski antski dravidski apaški eburonski arijski eskimski asamski frankovski ašantski fulanski aškenaški furlanski atrebatski galski avarski germanski azteški gotski baltski grmičarski bambarski gurunški bantujski havški baskovski hazarski belški helvetski 155 hetitski pariški ×2 huronski paštunski hutujski praslovanski ilirski rohingejski indijanski romanski inkovski romski inuitski rusinski irokeški sabinski jaziški samarijanski jorubski samaritanski judovski samijski kašubski samojedski katalonski saracenski kazaški saški kečujski sefardski kikujski sjujski kirkazijski sjuški kjovski slovanski kmerski svahilijski komanški svebski koptski šanski kurdski šejenski langobardski šerpovski laponski šonski lužiškosrbski tadžiški majevski tagaloški malgaški tamilski maorski tavriskijski markomanski tigurinski masajski tuareški menapijski tutsijski merinski uskoški mohikanski uzbeški morinski vandalski ndebelski vendski nenski vikinški nervijski vizigotski nubski vlaški nuristanski vzhodnogotski obodritski zahodnogotski obrski zapoteški očipvejski zulujski ostrogotski židovski otavski 156 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih in verskih skupin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 69 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah jezikovnih (11), verskih (54) in rasnih (4) skupin: (1) pridevniki, ki se nanašajo na jezikovne skupine: ekavski, kreolski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na verske skupine: krščanski, budističen; (3) pridevniki, ki se nanašajo na rasne skupine: belski, pigmejski. NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( falungongovski, raeljanski). Posodobljeni so podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto, ponazarjalni zgledi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. hindujski in hinduističen, enako pisne dvojnice tipa taoističen in daoističen. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom - ni), so za iztočnico, ki ima obrazilo -en, uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. budističen […] Po skromnosti ni nič kaj vzhodnjaško budističen; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik budistični menih; budistični tempelj; Arhitekturne posebnosti templjev kažejo na to, kako predani so Tajci budistični veri. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: adamítski -a -o pridevnik Zanimalo ga je bistvo adamitskih naukov; adamitska sekta (< Adam) {O} moški: EDNINA: im. adamítski, rod. adamítskega, daj. adamítskemu, tož. adamítski (živostno adamítskega), mest. pri adamítskem, or. z adamítskim; DVOJINA: im. adamítska, rod. adamítskih, daj. adamítskima, tož. adamítska, mest. pri adamítskih, or. z adamítskima; MNOŽINA: im. adamítski, rod. adamítskih, daj. adamítskim, tož. adamítske, mest. pri adamítskih, or. z adamítskimi ženski: EDNINA: im. adamítska, rod. adamítske, daj. adamítski, tož. adamítsko, mest. pri adamítski, or. z adamítsko; DVOJINA: im. adamítski, rod. adamítskih, daj. adamítskima, tož. adamítski, mest. pri 157 adamítskih, or. z adamítskima; MNOŽINA: im. adamítske, rod. adamítskih, daj. adamítskim, tož. adamítske, mest. Pri adamítskih, or. z adamítskimi srednji: EDNINA: im. adamítsko, rod. adamítskega, daj. adamítskemu, tož. adamítsko, mest. pri adamítskem, or. z adamítskim; DVOJINA: im. adamítski, rod. adamítskih, daj. adamítskima, tož. adamítski, mest. pri adamítskih, or. z adamítskima; MNOŽINA: im. adamítska, rod. adamítskih, daj. adamítskim, tož. adamítska, mest. pri adamítskih, or. z adamítskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki bínkošten -tna -o pridevnik v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Odraščal je v binkoštni skupnosti; binkoštni ponedeljek ||krščanski praznik||: pridiga na binkoštni ponedeljek; binkoštna nedelja ||krščanski praznik||: V Slovenskih Goricah pastirji na binkoštno nedeljo močno pokajo z biči, ker tako coprnice nimajo moči nad živino; prim. ponedéljek, nedélja (< binkoštnik) {O} moški: EDNINA: im. bínkošten, rod. bínkoštnega, daj. bínkoštnemu, tož. bínkošten (živostno bínkoštnega), mest. pri bínkoštnem, or. z bínkoštnim; DVOJINA: im. bínkoštna, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnima, tož. bínkoštna, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnima; MNOŽINA: im. bínkoštni, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnim, tož. bínkoštne, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnimi ženski: EDNINA: im. bínkoštna, rod. bínkoštne, daj. bínkoštni, tož. bínkoštno, mest. pri bínkoštni, or. z bínkoštno; DVOJINA: im. bínkoštni, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnima, tož. bínkoštni, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnima; MNOŽINA: im. bínkoštne, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnim, tož. bínkoštne, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnimi srednji: EDNINA: im. bínkoštno, rod. bínkoštnega, daj. bínkoštnemu, tož. bínkoštno, mest. pri bínkoštnem, or. z bínkoštnim; DVOJINA: im. bínkoštni, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnima, tož. bínkoštni, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnima; MNOŽINA: im. bínkoštna, rod. bínkoštnih, daj. bínkoštnim, tož. bínkoštna, mest. pri bínkoštnih, or. z bínkoštnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki jéhovski -a -o pridevnik predstavniki jehovske verske skupnosti (< jehovec) {O} moški: EDNINA: im. jéhovski, rod. jéhovskega, daj. jéhovskemu, tož. jéhovski (živostno jéhovskega), mest. pri jéhovskem, or. z jéhovskim; DVOJINA: im. jéhovska, rod. jéhovskih, daj. jéhovskima, tož. jéhovska, mest. pri jéhovskih, or. z jéhovskima; MNOŽINA: im. jéhovski, rod. jéhovskih, daj. jéhovskim, tož. jéhovske, mest. pri jéhovskih, or. z jéhovskimi ženski: EDNINA: im. jéhovska, rod. jéhovske, daj. jéhovski, tož. jéhovsko, mest. pri jéhovski, or. z jéhovsko; DVOJINA: im. jéhovski, rod. jéhovskih, daj. jéhovskima, tož. jéhovski, mest. pri jéhovskih, or. z jéhovskima; MNOŽINA: im. jéhovske, rod. jéhovskih, daj. jéhovskim, tož. jéhovske, mest. pri jéhovskih, or. z jéhovskimi srednji: EDNINA: im. jéhovsko, rod. jéhovskega, daj. jéhovskemu, tož. jéhovsko, mest. pri jéhovskem, or. z jéhovskim; DVOJINA: im. jéhovski, rod. jéhovskih, daj. jéhovskima, tož. jéhovski, mest. pri 158 jéhovskih, or. z jéhovskima; MNOŽINA: im. jéhovska, rod. jéhovskih, daj. jéhovskim, tož. jéhovska, mest. pri jéhovskih, or. z jéhovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki taoístičen -čna -o in daoístičen -čna -o pridevnik v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Mnoga taoistična/daoistična svetišča so zgradili na odročnih krajih; V zgodnji taoistični simboliki tanke črte pomenijo nebo, debele pa zemljo (< taoist) {O} moški: EDNINA: im. taoístičen in daoístičen, rod. taoístičnega in daoístičnega, daj. taoístičnemu in daoístičnemu, tož. taoístičen in daoístičen (živostno taoístičnega in daoístičnega), mest. pri taoístičnem in pri daoístičnem, or. s taoístičnim in z daoístičnim; DVOJINA: im. taoístična in daoístična, rod. taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnima in daoístičnima, tož. taoístična in daoístična, mest. pri taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnima in z daoístičnima; MNOŽINA: im. taoístični in daoístični, rod. Taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnim in daoístičnim, tož. taoístične in daoístične, mest. pri taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnimi in z daoístičnimi ženski: EDNINA: im. taoístična in daoístična, rod. taoístične in daoístične, daj. taoístični in daoístični, tož. taoístično in daoístično, mest. pri taoístični in pri daoístični, or. s taoístično in z daoístično; DVOJINA: im. taoístični in daoístični, rod. taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnima in daoístičnima, tož. taoístični in daoístični, mest. pri taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnima in z daoístičnima; MNOŽINA: im. taoístične in daoístične, rod. taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnim in daoístičnim, tož. taoístične in daoístične, mest. pri taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnimi in z daoístičnimi srednji: EDNINA: im. taoístično in daoístično, rod. taoístičnega in daoístičnega, daj. taoístičnemu in daoístičnemu, tož. taoístično in daoístično, mest. pri taoístičnem in pri daoístičnem, or. s taoístičnim in z daoístičnim; DVOJINA: im. taoístični in daoístični, rod. taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnima in daoístičnima, tož. taoístični in daoístični, mest. pri taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnima in z daoístičnima; MNOŽINA: im. taoístična in daoístična, rod. taoístičnih in daoístičnih, daj. taoístičnim in daoístičnim, tož. taoístična in daoístična, mest. pri taoístičnih in pri daoístičnih, or. s taoístičnimi in z daoístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: adamitski čakavski islamističen adventističen črnski islamski albižanski džainističen jazidski amiški ekavski jehovski anabaptističen esenski judovski anglikanski evangeličanski kabalističen animističen falungongovski kajkavski bahajski grkokatoliški kalvinističen baptističen hamitski katoliški belski harekrišnovski konfucionističen binkošten hindujski koptski bogomilski ijekavski kreolski budističen ikavski kristjanski cvinglijanski indoevropski krščanski 159 kvekerski prezbiterijanski šintoističen luteranski protestantski štiftarski metodističen raeljanski štokavski mohamedanski scientološki tamilski mormonski semitski taoističen muslimanski sikhovski templjarski pigmejski staroverski zamorski pravoslaven sunitski zaratustrovski prekrščevalski šiitski židovski 160 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih, vojaških skupin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 71 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih nazorov in gibanj, navadno povezanih z vidnimi zgodovinskimi osebnostmi oz. osebnostmi iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja. Razdelili smo jih v naslednje skupine: (1) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice različnih filozofskih, političnih in kulturnih gibanj in nazorov: chavističen, darvinističen; freudovski, jungovski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice političnih strank: evroskeptičen, laburističen; (3) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice vojaških, vohunskih in drugih oboroženih skupin: alkaidovski, hamasovski, irovski; Večina geslovnika sledi ubeseditvi iz predloga prenovljenih pravopisnih pravil, razširjeni geslovnik je pripravljen glede na problematičnost skupin, npr. izkazano rabo velike začetnice v korpusnem gradivu, še zlasti če gre za izpeljanke iz lastnih imen. npr. derridajevski, stalinističen, tolstojanski. NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( chavističen, keynesijanski). Posodobljeni so podatki o izrazni podobi, denimo izgovor (namesto [frójdou̯ski] zdaj [frôjdou̯ ski], ponazarjalni zgledi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. golističen in degolističen ali heglovski in hegeljanski, enako velja za pisne dvojnice tipa sionističen in cionističen. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom - ni), so uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. marksističen […] Strniša je Sartru pripisoval materialističen in celo marksističen pogled na svet; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Marksistični filozof Louis Althusser je trdil, da je marksizem teoretični antihumanizem; marksistična teorija. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) 161 SLOVARSKI PRIKAZ: brexitski -a -o tudi brexitovski -a -o [bréksitski in bréksitou̯ski] pridevnk podpis brexitskega sporazuma; Po brexitskem referendumu je nastopilo obdobje negotovosti (< brexit) {O} moški: EDNINA: im. brexitski in brexitovski, rod. brexitskega in brexitovskega, daj. brexitskemu in brexitovskemu, tož. brexitski in brexitovski (živostno brexitskega in brexitovskega), mest. pri brexitskem in pri brexitovskem, or. z brexitskim in z brexitovskim; DVOJINA: im. brexitska in brexitovska, rod. brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskima in brexitovskima, tož. brexitska in brexitovska, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskima in z brexitovskima; MNOŽINA: im. brexitski in brexitovski, rod. brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskim in brexitovskim, tož. brexitske in brexitovske, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskimi in z brexitovskimi ženski: EDNINA: im. brexitska in brexitovska, rod. brexitske in brexitovske, daj. brexitski in brexitovski, tož. brexitsko in brexitovsko, mest. pri brexitski in pri brexitovski, or. z brexitsko in z brexitovsko; DVOJINA: im. brexitski in brexitovski, rod. brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskima in brexitovskima, tož. brexitski in brexitovski, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskima in z brexitovskima; MNOŽINA: im. brexitske in brexitovske, rod. brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskim in brexitovskim, tož. brexitske in brexitovske, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskimi in z brexitovskimi srednji: EDNINA: im. brexitsko in brexitovsko, rod. brexitskega in brexitovskega, daj. brexitskemu in brexitovskemu, tož. brexitsko in brexitovsko, mest. pri brexitskem in pri brexitovskem, or. z brexitskim in z brexitovskim; DVOJINA: im. brexitski in brexitovski, rod. brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskima in brexitovskima, tož. brexitski in brexitovski, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskima in z brexitovskima; MNOŽINA: im. brexitska in brexitovska, rod. brexitskih in brexitovskih, daj. brexitskim in brexitovskim, tož. brexitska in brexitovska, mest. pri brexitskih in pri brexitovskih, or. z brexitskimi in z brexitovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki derridajevski -a -o [deridájeu̯ski] prid. derridajevska filozofija (< Derrida) {O} moški: EDNINA: im. derridajevski, rod. derridajevskega, daj. derridajevskemu, tož. derridajevski (živostno derridajevskega), mest. pri derridajevskem, or. z derridajevskim; DVOJINA: im. derridajevska, rod. derridajevskih, daj. derridajevskima, tož. derridajevska, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im. derridajevski, rod. derridajevskih, daj. derridajevskim, tož. derridajevske, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskimi ženski: EDNINA: im. derridajevska, rod. derridajevske, daj. derridajevski, tož. derridajevsko, mest. pri derridajevski, or. z derridajevsko; DVOJINA: im. derridajevski, rod. derridajevskih, daj. derridajevskima, tož. derridajevski, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im. derridajevske, rod. derridajevskih, daj. derridajevskim, tož. derridajevske, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskimi srednji: EDNINA: im. derridajevsko, rod. derridajevskega, daj. derridajevskemu, tož. derridajevsko, mest. pri derridajevskem, or. z derridajevskim; DVOJINA: im. derridajevski, rod. derridajevskih, daj. derridajevskima, tož. derridajevski, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskima; MNOŽINA: im. derridajevska, rod. derridajevskih, daj. derridajevskim, tož. derridajevska, mest. pri derridajevskih, or. z derridajevskimi 162 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki esêsovski -a -o tudi SS-ovski -a -o [esêsou̯ski] prid. esesovski bataljon kraških lovcev (< SS1, SS2) {O} moški: EDNINA: im. esêsovski tudi SS-ovski, rod. esêsovskega tudi SS-ovskega, daj. esêsovskemu tudi SS-ovskemu, tož. esêsovski tudi SS-ovski (živostno esêsovskega tudi SS-ovskega), mest. pri esêsovskem tudi pri SS-ovskem, or. z esêsovskim tudi s SS- ovskim; DVOJINA: im. esêsovska tudi SS-ovska, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskima tudi SS- ovskima, tož. esêsovska tudi SS-ovska, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskima tudi s SS-ovskima; MNOŽINA: im. esêsovski tudi SS- ovski, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskim tudi SS-ovskim, tož. esêsovske tudi SS- ovske, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskimi tudi s SS-ovskimi ženski: EDNINA: im. esêsovska tudi SS-ovska, rod. esêsovske tudi SS-ovske, daj. esêsovski tudi SS-ovski, tož. esêsovsko tudi SS-ovsko, mest. pri esêsovski tudi pri SS-ovski, or. z esêsovsko tudi s SS-ovsko; DVOJINA: im. esêsovski tudi SS-ovski, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskima tudi SS- ovskima, tož. esêsovski tudi SS-ovski, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskima tudi s SS-ovskima; MNOŽINA: im. esêsovske tudi SS- ovske, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskim tudi SS-ovskim, tož. esêsovske tudi SS- ovske, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskimi tudi s SS-ovskimi srednji: EDNINA: im. esêsovsko tudi SS-ovsko, rod. esêsovskega tudi SS-ovskega, daj. esêsovskemu tudi SS-ovskemu, tož. esêsovsko tudi SS-ovsko, mest. pri esêsovskem tudi pri SS-ovskemu, or. z esêsovskim tudi s SS-ovskim; DVOJINA: im. esêsovski tudi SS- ovski, rod. esêsovskih tudi SS-ovskih, daj. esêsovskima tudi SS-ovskima, tož. esêsovski tudi SS- ovski, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskima tudi s SS-ovskima; MNOŽINA: im. esêsovska tudi SS-ovska, rod. esêsovskih tudi SS- ovskih, daj. esêsovskim tudi SS-ovskim, tož. esêsovska tudi SS-ovska, mest. pri esêsovskih tudi pri SS-ovskih, or. z esêsovskimi tudi s SS-ovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki janzenístičen -čna -o prid. Razmere v gimnaziji opisuje kot precej janzenistične in špartanske; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik janzenistični krožek (< Jánsen) {O} moški: EDNINA: im. janzenístičen, rod. janzenístičnega, daj. janzenístičnemu, tož. janzenístičen (živostno janzenístičnega), mest. pri janzenístičnem, or. z janzenístičnim; DVOJINA: im. janzenístična, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnima, tož. janzenístična, mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnima; MNOŽINA: im. janzenístični, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnim, tož. janzenístične, mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnimi ženski: EDNINA: im. janzenístična, rod. janzenístične, daj. janzenístični, tož. janzenístično, mest. pri janzenístični, or. z janzenístično; DVOJINA: im. janzenístični, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnima, tož. janzenístični, mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnima; MNOŽINA: im. janzenístične, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnim, tož. janzenístične, mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnimi srednji: EDNINA: im. janzenístično, rod. janzenístičnega, daj. janzenístičnemu, tož. janzenístično, mest. pri janzenístičnem, or. z janzenístičnim; DVOJINA: im. janzenístični, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnima, tož. janzenístični, mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnima; MNOŽINA: im. 163 janzenístična, rod. janzenístičnih, daj. janzenístičnim, tož. janzenístična, mest. pri janzenístičnih, or. z janzenístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alkaidovski irovski anarhističen janzenističen antisemitski jungovski avstromarksističen kantovski belogardističen keynesijanski bonapartističen komunističen brexitski krekovski cecilijanski laburističen chavističen levičarski četniški liberalen darvinističen mahničevski demokratski makiavelističen demosovski maoističen derridajevski marksističen desničarski mladoslovenski desusovski natovski eldeesovski neofašističen esdeesovski neoliberalen esdejevski neonacističen eselesovski nietzschejanski esemcejevski republikanski esesovski rojalističen evroskeptičen sionističen fašističen socialističen fatalističen stalinističen feuerbachovski staroslovenski freudovski svobodnjaški gestapovski titoističen golističen tolstojanski hamasovski torijski heglovski unionističen heideggerjanski unitarističen hitlerjanski velikonemški ilirski 164 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 34 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih umetnostnih skupin, subkultur in življenjskih slogov. Razdelili smo jih v naslednje skupine: (1) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice umetnostnih smeri: impresionističen, nadrealističen. (2) pridevniki, ki se nanašajo na pripadnike in pripadnice subkultur: čapski, darkerski; (3) različne druge skupine: prostozidarski, rotarijski. Pri pridevnikih iz subkultur upoštevamo različne podskupine: subkulture, povezane z glasbenimi žanri ( hiphoperski), družbena gibanja ( ekologističen) in nazore oziroma življenjske sloge ( veganski). NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( igričarski, raperski, emovski). Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. japijski in japijevski, enako velja za pisne dvojnice tipa pankerski in punkerski. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Pridevniki, ki se v besedilih pojavljajo večinoma kot vrstni (tj. z obrazilom - ni), so uvedeni s pojasnilom »v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik«, npr. impresionističen […] Ton njegovega pisanja je hkrati umirjen in intenziven, impresionističen in nadzorovan; v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik slika francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: čápski -a -o prid. fant čapskega videza (< čapec) 165 {O} moški: EDNINA: im. čápski, rod. čápskega, daj. čápskemu, tož. čápski (živostno čápskega), mest. pri čápskem, or. s čápskim; DVOJINA: im. čápska, rod. čápskih, daj. čápskima, tož. čápska, mest. pri čápskih, or. s čápskima; MNOŽINA: im. čápski, rod. čápskih, daj. čápskim, tož. čápske, mest. pri čápskih, or. s čápskimi ženski: EDNINA: im. čápska, rod. čápske, daj. čápski, tož. čápsko, mest. pri čápski, or. s čápsko; DVOJINA: im. čápski, rod. čápskih, daj. čápskima, tož. čápski, mest. pri čápskih, or. s čápskima; MNOŽINA: im. čápske, rod. čápskih, daj. čápskim, tož. čápske, mest. pri čápskih, or. s čápskimi srednji: EDNINA: im. čápsko, rod. čápskega, daj. čápskemu, tož. čápsko, mest. pri čápskem, or. s čápskim; DVOJINA: im. čápski, rod. čápskih, daj. čápskima, tož. čápski, mest. pri čápskih, or. s čápskima; MNOŽINA: im. čápska, rod. čápskih, daj. čápskim, tož. čápska, mest. pri čápskih, or. s čápskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki ekologístičen -čna -o prid. Učenci nižjih razredov imajo več znanja ter bolj znanstven in ekologističen odnos do metuljev (< ekologija) {O} moški: EDNINA: im. ekologístičen, rod. ekologístičnega, daj. ekologístičnemu, tož. ekologístičen (živostno ekologístičnega), mest. pri ekologístičnem, or. z ekologístičnim; DVOJINA: im. ekologístična, rod. ekologístičnih, daj. ekologístičnima, tož. ekologístična, mest. pri ekologístičnih, or. z ekologístičnima; MNOŽINA: im. ekologístični, rod. ekologístičnih, daj. ekologístičnim, tož. ekologístične, mest. pri ekologístičnih, or. z ekologístičnimi ženski: EDNINA: im. ekologístična, rod. ekologístične, daj. ekologístični, tož. ekologístično, mest. pri ekologístični, or. z ekologístično; DVOJINA: im. ekologístični, rod. ekologístičnih, daj. ekologístičnima, tož. ekologístični, mest. pri ekologístičnih, or. z ekologístičnima; MNOŽINA: im. ekologístične, rod. ekologístičnih, daj. ekologístičnim, tož. ekologístične, mest. pri ekologístičnih, or. z ekologístičnimi srednji: EDNINA: im. ekologístično, rod. ekologístičnega, daj. ekologístičnemu, tož. ekologístično, mest. pri ekologístičnem, or. z ekologístičnim; DVOJINA: im. ekologístični, rod. ekologístičnih, daj. ekologístičnima, tož. ekologístični, mest. pri ekologístičnih, or. z ekologístičnima; MNOŽINA: im. ekologístična, rod. ekologístičnih, daj. ekologístičnim, tož. ekologístična, mest. pri ekologístičnih, or. z ekologístičnimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki metálski -a -o prid. festival metalske glasbe v Tolminu; Metallica velja za eno najbolj slavnih metalskih skupin (< metal) {O} moški: EDNINA: im. metálski, rod. metálskega, daj. metálskemu, tož. metálski (živostno metálskega), mest. pri metálskem, or. z metálskim; DVOJINA: im. metálska, rod. metálskih, daj. metálskima, tož. metálska, mest. pri metálskih, or. z metálskima; MNOŽINA: im. metálski, rod. metálskih, daj. metálskim, tož. metálske, mest. pri metálskih, or. z metálskimi 166 ženski: EDNINA: im. metálska, rod. metálske, daj. metálski, tož. metálsko, mest. pri metálski, or. z metálsko; DVOJINA: im. metálski, rod. metálskih, daj. metálskima, tož. metálski, mest. pri metálskih, or. z metálskima; MNOŽINA: im. metálske, rod. metálskih, daj. metálskim, tož. metálske, mest. pri metálskih, or. z metálskimi srednji: EDNINA: im. metálsko, rod. metálskega, daj. metálskemu, tož. metálsko, mest. pri metálskem, or. z metálskim; DVOJINA: im. metálski, rod. metálskih, daj. metálskima, tož. metálski, mest. pri metálskih, or. z metálskima; MNOŽINA: im. metálska, rod. metálskih, daj. metálskim, tož. metálska, mest. pri metálskih, or. z metálskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki rotarijánski -a -o prid.; obširneje glej pri rotarijski rotárijski -a -o tudi rotarijánski -a -o prid. predsednik rotarijskega kluba; Jutri bo v hotelu Union potekal dobrodelni rotarijski ples (< Zveza Rotary klubov) {O} moški: EDNINA: im. rotárijski tudi rotarijánski, rod. rotárijskega tudi rotarijánskega, daj. rotárijskemu tudi rotarijánskemu, tož. rotárijski tudi rotarijánski (živostno rotárijskega tudi rotarijánskega), mest. pri rotárijskem tudi pri rotarijánskem, or. z rotárijskim tudi z rotarijánskim; DVOJINA: im. rotárijska tudi rotarijánska, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskima tudi rotarijánskima, tož. rotárijska tudi rotarijánska, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, or. z rotárijskima tudi z rotarijánskima; MNOŽINA: im. rotárijski tudi rotarijánski, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskim tudi rotarijánskim, tož. rotárijske tudi rotarijánske, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, or. z rotárijskimi tudi z rotarijánskimi ženski: EDNINA: im. rotárijska tudi rotarijánska, rod. rotárijske tudi rotarijánske, daj. rotárijski tudi rotarijánski, tož. rotárijsko tudi rotarijánsko, mest. pri rotárijski tudi pri rotarijánski, or. z rotárijsko tudi z rotarijánsko; DVOJINA: im. rotárijski tudi rotarijánski, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskima tudi rotarijánskima, tož. rotárijski tudi rotarijánski, mest. pri rotárijskih tudi pri rotarijánskih, or. z rotárijskima tudi z rotarijánskima; MNOŽINA: im. rotárijske tudi rotarijánske, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskim tudi rotarijánskim, tož. rotárijske tudi rotarijánske, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, or. z rotárijskimi tudi z rotarijánskimi srednji: EDNINA: im. rotárijsko tudi rotarijánsko, rod. rotárijskega tudi rotarijánskega, daj. rotárijskemu tudi rotarijánskemu, tož. rotárijsko tudi rotarijánsko, mest. pri rotárijskem tudi pri rotarijánskem, or. z rotárijskim tudi z rotarijánskim; DVOJINA: im. rotárijski tudi rotarijánski, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskima tudi rotarijánskima, tož. rotárijski tudi rotarijánski, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, or. z rotárijskima tudi z rotarijánskima; MNOŽINA: im. rotárijska tudi rotarijánska, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskim tudi rotarijánskim, tož. rotárijska tudi rotarijánska, mest. pri rotárijskih tudi pri rotarijánskih, or. z rotárijskimi tudi z rotarijánskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 167 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aleksandrijski metalski byronovski metelkovski čapski milenijski čefurski modernističen darkerski nadrealističen ekologističen obritoglavski ekspresionističen pankovski emovski postmodernističen gamerski prostozidarski geekovski raperski hiphoperski rejverski hipijevski rolkarski hipsterski rotarijski igričarski skejterski impresionističen skinheadovski japijevski skinovski lionističen veganski 168 Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami redov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 20 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah različnih redov. NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( ivanovski, hospitalski). Vse iztočnice so opramljene s podatkom o izvoru oziroma izhodiščni besedi, npr. benediktinski (< Benedikt), uršulinski (< Uršula). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: avguštínski -a -o prid. avguštinski samostan; Vstopil je v avguštinski red in prevzel redovniško ime Gregor (< avguštinec) {O} moški: EDNINA: im. avguštínski, rod. avguštínskega, daj. avguštínskemu, tož. avguštínski (živostno avguštínskega), mest. pri avguštínskem, or. z avguštínskim; DVOJINA: im. avguštínska, rod. avguštínskih, daj. avguštínskima, tož. avguštínska, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskima; MNOŽINA: im. avguštínski, rod. avguštínskih, daj. avguštínskim, tož. avguštínske, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskimi ženski: EDNINA: im. avguštínska, rod. avguštínske, daj. avguštínski, tož. avguštínsko, mest. pri avguštínski, or. z avguštínsko; DVOJINA: im. avguštínski, rod. avguštínskih, daj. avguštínskima, tož. avguštínski, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskima; MNOŽINA: im. avguštínske, rod. avguštínskih, daj. avguštínskim, tož. avguštínske, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskimi srednji: EDNINA: im. avguštínsko, rod. avguštínskega, daj. avguštínskemu, tož. avguštínsko, mest. pri avguštínskem, or. z avguštínskim; DVOJINA: im. avguštínski, rod. avguštínskih, daj. avguštínskima, tož. avguštínski, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskima; MNOŽINA: im. avguštínska, rod. avguštínskih, daj. avguštínskim, tož. avguštínska, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskimi 169 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki frančiškánski -a -o prid. frančiškanski samostan; Papežev vzornik je ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški; V ljubljanski frančiškanski knjižnici najdemo izdajo Luthrovega prevoda Biblije (< frančiškan) {O} moški: EDNINA: im. frančiškánski, rod. frančiškánskega, daj. frančiškánskemu, tož. frančiškánski (živostno frančiškánskega), mest. pri frančiškánskem, or. s frančiškánskim; DVOJINA: im. frančiškánska, rod. frančiškánskih, daj. frančiškánskima, tož. frančiškánska, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskima; MNOŽINA: im. frančiškánski, rod. frančiškánskih, daj. frančiškánskim, tož. frančiškánske, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskimi ženski: EDNINA: im. frančiškánska, rod. frančiškánske, daj. frančiškánski, tož. frančiškánsko, mest. pri frančiškánski, or. s frančiškánsko; DVOJINA: im. frančiškánski, rod. frančiškánskih, daj. frančiškánskima, tož. frančiškánski, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskima; MNOŽINA: im. frančiškánske, rod. frančiškánskih, daj. frančiškánskim, tož. frančiškánske, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskimi srednji: EDNINA: im. frančiškánsko, rod. frančiškánskega, daj. frančiškánskemu, tož. frančiškánsko, mest. pri frančiškánskem, or. s frančiškánskim; DVOJINA: im. frančiškánski, rod. frančiškánskih, daj. frančiškánskima, tož. frančiškánski, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskima; MNOŽINA: im. frančiškánska, rod. frančiškánskih, daj. frančiškánskim, tož. frančiškánska, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki klaríški -a -o prid. klariški samostan v Turnišču (< klarisa) {O} moški: EDNINA: im. klaríški, rod. klaríškega, daj. klaríškemu, tož. klaríški (živostno klaríškega), mest. pri klaríškem, or. s klaríškim; DVOJINA: im. klaríška, rod. klaríških, daj. klaríškima, tož. klaríška, mest. pri klaríških, or. s klaríškima; MNOŽINA: im. klaríški, rod. klaríških, daj. klaríškim, tož. klaríške, mest. pri klaríških, or. s klaríškimi ženski: EDNINA: im. klaríška, rod. klaríške, daj. klaríški, tož. klaríško, mest. pri klaríški, or. s klaríško; DVOJINA: im. klaríški, rod. klaríških, daj. klaríškima, tož. klaríški, mest. pri klaríških, or. s klaríškima; MNOŽINA: im. klaríške, rod. klaríških, daj. klaríškim, tož. klaríške, mest. pri klaríških, or. s klaríškimi srednji: EDNINA: im. klaríško, rod. klaríškega, daj. klaríškemu, tož. klaríško, mest. pri klaríškem, or. s klaríškim; DVOJINA: im. klaríški, rod. klaríških, daj. klaríškima, tož. klaríški, mest. pri klaríških, or. s klaríškima; MNOŽINA: im. klaríška, rod. klaríških, daj. klaríškim, tož. klaríška, mest. pri klaríških, or. s klaríškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 170 salezijánski -a -o prid. salezijanski zavod; Don Bosko je bil med drugim ustanovitelj salezijanskega reda (< salezijanec) {O} moški: EDNINA: im. salezijánski, rod. salezijánskega, daj. salezijánskemu, tož. salezijánski (živostno salezijánskega), mest. pri salezijánskem, or. s salezijánskim; DVOJINA: im. salezijánska, rod. salezijánskih, daj. salezijánskima, tož. salezijánska, mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskima; MNOŽINA: im. salezijánski, rod. salezijánskih, daj. salezijánskim, tož. salezijánske, mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskimi ženski: EDNINA: im. salezijánska, rod. salezijánske, daj. salezijánski, tož. salezijánsko, mest. pri salezijánski, or. s salezijánsko; DVOJINA: im. salezijánski, rod. salezijánskih, daj. salezijánskima, tož. salezijánski, mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskima; MNOŽINA: im. salezijánske, rod. salezijánskih, daj. salezijánskim, tož. salezijánske, mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskimi srednji: EDNINA: im. salezijánsko, rod. salezijánskega, daj. salezijánskemu, tož. salezijánsko, mest. pri salezijánskem, or. s salezijánskim; DVOJINA: im. salezijánski, rod. salezijánskih, daj. salezijánskima, tož. salezijánski, mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskima; MNOŽINA: im. salezijánska, rod. salezijánskih, daj. salezijánskim, tož. salezijánska, mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: avguštinski ivanovski benediktinski jezuitski bernardinski kapucinski celestinski karmeličanski cistercijanski kartuzijanski derviški klariški diskalceatski magdalenski dominikanski minoritski frančiškanski salezijanski hospitalski uršulinski 171 Pridevniki (iz imen vladarskih in plemiških rodbin) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 32 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob pripadnikih in pripadnicah vladarskih in plemiških rodbin, npr. Auerspergi, Frankopani, Windsorji … Pri pridevnikih upoštevamo tudi potencialno pomensko razširitev, npr. na obdobja in sloge ( tudorski – tudorski slog; windsorski – windsorski stol, windsorski vozel), ter na prekrivnost z nekaterimi zemljepisnimi imeni (npr. Burbon – Burbonsko otočje – burbonska vanilja/ vanilija). NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( khislski, oldenburški). Pisne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. hanovrski in hannovrski. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: ándeški -a -o prid. |nanašajoč se na mesto Andechs|: andeški župan; |nanašajoč se na rodbino Andeških|: Iz andeškega rodu izhaja več svetnic in svetnikov; Utrdba v Kamniku je varovala naselbino in bila sedež andeških posestev; Freska v cerkvi prikazuje andeško grofovsko rodbino (< Andechs) {O} moški: EDNINA: im. ándeški, rod. ándeškega, daj. ándeškemu, tož. ándeški (živostno ándeškega), mest. pri ándeškem, or. z ándeškim; DVOJINA: im. ándeška, rod. ándeških, daj. ándeškima, tož. ándeška, mest. pri ándeških, or. z ándeškima; MNOŽINA: im. ándeški, rod. ándeških, daj. ándeškim, tož. ándeške, mest. pri ándeških, or. z ándeškimi ženski: EDNINA: im. ándeška, rod. ándeške, daj. ándeški, tož. ándeško, mest. pri ándeški, or. z ándeško; DVOJINA: im. ándeški, rod. ándeških, daj. ándeškima, tož. ándeški, mest. pri ándeških, or. z ándeškima; MNOŽINA: im. ándeške, rod. ándeških, daj. ándeškim, tož. ándeške, mest. pri ándeških, or. z ándeškimi srednji: EDNINA: im. ándeško, rod. ándeškega, daj. ándeškemu, tož. ándeško, mest. pri ándeškem, or. z ándeškim; DVOJINA: im. ándeški, rod. ándeških, daj. ándeškima, tož. ándeški, mest. pri 172 ándeških, or. z ándeškima; MNOŽINA: im. ándeška, rod. ándeških, daj. ándeškim, tož. ándeška, mest. pri ándeških, or. z ándeškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki fránkopanski -a -o prid. V frankopanskem dvorcu je nastal Vinodolski zakonik, prvi slovanski pravni kodeks; frankopanska kolonizacija (< Frankopan) {O} moški: EDNINA: im. fránkopanski, rod. fránkopanskega, daj. fránkopanskemu, tož. fránkopanski (živostno fránkopanskega), mest. pri fránkopanskem, or. s fránkopanskim; DVOJINA: im. fránkopanska, rod. fránkopanskih, daj. fránkopanskima, tož. fránkopanska, mest. pri fránkopanskih, or. s fránkopanskima; MNOŽINA: im. fránkopanski, rod. fránkopanskih, daj. fránkopanskim, tož. fránkopanske, mest. pri fránkopanskih, or. s fránkopanskimi ženski: EDNINA: im. fránkopanska, rod. fránkopanske, daj. fránkopanski, tož. fránkopansko, mest. pri fránkopanski, or. s fránkopansko; DVOJINA: im. fránkopanski, rod. fránkopanskih, daj. fránkopanskima, tož. fránkopanski, mest. pri fránkopanskih, or. s fránkopanskima; MNOŽINA: im. fránkopanske, rod. fránkopanskih, daj. fránkopanskim, tož. fránkopanske, mest. pri fránkopanskih, or. s fránkopanskimi srednji: EDNINA: im. fránkopansko, rod. fránkopanskega, daj. fránkopanskemu, tož. fránkopansko, mest. pri fránkopanskem, or. s fránkopanskim; DVOJINA: im. fránkopanski, rod. fránkopanskih, daj. fránkopanskima, tož. fránkopanski, mest. pri fránkopanskih, or. s fránkopanskima; MNOŽINA: im. fránkopanska, rod. fránkopanskih, daj. fránkopanskim, tož. fránkopanska, mest. pri fránkopanskih, or. s fránkopanskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki turjáški -a -o prid. |nanašajoč se na Turjak in Turjačane|: V 14. in 15. stoletju so imeli turjaški grofje številne plavže in fužine; Jurija Dalmatin je na turjaškem gradu prevajal Biblijo; pesem o turjaški Rozamundi (< Turjak) {O} moški: EDNINA: im. turjáški, rod. turjáškega, daj. turjáškemu, tož. turjáški (živostno turjáškega), mest. pri turjáškem, or. s turjáškim; DVOJINA: im. turjáška, rod. turjáških, daj. turjáškima, tož. turjáška, mest. pri turjáških, or. s turjáškima; MNOŽINA: im. turjáški, rod. turjáških, daj. turjáškim, tož. turjáške, mest. pri turjáških, or. s turjáškimi ženski: EDNINA: im. turjáška, rod. turjáške, daj. turjáški, tož. turjáško, mest. pri turjáški, or. s turjáško; DVOJINA: im. turjáški, rod. turjáških, daj. turjáškima, tož. turjáški, mest. pri turjáških, or. s turjáškima; MNOŽINA: im. turjáške, rod. turjáških, daj. turjáškim, tož. turjáške, mest. pri turjáških, or. s turjáškimi srednji: EDNINA: im. turjáško, rod. turjáškega, daj. turjáškemu, tož. turjáško, mest. pri turjáškem, or. s turjáškim; DVOJINA: im. turjáški, rod. turjáških, daj. turjáškima, tož. turjáški, mest. pri turjáških, or. s turjáškima; MNOŽINA: im. turjáška, rod. turjáških, daj. turjáškim, tož. turjáška, mest. pri turjáških, or. s turjáškimi 173 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki yorški -a -o [jórški] prid. Leta 1471 so v Angliji v bitki pri Barnetu yorški vojaki premagali Lancastrovo vojsko; yorška vojvodinja (< York1) {O} moški: EDNINA: im. yorški, rod. yorškega, daj. yorškemu, tož. yorški (živostno yorškega), mest. pri yorškem, or. z yorškim; DVOJINA: im. yorška, rod. yorških, daj. yorškima, tož. yorška, mest. pri yorških, or. z yorškima; MNOŽINA: im. yorški, rod. yorških, daj. yorškim, tož. yorške, mest. pri yorških, or. z yorškimi ženski: EDNINA: im. yorška, rod. yorške, daj. yorški, tož. yorško, mest. pri yorški, or. z yorško; DVOJINA: im. yorški, rod. yorških, daj. yorškima, tož. yorški, mest. pri yorških, or. z yorškima; MNOŽINA: im. yorške, rod. yorških, daj. yorškim, tož. yorške, mest. pri yorških, or. z yorškimi srednji: EDNINA: im. yorško, rod. yorškega, daj. yorškemu, tož. yorško, mest. pri yorškem, or. z yorškim; DVOJINA: im. yorški, rod. yorških, daj. yorškima, tož. yorški, mest. pri yorških, or. z yorškima; MNOŽINA: im. yorška, rod. yorških, daj. yorškim, tož. yorška, mest. pri yorških, or. z yorškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: andeški karolinški anžujski khislski anžuvinski makabejski attemški medičejski auersperški merovinški babenberški oldenburški babenberžanski ptolemajski barbo-waxensteinski seldžuški borgijski stewartski burbonski stuartski frankopanski švabski habsburški tudorski hanovrski turjaški herbersteinski windsorski jagelonski yorški kapetinški žovneški 174 Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 23 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki so v besednih družinah ob naselbinskih/krajevnih zemljepisnih imenih. Razdelili smo jih v naslednje skupine: (1) pridevniki, ki se nanašajo na aktualna naselbinska/krajevna imena: amsterdamski, beneški, dunajski, helsinški, sanktpeterburški, stokholmski; (2) pridevniki, ki se nanašajo na zgodovinska imena: leningrajski, stalingrajski, volgograjski; (3) pridevniki, ki se nanašajo na domišljijska imena: blatnodolski, butalski, gožanski. Pri pridevnikih upoštevamo tudi potencialno pomensko razširitev, npr. rimski – (a) nanašajoč se na stare Rimljane in rimski imperij, (b) nanašajoč se na Rim, (c) na našajoč se na Rim kot sedež Rimokatoliške cerkve. V stalnih besednih zvezah so opredeljene zveze, ki označujejo poimenovanja zgodovinskih dogodkov ( amsterdamski vrh, leningrajska partijska čistka, stalingrajska bitka) ali bolezni ( stockholmski sindrom) in nagrad ( šentjakobski prstan). Vsi pridevniki, ki so del lastnih imen, npr. Amsterdamska pogodba, Beneški bienale, Beneški filmski festival, Carigrajska konvencija, Ljubljanski maraton, Dunajski gozd, Dunajsko Novo Mesto, Pariška mirovna pogodba ..., so ob pridevnikih uvedeni z vodilko primerjaj (= prim.) na samostojno NOVOSTI: Novost so pridevniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( blatnodolski, oldenburški). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: ámsterdamski -a -o prid. amsterdamsko pivo; Herbert je lastnik kluba v amsterdamski rdeči četrti De Wallen; V slovitih amsterdamskih kanalih živijo tjulnji; amsterdamski vrh ||srečanje držav članic Evropske unije||: Na amsterdamskem vrhu junija 1997 je Nemčija najodločneje zagovarjala sankcioniranje finančne nediscipline; prim. Amsterdamska pogodba (< Amsterdam) {O} moški: EDNINA: im. ámsterdamski, rod. ámsterdamskega, daj. ámsterdamskemu, tož. ámsterdamski (živostno ámsterdamskega), mest. pri ámsterdamskem, or. z ámsterdamskim; 175 DVOJINA: im. ámsterdamska, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskima, tož. ámsterdamska, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskima; MNOŽINA: im. ámsterdamski, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskim, tož. ámsterdamske, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskimi ženski: EDNINA: im. ámsterdamska, rod. ámsterdamske, daj. ámsterdamski, tož. ámsterdamsko, mest. pri ámsterdamski, or. z ámsterdamsko; DVOJINA: im. ámsterdamski, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskima, tož. ámsterdamski, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskima; MNOŽINA: im. ámsterdamske, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskim, tož. ámsterdamske, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskimi srednji: EDNINA: im. ámsterdamsko, rod. ámsterdamskega, daj. ámsterdamskemu, tož. ámsterdamsko, mest. pri ámsterdamskem, or. z ámsterdamskim; DVOJINA: im. ámsterdamski, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskima, tož. ámsterdamski, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskima; MNOŽINA: im. ámsterdamska, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskim, tož. ámsterdamska, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja zgodovinskih dogodkov láški -a -o prid. |nanašajoč se na mesto Laško|: laški podžupan; |nekdaj nanašajoč se na pokrajino|: Sestavili so mešan odbor iz naših in laških vitezov; |slabšalno nanašajoč se na Italijo|: Upokojeni laški birokrati davke plačujejo Italiji ustrezneje italijanski; (< Laško1) {O} moški: EDNINA: im. láški, rod. láškega, daj. láškemu, tož. láški (živostno láškega), mest. pri láškem, or. z láškim; DVOJINA: im. láška, rod. láških, daj. láškima, tož. láška, mest. pri láških, or. z láškima; MNOŽINA: im. láški, rod. láških, daj. láškim, tož. láške, mest. pri láških, or. z láškimi ženski: EDNINA: im. láška, rod. láške, daj. láški, tož. láško, mest. pri láški, or. z láško; DVOJINA: im. láški, rod. láških, daj. láškima, tož. láški, mest. pri láških, or. z láškima; MNOŽINA: im. láške, rod. láških, daj. láškim, tož. láške, mest. pri láških, or. z láškimi srednji: EDNINA: im. láško, rod. láškega, daj. láškemu, tož. láško, mest. pri láškem, or. z láškim; DVOJINA: im. láški, rod. láških, daj. láškima, tož. láški, mest. pri láških, or. z láškima; MNOŽINA: im. láška, rod. láških, daj. láškim, tož. láška, mest. pri láških, or. z láškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki sánktpéterburški -a -o prid. sanktpeterburški Ermitaž; Katarino Veliko so pokopali v sanktpeterburški katedrali sv. Petra in Pavla; sanktpeterburško pristanišče; prim. Sanktpeterburška filharmonija (< Sankt Peterburg) {O} moški: EDNINA: im. sánktpéterburški, rod. sánktpéterburškega, daj. sánktpéterburškemu, tož. sánktpéterburški (živostno sánktpéterburškega), mest. pri sánktpéterburškem, or. s sánktpéterburškim; DVOJINA: im. sánktpéterburška, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškima, tož. sánktpéterburška, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškima; MNOŽINA: im. sánktpéterburški, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškim, tož. sánktpéterburške, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškimi 176 ženski: EDNINA: im. sánktpéterburška, rod. sánktpéterburške, daj. sánktpéterburški, tož. sánktpéterburško, mest. pri sánktpéterburški, or. s sánktpéterburško; DVOJINA: im. sánktpéterburški, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškima, tož. sánktpéterburški, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškima; MNOŽINA: im. sánktpéterburške, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškim, tož. sánktpéterburške, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškimi srednji: EDNINA: im. sánktpéterburško, rod. sánktpéterburškega, daj. sánktpéterburškemu, tož. sánktpéterburško, mest. pri sánktpéterburškem, or. s sánktpéterburškim; DVOJINA: im. sánktpéterburški, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškima, tož. sánktpéterburški, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškima; MNOŽINA: im. sánktpéterburška, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškim, tož. sánktpéterburška, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: amsterdamski beneški blatnodolski butalski carigrajski dunajski goličavski gosposvetski gožanski helsinški kanoški laški leningrajski ljubljanski moskovski pariški rimski sanktpeterburški stalingrajski stockholmski šentjakobski tržaški volgograjski 177 Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 5 slovarskih iztočnic ter zajema pridevnike, ki izpeljanke iz poimenovanj nagrad, odlikovanj … NOVOSTI: Vsi pridevniki so prvič vključeni v slovar knjižnega jezika. Upoštevana je tudi dvojnična raba, npr. naglasne dvojnice ( gôngovski tudi góngovski), ki izhajajo iz dvojnic pri nagradah. Če je dvojnica enakovredna, se pojavlja kot enakovredna izbira tudi v zgledih in ponazoritvah, če dvojnica ni enakovredna, jo povezujemo z oznako tudi le v zaglavju in oblikoslovnih paradigmah. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: gôngovski -a -o tudi góngovski -a -o prid. V ponudbo so vključili gongovske kopeli; Voditelj z Radia Maribor je že v prejšnji gongovski sezoni dokazal, da mu ljudje z veseljem prisluhnejo (< gong) {O} moški: EDNINA: im. gôngovski tudi góngovski, rod. gôngovskega tudi góngovskega, daj. gôngovskemu tudi góngovskemu, tož. gôngovski tudi góngovski (živostno gôngovskega tudi góngovskega), mest. pri gôngovskem tudi pri góngovskem, or. z gôngovskim tudi z góngovskim; DVOJINA: im. gôngovska tudi góngovska, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskima tudi góngovskima, tož. gôngovska tudi góngovska, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovskima tudi z góngovskima; MNOŽINA: im. gôngovski tudi góngovski, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskim tudi góngovskim, tož. gôngovske tudi góngovske, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovskimi tudi z góngovskimi ženski: EDNINA: im. gôngovska tudi góngovska, rod. gôngovske tudi góngovske, daj. gôngovski tudi góngovski, tož. gôngovsko tudi góngovsko, mest. pri gôngovski tudi pri góngovski, or. z gôngovsko tudi z góngovsko; DVOJINA: im. gôngovski tudi góngovski, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskima tudi góngovskima, tož. gôngovski tudi góngovski, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovskima tudi z góngovskima; MNOŽINA: im. gôngovske tudi góngovske, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskim tudi góngovskim, tož. 178 gôngovske tudi góngovske, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovskimi tudi z góngovskimi srednji: EDNINA: im. gôngovsko tudi góngovsko, rod. gôngovskega tudi góngovskega, daj. gôngovskemu tudi góngovskemu, tož. gôngovsko tudi góngovsko, mest. pri gôngovskem tudi pri góngovskem, or. z gôngovskim tudi z góngovskim; DVOJINA: im. gôngovski tudi góngovski, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskima tudi góngovskima, tož. gôngovski tudi góngovski, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovskima tudi z góngovskima; MNOŽINA: im. gôngovska tudi góngovska, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskim tudi góngovskim, tož. gôngovska tudi góngovska, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovskimi tudi z góngovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki kresníkovski -a -o prid. Po kresnikovski tradiciji nagrado podelijo junija; kresnikovska žirija (< kresnik) {O} moški: EDNINA: im. krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krésnikovskega tudi kresníkovskega, daj. krésnikovskemu tudi kresníkovskemu, tož. krésnikovski tudi kresníkovski (živostno krésnikovskega tudi kresníkovskega), mest. pri krésnikovskem tudi pri kresníkovskem, or. s krésnikovskim tudi s kresníkovskim; DVOJINA: im. krésnikovska tudi kresníkovska, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskima tudi kresníkovskima, tož. krésnikovska tudi kresníkovska, mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskima tudi s kresníkovskima; MNOŽINA: im. krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskim tudi kresníkovskim, tož. krésnikovske tudi kresníkovske, mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskimi tudi s kresníkovskimi ženski: EDNINA: im. krésnikovska tudi kresníkovska, rod. krésnikovske tudi kresníkovske, daj. krésnikovski tudi kresníkovski, tož. krésnikovsko tudi kresníkovsko, mest. pri krésnikovski tudi pri kresníkovski, or. s krésnikovsko tudi s kresníkovsko; DVOJINA: im. krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskima tudi kresníkovskima, tož. krésnikovski tudi kresníkovski, mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskima tudi s kresníkovskima; MNOŽINA: im. krésnikovske tudi kresníkovske, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskim tudi kresníkovskim, tož. krésnikovske tudi kresníkovske, mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskimi tudi s kresníkovskimi srednji: EDNINA: im. krésnikovsko tudi kresníkovsko, rod. krésnikovskega tudi kresníkovskega, daj. krésnikovskemu tudi kresníkovskemu, tož. krésnikovsko tudi kresníkovsko, mest. pri krésnikovskem tudi pri kresníkovskem, or. s krésnikovskim tudi s kresníkovskim; DVOJINA: im. krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskima tudi kresníkovskima, tož. krésnikovski tudi kresníkovski, mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskima tudi s kresníkovskima; MNOŽINA: im. krésnikovska tudi kresníkovska, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskim tudi kresníkovskim, tož. krésnikovska tudi kresníkovska, mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskimi tudi s kresníkovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 179 nobélovski -a -o prid. dražba knjig nobelovskega pisatelja Johna Steinbecka; nobelovska komisija; prim. Nobelov (< Nobel) {O} moški: EDNINA: im. nobélovski, rod. nobélovskega, daj. nobélovskemu, tož. nobélovski (živostno nobélovskega), mest. pri nobélovskem, or. z nobélovskim; DVOJINA: im. nobélovska, rod. nobélovskih, daj. nobélovskima, tož. nobélovska, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskima; MNOŽINA: im. nobélovski, rod. nobélovskih, daj. nobélovskim, tož. nobélovske, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskimi ženski: EDNINA: im. nobélovska, rod. nobélovske, daj. nobélovski, tož. nobélovsko, mest. pri nobélovski, or. z nobélovsko; DVOJINA: im. nobélovski, rod. nobélovskih, daj. nobélovskima, tož. nobélovski, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskima; MNOŽINA: im. nobélovske, rod. nobélovskih, daj. nobélovskim, tož. nobélovske, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskimi srednji: EDNINA: im. nobélovsko, rod. nobélovskega, daj. nobélovskemu, tož. nobélovsko, mest. pri nobélovskem, or. z nobélovskim; DVOJINA: im. nobélovski, rod. nobélovskih, daj. nobélovskima, tož. nobélovski, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskima; MNOŽINA: im. nobélovska, rod. nobélovskih, daj. nobélovskim, tož. nobélovska, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: gongovski grammyjevski kresnikovski nobelovski oskarjevski 180 Priimki s predimki GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 42 priimkov s predimki. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) priimki, pri katerih je predimek pisan nestično ( de Palma, De Palma); (2) priimki z dvema nestično pisanima predimkoma ( de la Vega); (3) večdelni priimki, od katerih ima zadnji enega ali več predimkov ( Calderon de la Barca); (4) priimki, pri katerih je predimek okrajšava ( St. John); (5) priimki, pri katerih je prvotni predimek pisan pred opuščajem ali stično ( D’Annunzio, MacDowel ). NOVOSTI: Glede na Slovenski pravopis 2001 smo ponazarjalno gradivo v tej skupini obvestilno razširili s primeri tipičnih skladenjskih rab. Vsa gesla vsebujejo zglede za skladenjski položaj sredi povedi, in sicer samostojno ter za osebnim imenom ( Govoril sem s kapetanom O’Connorjem; irska pevka Sinead O’Connor). Gesla, pri katerih je predimek pred priimkom pisan z malo začetnico, pa vsebujejo še zglede za položaj na začetku povedi ( De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju). Priimki, ki se v rabi pojavljajo brez predimkov, so tudi v iztočnici zapisani brez njih. Vendar pa je v nasprotju z SP 2001 podatek o obstoju predimka v geslu vsebovan. Pred tipskim zgledom za skladenjski položaj za osebnim imenom ta tip gesel namreč vsebuje opozorilo »za imenom s predimkom« ( Metternich [...] za imenom s predimkom Postal je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha). Novost glede na SP 2001 je tudi diferenciranje gesel glede na to, ali gre za priimek s predimkom, ki je bil v pregledanem gradivu vezan na posameznika ( d’Indy, Saint-Exupèry), ali za splošno rabljen priimek s predimkom ( Asad, de Souza). Prvi tip gesel ima v zaglavju vedno identifikacijo (pri Baudouin de Courtenay npr. Jan Baudouin de Courtenay: poljski jezikoslovec). Drugačna je tudi obvestilnost v delu gesla, ki vsebuje sklonske oblike, saj je pri tem tipu gesel navedena le edninska paradigma, pri vseh drugih geslih pa vse tri. Besedotvorno gnezdo na koncu slovarskega sestavka vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( d’Indy: B d’Indyjev). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 46, 860. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Gadáfi -ja m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |libijski politik in voditelj|: Gadafi je bil na oblasti 42 let; srečanje z Gadafijem; za rojstnim imenom s predimkom režim Omarja Moamerja el Gadafija; prim. gadafi {B} Gadafijev 181 {O} EDNINA: im. Gadáfi, rod. Gadáfija, daj. Gadáfiju, tož. Gadáfija, mest. pri Gadáfiju, or. z Gadáfijem STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola íbn Sáud ∼ -a m; ime bitja, osebno ime |saudski kralj|: sin kralja ibn Sauda; Ibn Saud je leta 1925 zavzel dve najpomembnejši islamski sveti mesti ‒ Meko in Medino {B} ibn Saudov {O} EDNINA: im. íbn Sáud, rod. íbn Sáuda, daj. íbn Sáudu, tož. íbn Sáudu, mest. pri íbn Sáudu, or. z íbn Sáudom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; priimki s predimki La Fontaine ~ -na [la fontên] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |priimek|; |francoski pesnik|: V novejši zgodovini so bili znani basnopisci La Fontaine, Lessing in Krilov; za rojstnim imenom s predimkom V basnih Jeana de La Fontaina nastopajo živali s čudaškimi lastnostmi {B} La Fontainov {O} EDNINA: im. La Fontaine, rod. La Fontaina, daj. La Fontainu, tož. La Fontaina, mest. pri La Fontainu, or. z La Fontainom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki MacDowell1 -lla [məgdávəl, rod. məgdála] m; ime bitja, osebno ime |priimek|: Igrali so prvo izvedbo koncerta ameriškega skladatelja MacDowlla {B} MacDowllov {O} EDNINA: im. MacDowell, rod. MacDowlla, daj. MacDowllu, tož. MacDowlla, mest. pri MacDowllu, or. z MacDowllom; DVOJINA: im. MacDowlla, rod. MacDowllov, daj. MacDowlloma, tož. MacDowlla, mest. pri MacDowllih, or. z MacDowlloma; MNOŽINA: im. MacDowlli, rod. MacDowllov, daj. MacDowllom, tož. MacDowlle, mest. pri MacDowllih, or. z MacDowlli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki MacDowell2 -- [məgdávəl] ž; ime bitja, osebno ime |priimek|: navadno ob ženskem imenu S priljubljeno Andie MacDowell je zaigral v dveh filmih {O} EDNINA: im. MacDowell, rod. MacDowell, daj. MacDowell, tož. MacDowell, mest. pri MacDowell, or. z MacDowell; DVOJINA: im. MacDowell, rod. MacDowell, daj. MacDowell, tož. 182 MacDowell, mest. pri MacDowell, or. z MacDowell; MNOŽINA: im. MacDowell, rod. MacDowell, daj. MacDowell, tož. MacDowell, mest. pri MacDowell, or. z MacDowell STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; lastna imena (priimki) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: al Haitam Goethe Asad Hitomaro Baudouin de Courtenay Humboldt Beethoven Ibn Saud Calderón de la Barca Ibn Tašfin D’Annunzio La Fayette da Vinci La Fontaine De Amicis MacDowell de Courtenay McDonald de Gaulle Metternich de la Vega O᾽Connor de Palma Ortega y Gasset De Palma Prévost d᾽Exiles de Souza Richelieu De Souza Saint- Exupéry d᾽Indy St. John Dos Passos Van Allen dos Santos van Dyck El Greco van Gogh Fehling Vigny Gadafi von Grünigen Gasset Wassermann Giscard d᾽Estaing Weizsäcker 183 Pripadniki in pripadnice jezikovnih in verskih, rasnih skupin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 138 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice jezikovnih, verskih in rasnih skupin: (1) pripadniki in pripadnice jezikovnih skupin: čakavec – čakavka, kreolec – kreolka, indoevropejec – indoevropejka, semit – semitinja; (2) pripadniki in pripadnice verskih skupin: binkoštnik – binkoštnica, islamist – islamistka, mormon – mormonka, šiit – šiitinja/ šiitka; (3) pripadniki in pripadnice rasnih skupin: belec – belka, pigmejec – pigmejka. Uslovarjene so tudi tiste mejne kategorije, ki povzročajo zaradi nihanj med tem, ali gre za kategorijo verske ali narodnostne pripadnosti, pisne težave, npr. jud – judinja nasproti Jud – Judinja; kopt – koptinja nasproti Kopt – Koptinja. NOVOSTI: Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( falungongovec – falungongovka, raeljanec – raeljanka). Posodobljeni so besedotvorni podatki, npr. namesto grkokatolikinja raje v rabi izpričana grkokatoličanka. Posodobljeni so tudi podatki o izrazni podobi, npr. naglasno mesto (namesto híndujec izpričano hindújec; ukinjene so naglasne kračine pri izrazih tipa katoličan), in uvedeni ponazarjalni zgledi, če je beseda prisotna v rabi. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. katoličan – katoličanka in katolik – katolikinja, hindujec – hindujka in hinduist – hinduistka; enako pisne dvojnice tipa taoist in daoist. Normativno razmerje med njimi je določeno z dvojničnima oznakama in (enakovredno) ter tudi (neenakovredno). Normativno razlikovanje med neposredno prevzetimi poimenovanji ( katolik) in besedotvorno izraziteje podomačenimi izrazi ( katoličan) je na osnovi analize prevladujoče rabe posodobljeno: obe obliki sta v tem primeru nevtralni za rabo v knjižnem jeziku. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 134. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: adventíst -a m |pripadnik adventizma|: Večina adventistov je vegetarijancev, čeprav to ni zapovedano; |pripadnik Cerkve adventistov sedmega dne|: srečanje adventistov sedmega dne (< advent) 184 {B} adventistov {O} EDNINA: im. adventíst, rod. adventísta, daj. adventístu, tož. adventísta, mest. pri adventístu, or. z adventístom; DVOJINA: im. adventísta, rod. adventístov, daj. adventístoma, tož. adventísta, mest. pri adventístih, or. z adventístoma; MNOŽINA: im. adventísti, rod. adventístov, daj. adventístom, tož. adventíste, mest. pri adventístih, or. z adventísti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice ékavec -vca m |govorec ekavščine|: Nekateri ekavci, učenci Vuka Karadžića, so pisali tudi v ijekavščini {B} ekavčev {O} EDNINA: im. ékavec, rod. ékavca, daj. ékavcu, tož. ékavca, mest. pri ékavcu, or. z ékavcem; DVOJINA: im. ékavca, rod. ékavcev, daj. ékavcema, tož. ékavca, mest. pri ékavcih, or. z ékavcema; MNOŽINA: im. ékavci, rod. ékavcev, daj. ékavcem, tož. ékavce, mest. pri ékavcih, or. z ékavci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola kóptinja -e ž |pripadnica krščanske vere v Egiptu|: Iz njenega imena ni razvidno, ali je koptinja ali muslimanka; prim. Kóptinja (< kopt) {B} koptinjin {O} EDNINA: im. kóptinja, rod. kóptinje, daj. kóptinji, tož. kóptinjo, mest. pri kóptinji, or. s kóptinjo; DVOJINA: im. kóptinji, rod. kóptinj, daj. kóptinjama, tož. kóptinji, mest. pri kóptinjah, or. s kóptinjama; MNOŽINA: im. kóptinje, rod. kóptinj, daj. kóptinjam, tož. kóptinje, mest. pri kóptinjah, or. s kóptinjami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice pigmêjec -jca m; ime bitja, prebivalsko ime |slabšalni izraz za pripadnika črne rase, ki živi v centralni Afriki|: V Ituriju živijo pigmejci Bambuti; Ljudstva pigmejcev iz tropskih gozdov Afrike še danes živi v gozdu; |moški manjše rasti|: v prenesenem pomenu Klicali so ga intelektualni pigmejec {B} pigmejčev {O} EDNINA: im. pigmêjec, rod. pigmêjca, daj. pigmêjcu, tož. pigmêjca, mest. pri pigmêjcu, or. s pigmêjcem; DVOJINA: im. pigmêjca, rod. pigmêjcev, daj. pigmêjcema, tož. pigmêjca, mest. pri pigmêjcih, or. s pigmêjcema; MNOŽINA: im. pigmêjci, rod. pigmêjcev, daj. pigmêjcem, tož. pigmêjce, mest. pri pigmêjcih, or. s pigmêjci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 185 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: adamit grkokatoličanka musliman adamitka grkokatolik muslimanka adventist hamit pigmejec adventistka hamitka pravoslavec ahmadist harekrišnovec pravoslavka ahmadistka harekrišnovka prekrščevalec albižan hindujec prekrščevalka albižanka hindujka prezbiterijanec amiš ijekavec prezbiterijanka amišinja ijekavka protestant anabaptist ikavec protestantka anabaptistka ikavka raeljanec anglikanec indoevropejec raeljanka anglikanka indoevropejka scientolog animist islamist scientologinja animistka islamistka semit arijec jazid semitinja arijka jazidinja sikh bahajec jehovec sikhinja bahajka jehovka staroverec baptist jud staroverka baptistka judinja sunit belec kabalist sunitka belka kabalistka šiit binkoštnica kajkavec šiitinja binkoštnik kajkavka šintoist bogomil katoličan šintoistka bogomilka katoličanka štiftar budist konfucionist štiftarica budistka konfucionistka štokavec cvinglijanec kopt štokavka cvinglijanka koptinja Tamilec čakavec kreol Tamilka čakavka kreolka taoist črnec kristjan taoistka črnka kristjanka templjar džainist kveker valdenz džainistka kvekerica valdenzinja ekavec luteran zamorec ekavka luteranka zamorka esen metodist zaratustrovec esenka metodistka zaratustrovka evangeličan mohamedanec žid evangeličanka mohamedanka židinja falungongovec mormon falungongovka mormonka 186 Pripadniki in pripadnice redov GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 26 enobesednih iztočnic. Nastal je ob pravopisnem poglavju o rabi male in velike začetnice, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer je bil glavni vir besedilna zbirka Gigafida 2.0, in seznami redov, dostopni na spletu. NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Kot samostojne iztočnice se pojavljajo tako poimenovanja za pripadnike ( avguštinec, derviš, jezuit) in pripadnice redov ( klarisa, magdalenka, uršulinka). Pri nekaterih redovih obstajajo tako moške kot ženske redovne skupnosti, zato so pri teh navedeni besedotvorni pari za žensko in moško obliko poimenovanja ( frančiškan in frančiškanka, karmeličan in karmeličanka). Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001. Pri nekaterih iztočnicah je dodana vodilka primerjaj (= prim. ), ki uporabnika usmerja k povezani iztočnici z enakozvočni lastnim imenom ( dominikanec prim. Dominikanec, dominikanka prim. Dominikanka) ali pa k iztočnici, ki razširja obvestilnost iztočnice ( hospitalec prim. ivanovec). Nekatere iztočnice so opremljene s podatkom o izhodiščni besedi, tj. z iztočnico, ki prinaša informacijo o izhodišču za poimenovanja pripadnika oz. pripadnice reda ( uršulinka < Uršula). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Raba velike in male začetnice«. (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: avguštínec -nca m |redovnik|: Vse svoje imetje je prepustil ljubljanskim avguštincem in postal menih; bosonogi avguštinec ||redovnik veje avguštinskega reda||: Marko Pohlin je pripadal rodu bosonogih avguštincev (< Avguštin) {B} avguštinčev {O} EDNINA: im. avguštínec, rod. avguštínca, daj. avguštíncu, tož. avguštínca, mest. pri avguštíncu, or. z avguštíncem; DVOJINA: im. avguštínca, rod. avguštíncev, daj. avguštíncema, tož. avguštínca, mest. pri avguštíncih, or. z avguštíncema; MNOŽINA: im. avguštínci, rod. avguštíncev, daj. avguštíncem, tož. avguštínce, mest. pri avguštíncih, or. z avguštínci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice cistercijánka -e ž 187 |redovnica|: redovnica cistercijanka; Leta 1125 je opat Štefan Harding ustanovil prvo opatijo sester cistercijank (< Citeaux) {B} cistercijankin {O} EDNINA: im. cistercijánka, rod. cistercijánke, daj. cistercijánki, tož. cistercijánko, mest. pri cistercijánki, or. s cistercijánko; DVOJINA: im. cistercijánki, rod. cistercijánk, daj. cistercijánkama, tož. cistercijánki, mest. pri cistercijánkah, or. s cistercijánkama; MNOŽINA: im. cistercijánke, rod. cistercijánk, daj. cistercijánkam, tož. cistercijánke, mest. pri cistercijánkah, or. s cistercijánkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice dêrviš -a m |muslimanski redovnik|: Obleka derviša je sestavljena iz črnega pokrivala, belega oblačila in prekrivala za glavo; ples vrtečih se dervišev {B} dervišev {O} EDNINA: im. dêrviš, rod. dêrviša, daj. dêrvišu, tož. dêrviša, mest. pri dêrvišu, or. z dêrvišem; DVOJINA: im. dêrviša, rod. dêrvišev, daj. dêrvišema, tož. dêrviša, mest. pri dêrviših, or. z dêrvišema; MNOŽINA: im. dêrviši, rod. dêrvišev, daj. dêrvišem, tož. dêrviše, mest. pri dêrviših, or. z dêrviši STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice hospitálec -lca m |pripadnik katoliškega viteškega reda|: Red svetega/sv. Janeza iz Jeruzalema imenujemo tudi ivanovci oziroma hospitalci; Podelili so mu naziv veliki mojster vitezov hospitalcev; prim. ivanovec {B} hospitalčev {O} EDNINA: im. hospitálec, rod. hospitálca, daj. hospitálcu, tož. hospitálca, mest. pri hospitálcu, or. s hospitálcem; DVOJINA: im. hospitálca, rod. hospitálcev, daj. hospitálcema, tož. hospitálca, mest. pri hospitálcih, or. s hospitálcema; MNOŽINA: im. hospitálci, rod. hospitálcev, daj. hospitálcem, tož. hospitálce, mest. pri hospitálcih, or. s hospitálci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice uršulínka -e ž |redovnica|: samostan sester uršulink; Med vojno je hodila v osnovno šolo k uršulinkam (< Uršula) {B} uršulinkin {O} EDNINA: im. uršulínka, rod. uršulínke, daj. uršulínki, tož. uršulínko, mest. pri uršulínki, or. z uršulínko; DVOJINA: im. uršulínki, rod. uršulínk, daj. uršulínkama, tož. uršulínki, mest. pri 188 uršulínkah, or. z uršulínkama; MNOŽINA: im. uršulínke, rod. uršulínk, daj. uršulínkam, tož. uršulínke, mest. pri uršulínkah, or. z uršulínkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: avguštinec ivanovec benediktinec jezuit bernardinec kapucin celestinka karmeličan cistercijan karmeličanka cistercijanka kartuzijan derviš klarisa diskalceat magdalenka dominikanec minorit dominikanka salezijanec frančiškan salezijanka frančiškanka uršulinka hospitalec usmiljenka 189 Pripadniki in pripadnice nazorskih, političnih in vojaških skupin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 163 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice različnih političnih, filozofskih, družbenih in vojaških skupin in političnih strank: (1) pripadniki in pripadnice različnih filozofskih, političnih gibanj in nazorov: chavist – chavistka, darvinist – darvinistka; feuerbachovec – feuerbahovka, keynesijanec – keynesijanka; (2) pripadniki in pripadnice političnih strank: levičar – levičarka, liberalec – liberalka, rojalist – rojalistka; (3) pripadniki in pripadnice vojaških, vohunskih in drugih oboroženih skupin: esesovec – esesovka, hamasovec – hamasovka, kforjevec – kforjevka; Kot izhodišče je pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja, uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Keynes, Chavez, Derrida, Kant, Jung ipd. NOVOSTI: Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( keynesijanec – keynesijanka; degolist – degolistka). Pri že uslovarjenih v pravopisnem slovarju SP 2001 so bili posodobljeni podatki o izrazni podobi, npr. izgovor (namesto [frójdovəc] zdaj [frôjdovəc]), in ponazarjalni zgledi, če je beseda prisotna v rabi. V izgovornih sklopih so uvedeni tudi zapisi, ki kažejo na zvenečnostne premene, npr. SDS-ovec [ezdeêsovəc, or. z ezdeêsou̯cem]. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. golist in degolist ali heglovec in hegeljanec, enako velja za pisne dvojnice tipa sionist in cionist ali esdeesovec in SDS-ovec. Preverjeni so bili besedotvorni podatki pri pripadnicah. Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku. Tako se npr. prej enakovredni heglovec in hegeljanec izkazujeta kot prisotna oziroma neprisotna v knjižnem jeziku, čemur sledi tudi normativno vrednotenje in presoja stopnje zaznamovanosti. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: brexitovec -vca [bréksitovəc] m |zagovornik izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije|: politična zmaga brexitovcev (< brexit) {B} brexitovčev 190 {O} EDNINA: im. brexitovec, rod. brexitovca, daj. brexitovcu, tož. brexitovca, mest. pri brexitovcu, or. z brexitovcem; DVOJINA: im. brexitovca, rod. brexitovcev, daj. brexitovcema, tož. brexitovca, mest. pri brexitovcih, or. z brexitovcema; MNOŽINA: im. brexitovci, rod. brexitovcev, daj. brexitovcem, tož. brexitovce, mest. pri brexitovcih, or. z brexitovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice hegeljánec -nca m |privrženec Heglovega nauka|: Med najbolj znanimi hegeljanci je Italijan Benedetto Croce (< Hegel) {B} hegeljančev {O} EDNINA: im. hegeljánec, rod. hegeljánca, daj. hegeljáncu, tož. hegeljánca, mest. pri hegeljáncu, or. s hegeljáncem; DVOJINA: im. hegeljánca, rod. hegeljáncev, daj. hegeljáncema, tož. hegeljánca, mest. pri hegeljáncih, or. s hegeljáncema; MNOŽINA: im. hegeljánci, rod. hegeljáncev, daj. hegeljáncem, tož. hegeljánce, mest. pri hegeljáncih, or. s hegeljánci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice LDS-ovec -vca [eldẹêsovəc] m |član, podpornik stranke LDS|: nekdanji LDS-ovec; prim. eldeesovec (< LDS, LDS) {B} LDS-ovčev {O} EDNINA: im. LDS-ovec, rod. LDS-ovca, daj. LDS-ovcu, tož. LDS-ovca, mest. pri LDS-ovcu, or. z LDS-ovcem; DVOJINA: im. LDS-ovca, rod. LDS-ovcev, daj. LDS-ovcema, tož. LDS-ovca, mest. pri LDS-ovcih, or. z LDS-ovcema; MNOŽINA: im. LDS-ovci, rod. LDS-ovcev, daj. LDS-ovcem, tož. LDS-ovce, mest. pri LDS-ovcih, or. z LDS-ovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic stároslovénka -e ž |privrženka konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju| (< staroslovenec) {B} staroslovenkin {O} EDNINA: im. stároslovénka, rod. stároslovénke, daj. stároslovénki, tož. stároslovénko, mest. pri stároslovénki, or. s stároslovénko; DVOJINA: im. stároslovénki, rod. stároslovénk, daj. stároslovénkama, tož. stároslovénki, mest. pri stároslovénkah, or. s stároslovénkama; MNOŽINA: im. stároslovénke, rod. stároslovénk, daj. stároslovénkam, tož. stároslovénke, mest. pri stároslovénkah, or. s stároslovénkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; podredne zloženke 191 tígrovka1 -e ž |sodelavka, članica Tigra| Znana je kot tigrovka in aktivistka; Spomenik je odkrila tigrovka Marija Malnarčič Semec (< Tígr) {B} tigrovkin {O} EDNINA: im. tígrovka, rod. tígrovke, daj. tígrovki, tož. tígrovko, mest. pri tígrovki, or. s tígrovko; DVOJINA: im. tígrovki, rod. tígrovk, daj. tígrovkama, tož. tígrovki, mest. pri tígrovkah, or. s tígrovkama; MNOŽINA: im. tígrovke, rod. tígrovk, daj. tígrovkam, tož. tígrovke, mest. pri tígrovkah, or. s tígrovkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: alkaidovec esdejevec alkaidovka esdejevka anarhist eselesovec anarhistka eselesovka antisemit esemcejevec antisemitinja esemcejevka asasin esesovec avstrofašist esesovka avstromarksist etovec belogardist etovka belogardistka evroskeptičarka bonapartist evroskeptik bonapartistka fašist brexitovec fašistka brexitovka fatahovec cecilijanec fatahovka cecilijanka fatalist chavist fatalistka chavistka feuerbachovec četnica feuerbachovka četnik freudovec darvinist freudovka darvinistka gestapovec demokrat gestapovka demokratka golist demosovec golist demosovka golistka derridajevec golistka derridajevka hamasovec desničar hamasovka desničarka hegeljanec desusovec hegeljanka desusovka heideggerjanec džihadist heideggerjanka džihadistka hitlerjanec eldeesovec hitlerjanka eldeesovka ilirec esdeesovec ilirka esdeesovka irovec 192 irovka nietzschejanec janzenist nietzschejanka janzenistka republikanec jungovec republikanka jungovka rojalist kantovec rojalistka kantovka SD-jevec keynesijanec SD-jevka keynesijanka SDS-ovec kforjevec SDS-ovka kforjevka sionist komunist sionistka komunist SLS-ovec komunistka SLS-ovka komunistka SMC-jevec krekovec SMC-jevka krekovka socialist kukluksklanovec socialist kukluksklanovka socialistka laburist socialistka laburistka SS-ovec LDS-ovec SS-ovka LDS-ovka stalinist levičar stalinistka levičarka staroslovenec liberalec staroslovenka liberalka svobodnjak mahničevec svobodnjakinja mahničevka taliban maistrovec tigrovec maistrovka tigrovka makiavelist titoist makiavelistka titoistka maoist tolstojevec maoistka tolstojevka marksist torijec marksistka torijka mladoslovenec udbovec mladoslovenka udbovka natovec unionist neofašist unionistka neofašistka ustaš neoliberalec ustašinja neoliberalka velikonemec neonacist velikonemka neonacistka 193 Pripadniki in pripadnice umetnostnih, kulturnih in subkulturnih skupin GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 81 slovarskih iztočnic ter zajema pripadnike in pripadnice različnih umetnostnih, kulturnih in subkulturnih skupin: (1) pripadniki in pripadnice umetnostnih smeri: byronist – byronistka, nadrealist – nadrealistka; (2) pripadniki in pripadnice različnih subkultur, gibanj, življenjskih slogov in glasbenih žanrov: igričar – igričarka, darker – darkerica; hipster – hipsterka; (3) pripadniki in pripadnice drugih skupin: aleksandrinka, prostozidar, rotarijec – rotarijka, ekologist – ekologistka. V posebno skupino uvrščamo imena in poimenovanja pripadnikov in pripadnic tistih glasbenih, športnih skupin, ki niso izpeljana iz stvarnega lastnega imena, temveč so z njim prekrivna, saj jih pišemo z veliko začetnico: Sokoli, Viole; Čuk, Avsenik. Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti in primerjave ( zmaga risov), jih pišemo z malo začetnico: železar, galaktik, krimovka, ris. Pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja ali iz zemljepisnih imen, je uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Byron, Aleksandrija ipd. Poimenovanja pripadnikov in pripadnic pišemo z malo začetnico, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic. NOVOSTI: Novost so samostalniki, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike ( igričar – igričarka; hipster – hipsterka). Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede enakovrednih in nadrejenih dvojnic poimenovanj za pripadnike in pripadnice gibanj, nazorov, subkultur in življenjskih slogov, npr. pankerica, punkerica, pankerka in punkerka. Besedotvorne dvojnice so prikazane v istem slovarskem sestavku, npr. japijka in japijevka ali darkerica in darkerka, enako velja za pisne dvojnice tipa geek in gik. Preverjena je uresničitev oblik za ženske osebe. Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) 194 SLOVARSKI PRIKAZ: aleksandrínka -e ž |slovenska zdomka v Egiptu, zlasti v Aleksandriji|: goriške aleksandrinke; Nekateri otroci aleksandrink so se svojim materam pridružili v Egiptu (< Aleksandrija) {B} aleksandrinkin {O} EDNINA: im. aleksandrínka, rod. aleksandrínke, daj. aleksandrínki, tož. aleksandrínko, mest. pri aleksandrínki, or. z aleksandrínko; DVOJINA: im. aleksandrínki, rod. aleksandrínk, daj. aleksandrínkama, tož. aleksandrínki, mest. pri aleksandrínkah, or. z aleksandrínkama; MNOŽINA: im. aleksandrínke, rod. aleksandrínk, daj. aleksandrínkam, tož. aleksandrínke, mest. pri aleksandrínkah, or. z aleksandrínkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice dárker -ja m |pripadnik subkulture|: videz novodobnih darkerjev; Druži se z darkerji in metalci; |izvajalec ali poslušalec darkerske glasbe|: Legendarni angleški darkerji The Cure {B} darkerjev {O} EDNINA: im. dárker, rod. dárkerja, daj. dárkerju, tož. dárkerja, mest. pri dárkerju, or. z dárkerjem; DVOJINA: im. dárkerja, rod. dárkerjev, daj. dárkerjema, tož. dárkerja, mest. pri dárkerjih, or. z dárkerjema; MNOŽINA: im. dárkerji, rod. dárkerjev, daj. dárkerjem, tož. dárkerje, mest. pri dárkerjih, or. z dárkerji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice milénijka -e ž |pripadnica generacije, rojene po letu 1980|: Opredelila se je za tipično milenijko; Na Instagramu ima med sledilci največ milenijk (< milenij) {B} milenijkin {O} EDNINA: im. milénijka, rod. milénijke, daj. milénijki, tož. milénijko, mest. pri milénijki, or. z milénijko; DVOJINA: im. milénijki, rod. milénijk, daj. milénijkama, tož. milénijki, mest. pri milénijkah, or. z milénijkama; MNOŽINA: im. milénijke, rod. milénijk, daj. milénijkam, tož. milénijke, mest. pri milénijkah, or. z milénijkami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice sôkol -a m |žival|: življenjski prostor sokola selca; lov s sokolom; prim. Sokol1 195 {O} EDNINA: im. sôkol, rod. sokôla, daj. sokôlu, tož. sokôla, mest. pri sokôlu, or. s sokôlom; DVOJINA: im. sokôla, rod. sokôlov, daj. sokôloma, tož. sokôla, mest. pri sokôlih, or. s sokôloma; MNOŽINA: im. sokôli, rod. sokôlov, daj. sokôlom, tož. sokôle, mest. pri sokôlih, or. s sokôli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Sôkol1 -a m; ime bitja |pripadnik društva Sokol|: starosta Sokolov; Kot Sokol je bil spoštovana osebnost daleč naokoli; prim. sokol {B} Sokolov {O} EDNINA: im. Sôkol, rod. Sokôla, daj. Sokôlu, tož. Sokôla, mest. pri Sokôlu, or. s Sokôlom; DVOJINA: im. Sokôla, rod. Sokôlov, daj. Sokôloma, tož. Sokôla, mest. pri Sokôlih, or. s Sokôloma; MNOŽINA: im. Sokôli, rod. Sokôlov, daj. Sokôlom, tož. Sokôle, mest. pri Sokôlih, or. s Sokôli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: aleksandrinka hiphoperka obritoglavka apezejevec hipi panker apezejevka hipijevka pankerica APZ-jevec hipster postmodernist APZ-jevka hipsterka postmodernistka Avsenik igričar prostozidar byronist igričarka raper byronistka impresionist raperka čapec impresionistka rejver čapka japi rejverka čefur japijevka ris čefurka kudovec Ris Čuk kudovka risinja dajnčičar merkurjevka rolka darker metalec rolkar darkerica metalka rolkarka ekologist metelčičar skejt ekologistka metelkovec skejter ekspresionist metelkovka skejterka ekspresionistka milenij skin emo milenijec skinhead galaktik milenijka skinheadinja gamer modernist Sokol gamerka modernistka vegan geek nadrealist veganka geekinja nadrealistka Viola hiphoper obritoglavec železar 196 Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice storitev GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 54 enobesednih iztočnic. Nastal je ob poglavju o rabi male in velike začetnice, izhodišče za izbiro iztočnic so bili v rabi izkazani zgledi, pri čemer je bil glavni vir besedilna zbirka Gigafida 2.0. Geslovnik sestavljata dve pomensko širši skupini pripadnikov in pripadnic: (1) uslužbenci in uslužbenke ( dnevnikovec in dnevnikovka, elanovec in elanovka, kompasovec in kompasovka, microsoftovec in microsoftovka); (2) uporabniki in uporabnice ( applovec in applovka, beemvejevec in beemvejevka, gorenjevec in gorenjevka). NOVOSTI: Glede na SP 2001 je prenovljen nabor iztočnic. Kot samostojne iztočnice se pojavljajo tako poimenovanja za pripadnike ( ertevejec, pipistrelovec, FF-jevec) in pripadnice ( ertevejevka, pipistrelovka, FF-jevka), pri vseh so kot samostojne iztočnice uslovarjeni besedotvorni pari za žensko in moško obliko poimenovanja. Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in kodificirane norme SP 2001. Nekatere iztočnice so opremljene s podatkom o izhodiščni besedi, tj. z iztočnico, ki prinaša informacijo o izhodišču za poimenovanje pripadnika oz. pripadnice ( lekovec in lekovka < Lek). Povezava med nekaterimi iztočnicami je nakazana z vodilko primerjaj (= prim. ), ki uporabnika usmeri k drugi, povezani iztočnici ( BMW-jevec prim. beemvejevec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 136. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: BBC-jevka -e [bibisíjeka] ž |uslužbenka družbe BBC|: BBC-jevci imajo višje plače kot BBC-jevke (< BBC2) {B} BBC-jevkin {O} EDNINA: im. BBC-jevka, rod. BBC-jevke, daj. BBC-jevki, tož. BBC-jevko, mest. pri BBC-jevki, or. z BBC-jevko; DVOJINA: im. BBC-jevki, rod. BBC-jevk, daj. BBC-jevkama, tož. BBC-jevki, mest. pri BBC-jevkah, or. z BBC-jevkama; MNOŽINA: im. BBC-jevke, rod. BBC-jevk, daj. BBC-jevkam, tož. BBC-jevke, mest. pri BBC-jevkah, or. z BBC-jevkami 197 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic elánovec -vca m |uporabnik Elanovih smuči, plovil|: Večina elanovcev med smučarji je bila iz Slovenije; |uslužbenec pri družbi Elan|: Novo dobrodelno fundacijo naj bi nadziralo pet vodilnih elanovcev (< Elan) {B} elanovčev {O} EDNINA: im. elánovec, rod. elánovca, daj. elánovcu, tož. elánovca, mest. pri elánovcu, or. z elánovcem; DVOJINA: im. elánovca, rod. elánovcev, daj. elánovcema, tož. elánovca, mest. pri elánovcih, or. z elánovcema; MNOŽINA: im. elánovci, rod. elánovcev, daj. elánovcem, tož. elánovce, mest. pri elánovcih, or. z elánovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice microsoftovec -vca [míkrosôftovəc tudi májkrosôftovəc, rod. míkrosôftoca tudi májkrosôftoca] m |uslužbenec podjetja Microsoft|: Operacijski sistem so microsoftovci prvič pokazali na svetovnem kongresu (< Microsoft) {B} microsoftovčev {O} EDNINA: im. microsoftovec, rod. microsoftovca, daj. microsoftovcu, tož. microsoftovca, mest. pri microsoftovcu, or. z microsoftovcem; DVOJINA: im. microsoftovca, rod. microsoftovcev, daj. microsoftovcema, tož. microsoftovca, mest. pri microsoftovcih, or. z microsoftovcema; MNOŽINA: im. microsoftovci, rod. microsoftovcev, daj. microsoftovcem, tož. microsoftovce, mest. pri microsoftovcih, or. z microsoftovci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice wikipedistka -e [vikipedístka in vikipédistka] ž |ustvarjalka Wikipedije|: znana slovenska wikipedistka; Kot wikipedistka piše le o zgodovinskih temah (< Wikipedija) {B} wikipedistkin {O} EDNINA: im. wikipedistka, rod. wikipedistke, daj. wikipedistki, tož. wikipedistko, mest. pri wikipedistki, or. z wikipedistko; DVOJINA: im. wikipedistki, rod. wikipedistk, daj. wikipedistkama, tož. wikipedistki, mest. pri wikipedistkah, or. z wikipedistkama; MNOŽINA: im. wikipedistke, rod. wikipedistk, daj. wikipedistkam, tož. wikipedistke, mest. pri wikipedistkah, or. z wikipedistkami 198 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: applovec kompasovka applovka lekovec BBC-jevec lekovka BBC-jevka merkurjevec beemvejevec merkurjevka beemvejevka microsoftovec BMW-jevec microsoftovka BMW-jevka NLB-jevec delovec NLB-jevka delovka novorevijaš dnevnikovec novorevijašinja dnevnikovka pilovec dominsvetovec pilovka dominsvetovka pipistrelovec efbiajevec pipistrelovka efbiajevka poptevejevec elanovec poptevejevka elanovka RTV-jevec ertevejevec RTV-jevka ertevejevka siolovec FBI-evec siolovka FBI-evka SNG-jevec FDV-jevec SNG-jevka FDV-jevka triglavovec FF-jevec večerovec FF-jevka večerovka gorenjevec wikipedist gorenjevka wikipedistka kompasovec 199 Priredne zloženke (vezalne zloženke) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 34 vezalnih zloženk. Vključuje vse primere tega tipa iz SP 2001, ta nabor pa dopolnjuje novejše gradivo ( evroatlantski, evrosredozemski, socioekonomski, laktoovovegetarijanski). V geslovnik smo vključili tudi najpogostejše napačne zapise in jih označili s slovarsko kazalko glej (= gl.). NOVOSTI: V delovni fazi prenove pravopisnih pravil z izrazom »vezalne zloženke« poimenujemo priredne zloženke z okrnjeno prvo sestavino ( arteriovenski). Aktualno pravopisno pravilo (SP 2001: § 503, 523) je pomanjkljivo, saj uporabnika ne seznanja z dejstvom, da je vezaj le eden od pokazateljev prirednosti, v primerih teh zloženk pa je pisanje z vezajem upravičeno le pri tistih, kjer je prva sestavina neokrnjena ( arterijsko-venski). Primeri zapisov v ePravopisu, ki smo jih glede na SP 2001 spremenili: ugro-finski → ugrofinski, laktovegetarijanski → laktovegetarijanski, kupo-prodaja → kupoprodaja, kupo-prodajen → kupoprodajni; arterio-venski → arteriovenski, balto-slovanski → baltoslovanski. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU se bo še opredelila do izjem tipa: (1) Avstro-Ogrska – avstro-ogrski, kjer je v rabi zapis na strani vezaja, čeprav je tako za samostalnik kot pridevnik izpričana tudi raba brez vezaja; (2) Anglo-Američan(i), ki predstavlja dvojno izjemo, saj vezaj ohranjamo tradicionalno zaradi priredne podstave, kljub okrajšani prvi sestavini); po drugi strani pa zapis brez vezaja ustreza podrednemu pomenu, npr. Angloameričan ‘Američan angleškega rodu’ in angloameriški – ‘ki se nanaša na Američane angleškega rodu’ oz. ‘ameriški z angleškimi prvinami’. (3) Posebno skupino tvorijo zloženke, kjer je zapis vezalne in podredne zloženke prekriven, saj ima zloženka s priredno podstavo prvo sestavino okrnjeno, za zloženko s podredno sestavino pa je zapis brez vezaja sistemsko pričakovan ( afroazijski, angloameriški). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 503, 523. SLOVARSKI PRIKAZ: artêriovénski -a -o pridevnik |arterijski in venski|: arteriovenske nepravilnosti; prim. arterijsko-venski {O} moški: EDNINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož. artêriovénski (živostno artêriovénskega), mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi ženski: EDNINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénske, daj. artêriovénski, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénski, or. z artêriovénsko; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénske, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi 200 srednji: EDNINA: im. artêriovénsko, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) dúrmólovski -a -o pridevnik |durovski in molovski|: durmolovska tonalnost; prim. durovsko-molovski {O} moški: EDNINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož. dúrmólovski (živostno dúrmólovskega), mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi ženski: EDNINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovske, daj. dúrmólovski, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovski, or. z dúrmólovsko; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovske, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi srednji: EDNINA: im. dúrmólovsko, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) rádiotelevizíjski -a -o pridevnik |radijski in televizijski|: nacionalna radiotelevizijska hiša; Zveza evropskih radiotelevizijskih postaj {O} moški: EDNINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskega, daj. rádiotelevizíjskemu, tož. rádiotelevizíjski (živostno rádiotelevizíjskega), mest. pri rádiotelevizíjskem, or. z rádiotelevizíjskim; DVOJINA: im. rádiotelevizíjska, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož. rádiotelevizíjska, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož. rádiotelevizíjske, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskimi ženski: EDNINA: im. rádiotelevizíjska, rod. rádiotelevizíjske, daj. rádiotelevizíjski, tož. rádiotelevizíjsko, mest. pri rádiotelevizíjski, or. z rádiotelevizíjsko; DVOJINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož. rádiotelevizíjski, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjske, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož. rádiotelevizíjske, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskimi 201 srednji: EDNINA: im. rádiotelevizíjsko, rod. rádiotelevizíjskega, daj. rádiotelevizíjskemu, tož. rádiotelevizíjsko, mest. pri rádiotelevizíjskem, or. z rádiotelevizíjskim; DVOJINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož. rádiotelevizíjski, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjska, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož. rádiotelevizíjska, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) úgro-fínski -a -o prid.; gl. úgrofínski STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne) Zadnja sprememba: 5. decembra 2017. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: afro-ameriški evro-atlantski afroazijski evrosredozemski afro-azijski evro-sredozemski angloameriški italoameriški anglo-ameriški italo-ameriški arteriovenski kupoprodajni avdiovideo kupo-prodajni avdiovizualni laktoovovegetarijanski avstroazijski laktovegetarijanski avstromarksističen nacifašistični avstronezijski ovovegetarijanski biokemični psihofizični cerebrospinalni psihosocialni cirilmetodijski radiotelevizijski durmolovski radio-televizijski dur-molovski socioekonomski evroafriški socio-ekonomski evro-afriški srbohrvaški evroameriški srbo-hrvaški evroarktični ugrofinski evroatlantski ugro-finski 202 Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 125 psevdonimov, med katerimi so vzdevki, skrivna imena, umetniška imena. Izbrana so bila imena iz slovenske preteklosti, pa tudi imena iz družbenega in umetniškega življenja ustvarjalcev sodobne popularne glasbe in filma, športnikov ter modnih ustvarjalcev. Seznam je bil oblikovan s pomočjo enciklopedij in leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. Gre za več skupin: (1) umetniška imena ( Edith Piaf, Tony Curtis); (2) ilegalna imena ( Mata Hari, Stalin); (3) vzdevki ( Noordung, Pol Pot); (4) večbesedni vzdevki in psevdonimi ( doktor Fig, mati Terezija); (5) nadomestna imena vladarjev ( Sončni kralj, Krvava Marija); (6) nadomestna poimenovanja ali parafraze ( železna lady, goriški slavček). NOVOSTI: Psevdonimi, zlasti vzdevki in umetniška imena, so obravnavani različno glede na pravo ime osebe: medtem ko umetniška imena nosilci uporabljajo navadno samostojno, so vzdevki lahko rabljeni bodisi samostojno ( pesnik Kajuh) bodisi ob pravem imenu, od katerega jih neobvezno loči posebno ločilo ( pesmi Karla Destovnika Kajuha ali pesmi Karla Destovnika – Kajuha). V primerjavi s SP 2001, v katerem je ločilo nestični vezaj, je ob prenovi pravil predlagano ločilo pomišljaj, ki ga uvaja pojasnilo »tudi ob imenu, navadno za pomišljajem« ( Karel Destovnik – Kajuh). Rešitev je bila predstavljena Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU, ki je dokončno odločitev o ločilih med imenom in vzdevkom prepustila obdobju, ko bo prenovljeno poglavje o ločilih. V slovarju so kot iztočnice obravnavana enobesedna imena ( Benč, Didi, Rasputin), večbesedna pa so uslovarjena kot posebne zveze ( Terezija [...] mati Terezija |vzdevek Anjezë Gonxhe Bojaxhiu|: Film prikazuje življenjsko zgodbo dobrotnice in Nobelove nagrajenke za mir matere Terezije), še posebej zato, ker je za uporabnika zanimivo tudi morebiti različno slovnično vedenje imena, ki ni del psevdonima, vzdevka, umetniškega imena ipd. ( Terezija |žensko ime|). Uporabniku prijaznejše glede na SP 2001 je uvajanje posebnosti s slovarskimi pojasnili, npr. »navadno ob ženskem imenu«, kadar je uveden priimek ženskega spola ( Bowie, ž [...] fotografija Sare Bowie). V slovarju je dosledno navedeno ponazarjalno gradivo z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorjenju svojilnega pridevnika ( Roza: B Rozov). Nekatere od teh oblik so zapisane v skladu s sistemskimi možnostmi in izhajajo iz Slovenskega pravopisa 2001; ko bodo pravopisna pravila v slovničnem poglavju prenovljena, bo preučena tudi možnost nepreglašenih tvorjenk (tj. Racov namesto Račev, ki izhaja iz primerov tipa stric – stričev). Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 42. 203 SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Čŕna kraljíca -e -e ž; ime bitja, osebno ime |vzdevek Barbare Celjske, nemške in češke kraljice, celjske grofice|: kronanje Črne kraljice; prim. Barbara Celjska {O} EDNINA: im. Čŕna kraljíca, rod. Čŕne kraljíce, daj. Čŕni kraljíci, tož. Čŕno kraljíco, mest. pri Čŕni kraljíci, or. s Čŕno kraljíco STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; psevdonimi Hayworth2 -- [hêjvort] ž; ime bitja, osebno ime |priimek|: navadno ob ženskem imenu Zborček je vodila Samantha Hayworth; Rita Hayworth ||umetniško ime Margarite Carmen Cansino, ameriške filmske igralke||: Ogledali smo si odlomek iz filma z Rito Hayworth v glavni vlogi {O} EDNINA: im. Hayworth, rod. Hayworth, daj. Hayworth, tož. Hayworth, mest. pri Hayworth, or. s Hayworth; DVOJINA: im. Hayworth, rod. Hayworth, daj. Hayworth, tož. Hayworth, mest. pri Hayworth, or. s Hayworth; MNOŽINA: im. Hayworth, rod. Hayworth, daj. Hayworth, tož. Hayworth, mest. pri Hayworth, or. s Hayworth STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena (priimki) Rdečebrádec -dca m; ime bitja |podomačeno za Barbarosa|; |vzdevek gusarskega poveljnika Khaireda Dina|: Turški gusarji so pod Rdečebradcem ogrožali celotno južno Italijo {B} Rdečebradčev {O} EDNINA: im. Rdečebrádec, rod. Rdečebrádca, daj. Rdečebrádcu, tož. Rdečebrádca, mest. pri Rdečebrádcu, or. z Rdečebrádcem; DVOJINA: im. Rdečebrádca, rod. Rdečebrádcev, daj. Rdečebrádcema, tož. Rdečebrádca, mest. pri Rdečebrádcih, or. z Rdečebrádcema; MNOŽINA: im. Rdečebrádci, rod. Rdečebrádcev, daj. Rdečebrádcem, tož. Rdečebrádce, mest. pri Rdečebrádcih, or. z Rdečebrádci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Šrauf -a [šráu̯f] m; ime bitja, osebno ime |vzdevek Staneta Belaka, slovenskega alpinista|: Šrauf je kričal za menoj in jaz ga nisem hotel slišati; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Leta 1979 je Stane Belak – Šrauf naskakoval Everest {B} Šraufov 204 {O} EDNINA: im. Šráuf, rod. Šráufa, daj. Šráufu, tož. Šráufa, mest. pri Šráufu, or. s Šráufom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Ahac Jones (Tom Jones) Aleksandrov Kajuh Apollinaire (Guillaume Apollinaire) Kaligula Astaire (Fred Astaire) Karakala Austen (Jane Austen) klavec (lyonski klavec, balkanski klavec) Barbarossa Koseski Belač Krvava Marija Benč Ksaver Šandor Gjalski Bor (Matej Bor) lady (železna lady) Bowie (David Bowie) Lauren (Ralph Lauren) Cacharel (Jean Cacharel) Lawrence Arabski Carniolus Lee (Bruce Lee) Chanel (Coco Chanel) Lenin Cher lokomotiva (češka lokomotiva) Cimabue Madame de La Fayette Clapton (Eric Clapton) Madonna Collodi (Carlo Collodi) Mahatma Crawford (Joan Crawford) Marija Vera Črna kraljica Mata Hari Curtis (Tony Curtis) Molière Day (Doris Day) Monroe (Marilyn Monroe) Deneuve (Catherine Deneuve) Montand (Yves Montand) Didi Nablocka (Marija Nablocka) Dietrich (Marlene Dietrich) Neper doktor (doktor Fig) Njegoš Donatello Noordung Douglas (Kirk Douglas) Nostradamus Drabosnjak Orwell (George Orwell) Đuro Paracelsus Dylan (Bob Dylan) Pelé El Greco Petőfi (Sandor Petőfi) Erik Rdeči Petruška Garbo (Greta Garbo) Piaf (Edith Piaf) Gardner (Ava Gardner) Plamen Garland (Judy Garland) Podgorski Gojc Podlimbarski Goldberg (Whoopi Goldberg) Pol Pot Goldwyn (Samuel Goldwyn) Prežih Gorki (Maksim Gorki) Prežihov Voranc Granger (Stewart Granger) Rac Hayworth (Rita Hayworth) Racin (Kočo Racin) Hepburn (Audrey Hepburn) Rasputin Holiday (Billie Holiday) Rdečebradec Homeini Rifle Ita Rina Ronaldo Jaki Roza Ježek Saint Laurent (Yves Saint Laurent) 205 Sardenko (Silvin Sardenko) Turnograjska Savin (Risto Savin) Twain (Mark Twain) Selassie (Haile Selassie) Twiggy Sisi Vlad III. Drakula – Drakula slavček (goriški slavček) Vojanov Sončni kralj Voltaire Sperans Vraz (Stanko Vraz) Šrauf Warhol (Andy Warhol) Stalin Wayne (John Wayne) Starr (Ringo Starr) Wonder (Stevie Wonder) Stendhal Wood (Natalie Wood) Tintoretto Zagoričnik (Ifigenija Zagoričnik) Tito Zamejski Tof Zico Totó Zidar (Pavle Zidar) Trocki 206 Religijska in mitološka imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 354 imen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer: (1) enobesedna imena bogov, boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico ( Bog, Dika, Erinije, Lucifer, Avgij, Gigant); (2) večdelna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico obe sestavini imena ( Bog Oče, Bog Sin); (3) večbesedna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino imena ( Sveti duh, Sveta trojica); drugo sestavino dvobesednih imen pišemo z veliko začetnico navadno le v teoloških in bogoslužnih besedilih ( Sveti Duh, Sveta Trojica); (4) nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskih imen in se pišejo z veliko začetnico ( Mati Božja in Devica (za Marijo), Skušnjavec (za Luciferja), Razsvetljeni (za Budo), Gromovnik (za Zevsa, Peruna ali Jupitra)); (5) stalni pridevki ob religijskih imenih, ki jih pišemo z veliko začetnico ( Marija Tolažnica, Janez Krstnik); (6) imena, ki soobstajajo ob enakozvočnih občnih poimenovanjih ( Sfinga ob sfinga, Himera ob himera ipd.); (7) še nekodificirana imena ( Ganeša, Navzikaa ipd.). Mnoga religijsko-mitološka imena izhajajo iz antične tradicije in so tudi v imenovalniku pisno podomačena v skladu s pravopisnim izročilom ( Ahiles > Ahil). V geslovniku so tudi tiste pogoste citatne imenovalniške oblike, ki jih izkazuje gradivo ( Bakhos/ Bakhus; Partoklos/ Patrokles ipd.), uporabnik pa je usmerjen na podomačeno različico. NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih (izjema so nekatera religijska imena, uporabljena samo v ednini, npr. Bog, ali množini, npr. Furije). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju. Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( Abel: B Abelov). Podatek o zapisu religijskih in mitoloških imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku ( Marko [...] v zvezi evangelist Marko ali kraljevič/ Kraljevič Marko; Faronika [...] v zvezi riba Faronika). Podatek o zapisu večbesednih religijskih imen, pri katerih v teoloških in bogoslužnih besedilih pišemo drugo sestavino z veliko začetnico, ima v slovarskem sestavku posebno opozorilo, npr. »v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi« Sveti Duh. Pri pisnem normiranju religijsko-mitoloških imen sledimo SP 2001 in uveljavljamo bolj razširjen zapis Scila (in ne Skila; tudi SP 2001 Scila), Kerber (in ne Cerber), toda Faetont (SP 2001 Faeton), kjer je bil predhodno dosežen strokovni konsenz glede ustreznosti zapisa (gl. Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko, Modrijan 1997). S ponazoritvami v zgledih je nakazana tudi opozicija med lastnoimenskim in občnoimenskim pri nekaterih bajeslovnih bitjih, pri katerih zaradi razlik v kodifikaciji med SSKJ-jem in SP 2001 nimamo ločnice med zapisi z veliko in malo začetnico, npr. 207 Gorgona Meduza nasproti gorgona (SP 2001, SSKJ); Kiklop ‘velik človek’ nasproti kiklop |grško bajeslovno bitje| (SP 2001, SSKJ); Sfinga ‘ime grškega bajeslovnega bitja pred Pozejdonovim templjem’ nasproti sfinga ‘bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo’ ( grške sfinge se ločijo od egipčanskih) ipd. Ohranja se tudi velika začetnica pri Erinijah, Evmenidah, Furijah, Gracijah, Haritah in Hesperidah, saj gre za imena skupin. Glede sprememb v naglaševanju smo poenotili skupino Odisêj, Heraklêj, Antêj, upoštevali smo popravke tipa Tetída < Tétida in jezikovni razvoj pri podaljšavah osnove oblikoslovnega pregibanja, npr. Ikar: Ikara > Ikarja; Dioskura > Dioskurja. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 47, 48. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Ána Peréna -e -e samostalniška zveza ženskega spola; ime bitja; religijsko ime |rimska boginja zemlje, leta in pomladi, boginja mati|: praznik Ane Perene; šala o Marsu in Ani Pereni {O} EDNINA: im. Ána Peréna, rod. Áne Peréne, daj. Áni Peréni, tož. Áno Peréno, mest. pri Áni Peréni, or. z Áno Peréno; DVOJINA: im. Áni Peréni, rod. Án Perén, daj. Ánama Perénama, tož. Áni Peréni, mest. pri Ánah Perénah, or. z Ánama Perénama; MNOŽINA: im. Áne Peréne, rod. Án Perén, daj. Ánam Perénam, tož. Áne Peréne, mest. pri Ánah Perénah, or. z Ánami Perénami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Stíks1 -- ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime|: Stiks je bila ena izmed tisočerih hčera boginje Tetije in boga Okeana {B} Stiksin {O} EDNINA: im. Stíks, rod. Stíks, daj. Stíks, tož. Stíks, mest. pri Stíks, or. s Stíks; DVOJINA: im. Stíks, rod. Stíks, daj. Stíks, tož. Stíks, mest. pri Stíks, or. s Stíks; MNOŽINA: im. Stíks, rod. Stíks, daj. Stíks, tož. Stíks, mest. pri Stíks, or. s Stíks STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Maríja Vnebovzéta -e -e ž; ime bitja, religijsko ime |Kristusova mati|: oltar, posvečen Mariji Vnebovzeti; v zvezi sveta/sv. Marija Vnebovzeta cerkev svete/sv. Marije Vnebovzete {O} EDNINA: im. Maríja Vnebovzéta, rod. Maríje Vnebovzéte, daj. Maríji Vnebovzéti, tož. Maríjo Vnebovzéto, mest. pri Maríji Vnebovzéti, or. z Maríjo Vnebovzéto 208 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; religijska imena Triglàv1 -áva in Tríglav -a m; ime bitja, religijsko ime |slovanski bog|: Kronist Ebbo poroča, da je imel bog Triglav svoj tempelj ob izlivu Odre {B} Triglavov {O} EDNINA: im. Triglàv in Tríglav, rod. Trigláva in Tríglava, daj. Triglávu in Tríglavu, tož. Trigláva in Tríglava, mest. pri Triglávu in pri Tríglavu, or. s Triglávom in s Tríglavom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdija Bakh Egej Abel Bakhos Elektra Abraham Bakhus Elija Adam Baraba Elizej Afrodita Baruh Enej Agamemnon Belin Eol Agej Bog Erato Ahil Bog Oče Erida Ahiles Bog Sin Erinije Ajant Brahma Eris Ajas Brezmadežna Eros Alah Buda Eva Amon Cerber Evmenide Amon-Ra Cerera Evridika Amor Ceres Evropa Amos Dafna Ezekiel Ana Dafne Faetont Ana Perena Dafnis Faronika Andrej Dalila Favn Andromaha Damoklej Favna Andromeda Damokles Favnus Antej Danae Fedra Antigona Danaida Filip Apolon Danaja Filoktet Ares David Filomela Ariadna Dažbog Flora Artemida Dedal Fortuna Artemis dedek Furije Arthur Demetra Gabrijel Artur Dido Gaja Atena Didona Galateja Atlant Dika Ganeša Avgij Dike Ganimed Avrora Dioniz Ganimedes Azi Dioskurja Gea Baal Efialt Gigant 209 Gorjan Juda Iškarijot Mohor Gospod Judež Mojzes Gracije Juno Moloh Gromovnik Junona Morana Habakuk Jupiter Morfej Harite Jurij Nahum Haron Kajn Narcis Hefajst Kalipso Natan Hefajstos Karibda Navzikaa Hektor Kastor Nemeza Hekuba Kerber Nemezis Helij Kiklop Neptun Helios Kirka Nestor Hera Kreon Nika Heraklej Kreont Nike Herakles Kresnik Nioba Herkul Kristus Noe Herkules Krišna Odisej Hermafrodit Kupido Odiseus Hermes Kurent Odrešenik Hero Ladon Ojdip Herostrat Laert Ojdipus Herostratos Laertes Orest Hesperide Laokoon Orestes Hidra Laokoont Orfej Higieja lar Orfeus Himera Lear Orion Hor Leda Ossian Horus Leviatan Ozej Hudič Lucifer Oziris Ifigenija Luka Palada Atena Ikar Malahija Pan Ikaros Marija Pandora Izaija Marija iz Betanije Paris Izida Marija Pomagaj Parka Izmael Marija Tolažnica Parvati Jagnje Božje Marija Vnebovzeta Patrokel Jahve Marija Zavetnica s plaščem Patrokles Jakob Marko Patroklos Janez Marko Pavel Janez Krstnik Mars Pegaz Janus Matej Pehtra baba Jazon Mati Božja Pelej Jehova Matjaž Penelopa Jeremija Medeja Perun Jernej Meduza Perzefona Jezus Menelaj Perzej Jezus iz Nazareta Menelaos Peter Jezus Kristus Merkur Pigmalion Jezus Nazarečan Metuzalem Pilat Joel Mihael Plut Jokasta Mihej Pluton Jona Minotaver Plutos Jožef Mitra Polifem Jožef iz Arimateje Mnemozina Polinejk Juda Mohamed Poluks 210 Pozejdon Serapis Tetida Prerok Sfinga Tezej Priam Siegfried Tezeus Prokrust Simon Titan Prometej Simon Gorečnik Tomaž Prometeus Simon iz Cirene Tot Psiha Simon iz Kirene Triglav Ra Sizif Uran Rafael Skila Uriel Rama Skušnjavec Veles Razsvetljeni Sofonija Veliki duh Re Stvarnik Venera Rem Stiks Vesna Remus Svarog Vesta Repoštev Sveta trojica Vida Robin Hood Sveti duh Viktorija Romul Sveti duh Tolažnik Višnu Romulus Sveti trije kralji Vsemogočni Salomon Šiva Vulkan Samson Tanatos Wotan Samuel Tantal Zaharija Satan Tejrezias Zevs Saturn Tejrezij Zevs Soter Saturnus Telemah Zlata baba Scila Temida Zveličar Selena Temis Živa 211 Smeri, nazori, gibanja GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 86 samostalnikov, ki se povezujejo s pripadniki in pripadnicami različnih nazorskih, umetniških in verskih ter različnih drugih skupin z naslednjih področij: (1) umetnost ( ekspresionizem, modernizem); (2) verstva ( krščanstvo, kabalizem, sunitizem); (3) politika ( bonapartizem, stalinizem); (4) filozofija ( epikurejstvo, heideggerjanstvo); (5) drugo ( anarhizem, ceciljanstvo, lionizem). Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001 in dopolnjen z novimi izrazi ( chavizem, kabalizem/ kabala, keynesijanstvo, raeljanstvo), ki se povezujejo v besednodružinskih razmerjih tudi s pripadniki in pripadnicami teh gibanj ter nanje nanašajočimi se pridevniki. NOVOSTI: V slovarju ob uslovarjenih samostalnikih, ki pomenijo gibanja, smeri ipd., ni izrecnih opozoril, ki bi izpostavljala skladenjske položaje rabe. So pa uslovarjene nekatere zveze, v katerih nastopajo iztočnice, npr. budizem […] zen ali zenovski budizem; socializem […] samoupravni socializem. Nekatere iztočnice so dvojnične, in sicer gre za izgovorne dvojnice ([fálungông] tudi [fálungóng]); pisne dvojnice ( byronizem tudi bajronizem; heideggerjanstvo tudi hajdegerjanstvo; nietzschejanstvo in ničejanstvo; sionizem in cionizem; taoizem in daoizem); besedotvorne dvojnice ( golizem tudi degolizem; rotarijstvo in rotarijanstvo). Besedotvorne dvojnice so povezane z normativnimi oznakami, ki sledijo preverbi rabe v knjižnem jeziku: in povezuje enakovredni dvojnici, tudi uvaja neprednostno dvojnico. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: anglikanízem -zma m |protestantsko usmerjena vera v Angliji|: Pomembno vlogo je pri začetkih anglikanizma igral angleški kralj Henrik VIII.; sopomenka anglikanstvo {O} EDNINA: im. anglikanízem, rod. anglikanízma, daj. anglikanízmu, tož. anglikanízem, mest. pri anglikanízmu, or. z anglikanízmom; DVOJINA: im. anglikanízma, rod. anglikanízmov, daj. anglikanízmoma, tož. anglikanízma, mest. pri anglikanízmih, or. z anglikanízmoma; MNOŽINA: im. anglikanízmi, rod. anglikanízmov, daj. anglikanízmom, tož. anglikanízme, mest. pri anglikanízmih, or. z anglikanízmi 212 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja bonapartízem -zma m | politično gibanje privržencev Bonaparteja/Bonaparta|: Najboljši opis bonapartizma je plebiscitarna diktatura (< Bonapárte) {O} EDNINA: im. bonapartízem, rod. bonapartízma, daj. bonapartízmu, tož. bonapartízem, mest. pri bonapartízmu, or. z bonapartízmom; DVOJINA: im. bonapartízma, rod. bonapartízmov, daj. bonapartízmoma, tož. bonapartízma, mest. pri bonapartízmih, or. z bonapartízmoma; MNOŽINA: im. bonapartízmi, rod. bonapartízmov, daj. bonapartízmom, tož. bonapartízme, mest. pri bonapartízmih, or. z bonapartízmi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja kabála -e ž |mistični judovski filozofski in verski nauk|: skrivnosti kabale; iskanje duhovnosti v jogi in judovski kabali; sopomenka kabalizem {O} EDNINA: im. kabála, rod. kabále, daj. kabáli, tož. kabálo, mest. pri kabáli, or. s kabálo; DVOJINA: im. kabáli, rod. kabál, daj. kabálama, tož. kabáli, mest. pri kabálah, or. s kabálama; MNOŽINA: im. kabále, rod. kabál, daj. kabálam, tož. kabále, mest. pri kabálah, or. s kabálami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja nietzschejanstvo -a in ničejánstvo -a [ničejánstvo] m |Nietzschejev filozofski nauk|: nietzschejanstvo/ničejanstvo pri pisatelju Bartolu (< Nietzsche) {O} EDNINA: im. nietzschejanstvo in ničejánstvo, rod. nietzschejanstva in ničejánstva, daj. nietzschejanstvu in ničejánstvu, tož. nietzschejanstvo in ničejánstvo, mest. pri nietzschejanstvu in pri ničejánstvu, or. z nietzschejanstvom in z ničejánstvom; DVOJINA: im. nietzschejanstva in ničejánstva, rod. nietzschejanstev in ničejánstev, daj. nietzschejanstvoma in ničejánstvoma, tož. nietzschejanstvi in ničejánstvi, mest. pri nietzschejanstvih in pri ničejánstvih, or. z nietzschejanstvoma in z ničejánstvoma; MNOŽINA: im. nietzschejanstva in ničejánstva, rod. nietzschejanstev in ničejánstev, daj. nietzschejanstvom in ničejánstvom, tož. nietzschejanstva in ničejánstva, mest. pri nietzschejanstvih in pri ničejánstvih, or. z nietzschejanstvi in z ničejánstvi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja; samostalnik moškega spola Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 213 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: adventizem fašizem nadrealizem agnosticizem fatalizem neofašizem anabaptizem fetišizem neoliberalizem anarhizem golizem neonacizem anglikanizem heideggerjanstvo nietzschejanstvo anglikanstvo hinduizem peronizem animizem ikonoklazem postmodernizem antisemitizem ilirizem prekrščevalstvo arijanstvo impresionizem protestantizem ateizem islam raeljanstvo avstrofašizem islamizem rojalizem avstromarksizem janzenizem rotarijstvo avstroslavizem kabala scientologija belogardizem kabalizem sionizem bogomilstvo katolištvo socializem bonapartizem keynesijanstvo stalinizem budizem komunizem staroslovenstvo byronizem konfucijanstvo staroverstvo cecilijanstvo krščanstvo sunitizem chavizem liberalizem šiitizem cvinglijanstvo lionizem šintoizem darvinizem luteranstvo taoizem džainizem makiavelizem titoizem ekofeminizem maoizem tolstojanstvo ekologizem marksizem unitarizem ekspresionizem marksizem-leninizem velikonemštvo epikurejstvo mladoslovenstvo zaratustrovstvo falangizem moderna falungong modernizem 214 Simboli GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 277 simbolov. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP 2001in dopolnjen z novimi simboli, ki jih pogosto zasledimo in imamo z njihovo rabo v besedilu težave. Geslovnik je dopolnjen s kemijskimi elementi, mednarodnimi merskimi enotami in oznakami, denarnimi enotami, standardiziranimi nazivi držav in ozemelj ipd. Posamezne tematske skupine simbolov so bile dopolnjene z manjkajočimi iztočnicami (glasbeni simboli, matematični simboli). V okviru problemskega sklopa simboli so obdelane tudi vse rimske števke. NOVOSTI: V slovarju je izrecno opozorjeno na položaje, v katerih se nekateri simboli razvezujejo tudi pridevniško, in sicer: (1) merske enote ( cl, cm, dag, dcl, dl, dm, g, hl, kg, km, kV, kW, l, m, mg, min, ml, mm, MW, s, t in V); (2) kemijski elementi, ki pridevniško »živijo« v nekaterih kemijskih formulah ( NaCl); (3) oznake za strani neba ( Z stena). Novost glede na obstoječo kodifikacijo je tudi sistematično zapisovanje izgovarjave dveh tipov črkovalnega branja (s polglasnikom in brez njega), pa tudi branja z naglašenimi vsemi zlogi in z naglasom le na zadnjem zlogu. Izrecno so označeni simboli mednarodnega značaja, ki jih uporabljamo tudi v nepodomačeni obliki (oznake strani neba, držav, merskih enot pri oblačilih ipd.). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 1021, 1022, 1023. SKLIC NA PRAVOPIS 8.0: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave) SLOVARSKI PRIKAZ: At -- [átə̀ tudi atə̀ in áté tudi até] samostalnik moškega spola; simbol |astat|: Simbol za kemijski element astat je At STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli AT -- [átə̀ tudi atə̀ in áté tudi até] samostalnik moškega spola; simbol |mednarodna oznaka Austria: Avstrija| STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli 215 cotg -- [kótə̀gə̀ tudi kotəgə̀] samostalnik moškega spola; simbol |kotangens|: Enačba cotg x = a ima neskončno mnogo realnih rešitev; prim. ctg STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli hPa -- [hə̀pə̀á tudi həpəá in hápéá tudi hapeá] samostalnik moškega spola; simbol |hidropaskal|: Vrednost zračnega tlaka v hPa je reducirana na morski nivo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: a A Ci F Å cl Fe Ac Cl ff Ag cm Fm Ah Cm Fr Al cm2 g Am cm3 G Ar Cn Gb As Co GB At cos GBP AT cosec Gd Au cotg Ge AUD Cr GO B Cs Gy Ba ctg h BAM Cu H Bf CZK ha Bh ČG Ha Bi dag Hb Bk dB He Bq Db Hf Br dcl Hg BRD DE hl C DKK Ho Ca dl hPa CAD dm HR cal dm2 HRK ccm dm3 Hs cd Dy HU Cd E HUF Ce EE Hz CE Es I Cf Eu In cg EUR Io CH eV Ir CHF f IT 216 J Mn sf JPY Mo Sg JV mol SG JZ ms Si K MS SI kA Mt sin kat MW SK kb MWh SKK KB Mx Sm kcal n Sn kg N Sr kHz Na Sv KK Nb SV kkal Nd SZ km Ne t KM Ni T km2 NM Ta kp No Tb KP NOK Tc Kr Np Te KR O tg kV Os Th kVA p Ti kW P Tl kWh Pa Tm l Pb U L pc UA La Pd USD Li PLN Uuh LJ Pm Uuo lm Po Uup ln PO Uuq log pp Uus lx Pr Uut Lr Pt v Lu Pu V Lw r VA m R W M Ra Wb m2 rad Ws m3 Rb X mA Re Xe mb Rf XL Mb Rg XS MB Rh XXL Md Rn Y ME Ru Yb mg s Z Mg S ZG MHz Sb Zn min Sc Zr ml Se ž mm sec mm2 SEK 217 Stalni pridevki ob osebnih imenih GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 221 večbesednih iztočnic, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena zgodovinskih osebnosti, ki so se s svojimi dejanji, položajem ali osebnostnimi lastnostmi zapisali v zgodovino, namesto priimka pa uporabljamo: (1) stalne pridevke po krajih ( Herman Celjski, Hema Krška), tudi v predložni obliki ( Andrej iz Loke); (2) stalne pridevke po osebnostnih lastnostih ( Pipin Mali, Karel Veliki), tudi v samostalniški ( Friderik Rdečebradec) in predložni obliki ( Ivan Brez dežele); (3) stalne pridevke v obliki vrstilnih števnikov ( Ludvik Štirinajsti/ Ludvik XIV. ); (4) stalne pridevke v obliki večbesednih vzdevkov ( Edvard Črni princ). Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: Imena s stalnimi pridevki so obravnavana kot dvo- ali večbesedne samostojne iztočnice ( Aleksander Makedonski, Ivana Orleanska). Pri tistih imenih, kjer je v rabi pogosta tudi neposlovenjena oblika, je uporabnik slovarja opozorjen na izvirnik ( Herman iz Karintije – lat. Hermannus de Carinthia). Če je v rabi več imen, je uporabnik z vodilko primerjaj (= prim.) napoten na slovensko različico imena ( Herman Koroški). Pri imenih, kjer je stalni pridevek izkrajevni ( Nikolaj Kuzanski, Jezus Nazarečan), je pogosto mogoče enakovredno uporabljati predložno različico ( Nikolaj iz Kuze, Jezus iz Nazareta). Normativne usmeritve so nakazane s kazalko glej (= gl.), npr. Simon iz Kirene gl. Simon iz Cirene, Ignacij Loyolski gl. Ignacij Lojolski ipd. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 43. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Ána Cêljska -e -e ž; ime bitja, osebno ime |poljska kraljica, celjska grofica|: Ani Celjski, prvi kraljici iz slovenskega prostora, je do prestola pomagala modra kri poljske dinastije Piastov; Leta 1402 se je poljski kralj Vladislav II. poročil z Ano Celjsko {O} EDNINA: im. Ána Cêljska, rod. Áne Cêljske, daj. Áni Cêljski, tož. Áno Cêljsko, mest. pri Áni Cêljski, or. z Áno Cêljsko STATUS: predlog 218 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Bonifácij VIII. -a VIII. tudi Bonifácij Ôsmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime |lat. Papa Bonifacius Octavus: ime papeža|: bula Bonifacija VIII.; S papežem Bonifacijem VIII. se je preselila tudi Vatikanska knjižnica {O} EDNINA: im. Bonifácij VIII. tudi Bonifácij Ôsmi, rod. Bonifácija VIII. tudi Bonifácija Ôsmega, daj. Bonifáciju VIII. tudi Bonifáciju Ôsmemu, tož. Bonifácija VIII. tudi Bonifácija Ôsmega, mest. pri Bonifáciju VIII. tudi pri Bonifáciju Ôsmem, or. z Bonifácijem VIII. tudi z Bonifácijem Ôsmim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Grêgor I. Véliki -ja I. -ega tudi Grêgor Pŕvi Véliki -ja -ega -ega m; ime bitja, osebno ime |lat. Papa Gregorius Magnus: ime papeža|: Po papežu Gregorju I. Velikem nosi ime gregorijanski koral; skrajšano »Dialogi« Gregorja Velikega; Po Leonu I., Gregorju I. in Nikolaju I. ni bilo več papeža z naslovom Veliki; v zvezi sveti/sv. Gregor Veliki V Sloveniji so štiri cerkve posvečene svetemu/sv. Gregorju Velikemu; Na gregorjevo bodo po Savi Bohinjki spustili gregorčke oz. barčice svetega Gregorja Velikega {O} EDNINA: im. Grêgor I. Véliki tudi Grêgor Pŕvi Véliki, rod. Grêgorja I. Vélikega tudi Grêgorja Pŕvega Vélikega, daj. Grêgorju I. Vélikemu tudi Grêgorju Pŕvemu Vélikemu, tož. Grêgorja I. Vélikega tudi Grêgorja Pŕvega Vélikega, mest. pri Grêgorju I. Vélikem tudi pri Grêgorju Pŕvem Vélikem, or. z Grêgorjem I. Vélikim tudi z Grêgorjem Pŕvim Vélikim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Irenej Lyonski -a -ega [irenêj lijónski] m; ime bitja, osebno ime |svetnik|: Škof Irenej Lyonski se je rodil v Mali Aziji; v zvezi sveti/sv. Irenej Lyonski spisi svetega/sv. Ireneja Lyonskega {O} EDNINA: im. Irenej Lyonski, rod. Ireneja Lyonskega, daj. Ireneju Lyonskemu, tož. Ireneja Lyonskega, mest. pri Ireneju Lyonskem, or. z Irenejem Lyonskim STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdulah II. Alfonz X. Modri Albert II. Ana Avstrijska Aleksander III. Makedonski Ana Celjska Aleksander I. Ruski Andrej iz Loke Aleksander Nevski Andrej Kretski Aleksander Veliki Andrej s Krete Alfonz X. Kastiljski Anton Padovanski 219 Anton Puščavnik Fuad I. Anzelm Canterburyjski Gregorij iz Nise Apolonij z Rodosa Gregor I. Veliki Avguštin Canterburyjski Grgur Ninski Barbara Celjska Gustav II. Adolf Beatrika Nizozemska Gvido iz Arezza Beda Častitljivi Hadrijan I. Benedikt XVI. Harald Modrozobi Bernard Mariborski Hema Krška Boleslav I. Hrabri Henrik II. Bonifacij VIII. Henrik VIII. Brigita Irska Herman Celjski Brigita Švedska Herman iz Karintije Danilo Galicijski Herman Koroški Demetrij Hvarski Herod I. Veliki Demetrij s Hvara Hipolit Novomeški Demetrij Solunski Honorij III. Devica Orleanska Ignacij Antiohijski Dionizij Pariški Ignacij Lojolski Donat Zadrski Ignacij Loyolski Edvard Črni princ Inocenc VIII. Edvard III. Inocent VIII. Edvard Spoznavalec Irena Atenska Eleonora Akvitanska Irenej Lyonski Elizabeta Bavarska Ivana Blazna Elizabeta II. Ivana Orleanska Elizabeta Ogrska Ivana Papežinja Elizabeta Portugalska Ivan Brez dežele Elizabeta Ruska Ivan Grozni Elizabeta Yorška Ivan III. Vasiljevič Ema Krška Ivan Veliki Erazem Jamski Izabela Francoska Erazem Predjamski Izabela Portugalska Erazem Rotterdamski Jakob I. Ernest Železni Jakob Mlajši Evzebij iz Cezareje Jakob Starejši Ferdinand I. Habsburški Jakob Veliki Ferdinand I. Romunski Janez Damaščan Filip Belgijski Janez Dobri Filip Hessenski Janez Evangelist Filip II. Avgust Janez Krstnik Filip II. Francoski Janez Ljubljanski Filip II. Španski Janez Nepomuk Filip I. Lepi Janez od Križa Filip Lepi Janez Pavel II. Filip Švabski Janez Svetokriški Franc I. Francoski Janez XXIII. Franc Jožef I. Jernej iz Loke Frančišek Asiški Jezus iz Nazareta Frančišek Ksaverij Jezus Nazarečan Frančišek Saleški Jožef II. Friderik II. Celjski Jožef iz Arimateje Friderik III. Habsburški Julij II. Friderik II. Veliki Jurij iz Brežic Friderik I. Rdečebradec Jurij VI. Britanski Friderik S praznim žepom Karel Boromejski 220 Karel I. Avstrijski Oton iz Freisinga Karel I. Veliki Pavel od Križa Karel II. Plešasti Pavel VI. Karel IV. Pavlin Oglejski Karel XVI. Gustav Pepi I. Katarina Aragonska Peter I. Veliki Katarina I. Pij VII. Katarina II. Velika Pij XI. Katarina Medičejska Pij XII. Katarina Sienska Pipin III. Mali Katarina Velika Ramzes II. Klara Asiška Rihard III. Klemen VII. Rihard I. Levjesrčni Kleopatra VII. Rogerij Ljubljanski Kliment Ohridski Romuald Štandreški Krvava Marija Samuel Bolgarski Ksenofont Efeški Seti I. Lawrence Arabski Sigismund Luksemburški Leon X. Sikst IV. Leon XIII. Silvija Švedska Lev X. Simeon I. Veliki Ljudevit Posavski Simon iz Cirene Ludvik I. Pobožni Simon iz Kirene Ludvik XIV. Simon iz Lipnice Magnus Zakonodajalec Simon Kananejec Maksim Emonski Simon Makabejec Maksimilijan Celjski Sulejman Veličastni Maksimilijan I. Habsburški Šćepan Mali Maksimin Tračan Štefan Dušan Silni Margareta II. Tales iz Mileta Margareta Navarska Terezija Avilska Marija I. Angleška Tomaž Akvinski Marija I. Škotska Tutmozis III. Marija iz Betanije Ulrich Lichtensteinski Marija Magdalena Ulrik Celjski Marija Snežna Urban VII. Marija Vnebovzeta Venčeslav Češki Marjeta Antiohijska Veronika Deseniška Marjeta Ogrska Viktorija Britanska Modest Gosposvetski Viljem II. Nemški Montezuma II. Viljem iz Ockhama Nabukodonozor II. – Nebukadnezar II. Viljem Ockhamski Nikolaj I. Veliki Viljem Osvajalec Nikolaj iz Kuze Vincencij Pavelski Nikolaj iz Mire Vlad III. Tepes – Vlad III. Tepeš Nikolaj Kuzanski William iz Ockhama Oton I. Veliki 221 Stvarna lastna imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 171 iztočnic stvarnih lastnih ime, ki jih obravnavamo kot samostojne imenske entitete. Gre za imena, ki smo jih uslovarili zaradi njihove prekrivnosti z drugimi v problemskih sklopih obravnavanimi imeni, npr. • Škoda, priimek – Škoda, znamka in podjetje; • Elizej, svetopisemski prerok – Elizej, poslopje; • Cankar, priimek – Cankarjev dom, ustanova; • Playboy, revija – Playboyevo dekle, naziv. Posebno skupino predstavljajo imena, ki so nastala iz kratic ( Eta, Ira, Udba …). Gre za problemski sklop, ki bo še naraščal in se tudi notranje diferenciral, trenutno vključuje tudi stvarna imena, ki so podstava pripadnikov različnih gibanj, delovnih skupin, strank ipd.: • imena podjetij ( Alpina, Baril a, Tesla); • revije, časniki ( Delo, Nova revija, Življenje in tehnika); • različne organizacije ( Hofer, Mercator); • poslopja ( Elizej, Cankarjev dom, Dioklecijanova palača); • tekmovanja in prireditve ( Davisov pokal, Pokal Vitranc); • borzni indeksi ( Dow Jones, Nikkei); • prireditve, festivali, kongresi, simpoziji ( Beneški bienale, Ljubljanski maraton); • računalniški programi, operacijski sistemi, aplikacije ( Android, MacOS, Adobe Il ustrator); • imena zakonov, listin, sporazumov ( Carigrajska konvencija, Londonski sporazum, Maastrichtska pogodba); • spletne strani, omrežja in storitve ( LinkedIn, Facebook); • ustanove ( Aleksandrijska knjižnica, Zveza Rotary klubov); • vozila, plovila, sateliti ( Cassini). Znamke in homonimni izdelki so opisani v drugem problemskem sklopu. Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: Glede na SP 2001 ni bilo uvedenih drugih sprememb kot večja razvidnost razlik pri obravnavi imena kot stvarnega in osebnega, npr. Tesla, m (svoj. prid. Teslov ‘izumitelj Nikola Tesla’) nasproti Tesla, ž (svoj. prid. Teslin |podjetje, znamka|). Precej imen sodobnega časa v dosedanjih pravopisih ni bilo uslovarjeno, redka do sedaj kodificirana imena niso bila skladenjsko ponazorjena. Stvarna imena so pogosto rabljena kot desni imenovalniški prilastki v besednih zvezah, na kar je opozorjeno, npr. Hofer […] |trgovsko podjetje|: Kupuje pri Hoferju; krožišče pred Hoferjem; kot prilastek, v imenovalniku V trgovini Hofer imajo danes dan popustov. Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kljub temu so ob zvezah Facebook skupina in Facebook profil navedene tudi variantne možnosti: skupina na Facebooku, profil na Facebooku. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. 222 SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 43. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Dropbox -a [drôpbôks] m; stvarno ime |podjetje|: delnice Dropboxa; srečanje med vodstvom Dropboxa in Appla; kot prilastek, v imenovalniku Je pripravnik pri podjetju Dropbox, ki ponuja shranjevanje datotek v oblaku; |spletno mesto za shranjevanje datotek|: uporabnik Dropboxa; Na/v Dropboxu imam shranjene dokumente in fotografije {B} Dropboxov {O} EDNINA: im. Dropbox, rod. Dropboxa, daj. Dropboxu, tož. Dropbox, mest. pri Dropboxu, or. z Dropboxom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Google Prevajalnik ∼ -a [gúgəl prevajálnik] m; stvarno ime |podomačeno za Google Translate|; |spletna storitev|: Če besede ne razumeš, jo lahko prevedeš v Google Prevajalniku; prevajanje z Google Prevajalnikom; kot prilastek, v imenovalniku S pomočjo aplikacije Google Prevajalnik lahko prevajamo tudi spletne strani {O} EDNINA: im. Google Prevajalnik, rod. Google Prevajalnika, daj. Google Prevajalniku, tož. Google Prevajalnik, mest. pri Google Prevajalniku, or. z Google Prevajalnikom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Máraton Fránja -a ∼ tudi Máraton Fránja -a -e m; stvarno ime |kolesarska prireditev|: zmagovalec Maratona Franja; Na 29. Maratonu Franja se je preizkusil na 97-kilometrski trasi; prim. maraton {O} EDNINA: im. Máraton Fránja, rod. Máratona Fránja tudi Máratona Fránje, daj. Máratonu Fránja tudi Máratonu Fránji, tož. Máraton Fránja tudi Máraton Fránjo, mest. pri Máratonu Fránja tudi pri Máratonu Fránji, or. z Máratonom Fránja tudi z Máratonom Fránjo STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Núk -a m; stvarno ime |osrednja slovenska knjižnica|: Knjigo v latinščini še danes hranijo v Nuku; Nuk 2 ||nova zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice||: Na območju Nuka 2 so našli številne arheološke ostanke 223 (< NUK1, NUK2) {B} Nukov {O} EDNINA: im. Núk, rod. Núka, daj. Núku, tož. Núk, mest. pri Núku, or. z Núkom; DVOJINA: im. Núka, rod. Núkov, daj. Núkoma, tož. Núka, mest. pri Núkih, or. z Núkoma; MNOŽINA: im. Núki, rod. Núkov, daj. Núkom, tož. Núke, mest. pri Núkih, or. z Núki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede Únicef -a m; stvarno ime |mednarodni sklad za pomoč otrokom|: Celoten znesek dobrodelne prireditve so namenili Unicefu; srečanje ambasadorjev Unicefa; kot prilastek, v imenovalniku Že tretje leto uspešno sodelujemo z organizacijo Unicef (< UNICEF) {B} Unicefov {O} EDNINA: im. Únicef, rod. Únicefa, daj. Únicefu, tož. Únicef, mest. pri Únicefu, or. z Únicefom; DVOJINA: im. Únicefa, rod. Únicefov, daj. Únicefoma, tož. Únicefa, mest. pri Únicefih, or. z Únicefoma; MNOŽINA: im. Únicefi, rod. Únicefov, daj. Únicefom, tož. Únicefe, mest. pri Únicefih, or. z Únicefi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične besede Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Adobe Illustrator Cecilijanka Emo Adobe InDesign Chanel Ermitaž Adobe Photoshop Cia Eta Ajpes Coca-Cola Evropa Aleksandrijska knjižnica Cvičkarija eVsebine Al Kaida Čuki Facebook Alpina Davisov pokal Fatah Android Daytonski sporazum Festival Lent Apple Delo Fifa Ars Demokracija Finance Arso Demos Galerija Equrna Avstrijska državna pogodba Desus Gea Avto magazin Diesel Gestapo Bandcamp Dnevnik Givenchy Barilla Dolenjski list Gledališče Glej Beneški bienale Dom in svet Global Beneški mednarodni filmski Dopps Gmail festival Dow Jones Google Booker Dropbox Google Maps Cacharel Družina Google Prevajalnik Cankarjev dom Elan Google Translate Carigrajska konvencija Elizej Google Zemljevidi Cassini Ema Gorenje 224 Hamas Mohorjeva družba SlovLit Hamurabijev zakonik Moj malček Snapchat Hofer My Talking Tom Spol.si Honda Nasa Stockholmska konvencija Hotel Lev Nasdaq Suzy Instagram Nato Škoda Ira Nikkei Tesla Istanbulska konvencija Nokia Teš iTunes Nova revija Tigr Jehovove priče Novi tednik Tinder Justinijanova kodifikacija Nuk Touareg Jutro Onaplus Tribuna Kekčevi dnevi Pil Triglav Kfor Pipistrel TrNoVfest Kompas Pivo in cvetje Tumblr Krim Planinski vestnik Twitter Kukluksklan Playboy Ubuntu Lady Plesna šola Urška Udba Lek Pokal Vitranc Unesco Lent Pop TV Unicef LibreOffice Prada Ustanova Mali vitez LinkedIn Primorske novice Večer Linux Primorski dnevnik Vesna Lizbonska pogodba Problemi Viber Ljubljanski maraton Računalniške novice Videmski sporazum Londonski sporazum Radio Murski val WhatsApp Maastrichtska pogodba Real Madrid Wikipedija MacOS Sanktpeterburška Windows Maraton Franja filharmonija YouTube Mercator Schengenski sporazum Zlatarna Celje Merkur Siol Zveza Lions klubov Messenger Skype Zveza Rotary klubov Metina lista Slomškova zveza Življenje in tehnika Microsoft Slovenec Žurnal24 Microsoft Slovenka Mladina Slovenske novice 225 Svojilni pridevniki (iz domišljijskih, religijskih, mitoloških imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 150 iztočnic: 61 svojilni pridevnikov iz domišljijskih imen, 48 iz religijskih imen in 41 iz mitoloških imen. Za samostojna gesla pri domišljijskih imenih so uslovarjeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas ( Bambijev, Špicparkeljčev); (2) premeno c > č ( Sneguljčičin); (3) neobstojni samoglasnik ( Ostržkov); (4) knjižno podaljšavo s t ( Rožletov); (5) oblike, kjer je v rabi pogosta neknjižna podaljšava s t ( Dumbov). Problemski sklop svojilnih pridevnikov iz mitoloških in religijskih imen je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Religijska in mitološka imena«. Za samostojna gesla so uslovarjeni tisti svojilni pridevniki, ki: (1) v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr. preglas ( Elijev) ali neknjižno podaljšavo osnove s t ( Markov); (2) nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom ( Ahilova/ ahilova peta, Andrejev/ andrejev križ, jožefova brada). NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz domišljijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, če tvorjenka odstopa od sistemske rešitve ali če je dovolj potrditev o rabi v gradivu. Svojilni pridevniki iz mitoloških in religijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla; tisti, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah, ki jih identifikacijsko uvrščamo v skupino |duhovna last|, ali nastopajo v zvezah, ki označujejo dele telesa, bolezni, rastline, živali ipd., pa so obdelani v slovarskem sestavku kot posebne zveze. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki ( Zvitorepčev < Zvitorepec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) 226 SLOVARSKI PRIKAZ: Árturjev -a -o pridevnik Arturjev prvenec, v katerem se pojavi v vlogi lažnega predsedniškega kandidata; Camelot, Arturjev grad, je bil dolgo vzor evropskim kraljevskim dvorom; Zgodba o Arturjevem meču Ekskaliburju je prispodoba človekove osvoboditve duha (< Artur) {O} moški: EDNINA: im. Árturjev, rod. Árturjevega, daj. Árturjevemu, tož. Árturjev (živostno Árturjevega), mest. pri Árturjevem, or. z Árturjevim; DVOJINA: im. Árturjeva, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjeva, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeve, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi ženski: EDNINA: im. Árturjeva, rod. Árturjeve, daj. Árturjevi, tož. Árturjevo, mest. pri Árturjevi, or. z Árturjevo; DVOJINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjevi, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjeve, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeve, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi srednji: EDNINA: im. Árturjevo, rod. Árturjevega, daj. Árturjevemu, tož. Árturjevo, mest. pri Árturjevem, or. z Árturjevim; DVOJINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjevi, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjeva, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeva, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen); svojilni pridevniki (iz moških imen) Búdov -a -o pridevnik velikanski Budov kip; Bistvo Budovega nauka je srednja pot: kultiviraj svoj um, izogibaj se zla in delaj dobro; Šrilančani verujejo, da je v indijskem templju ohranjen pravi Budov zob (< Buda) {O} moški: EDNINA: im. Búdov, rod. Búdovega, daj. Búdovemu, tož. Búdov (živostno Búdovega), mest. pri Búdovem, or. z Búdovim; DVOJINA: im. Búdova, rod. Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdova, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdove, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi ženski: EDNINA: im. Búdova, rod. Búdove, daj. Búdovi, tož. Búdovo, mest. pri Búdovi, or. z Búdovo; DVOJINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdovi, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdove, rod. Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdove, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi srednji: EDNINA: im. Búdovo, rod. Búdovega, daj. Búdovemu, tož. Búdovo, mest. pri Búdovem, or. z Búdovim; DVOJINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdovi, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdova, rod. Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdova, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz religijskih imen) 227 Êridin -a -o pridevnik Boginja Ate velja za Zevsovo in Eridino hčer; Eridino/eridino jabolko ||kar je vzrok spora, nesloge; jabolko spora, razdora||: Tako je v sredo parlamenta padlo Eridino/eridino jabolko, ob katerem so se razplamteli interesi, ki so cepili stranko v dve sovražni si frakciji (< Erida) {O} moški: EDNINA: im. Êridin, rod. Êridinega, daj. Êridinemu, tož. Êridin (živostno Êridinega), mest. pri Êridinem, or. z Êridinim; DVOJINA: im. Êridina, rod. Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridina, mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im. Êridini, rod. Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridine, mest. pri Êridinih, or. z Êridinimi ženski: EDNINA: im. Êridina, rod. Êridine, daj. Êridini, tož. Êridino, mest. pri Êridini, or. z Êridino; DVOJINA: im. Êridini, rod. Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridini, mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im. Êridine, rod. Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridine, mest. pri Êridinih, or. z Êridinimi srednji: EDNINA: im. Êridino, rod. Êridinega, daj. Êridinemu, tož. Êridino, mest. pri Êridinem, or. z Êridinim; DVOJINA: im. Êridini, rod. Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridini, mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im. Êridina, rod. Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridina, mest. pri Êridinih, or. z Êridinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen); izlastnoimenski pridevniki na - ov/-ev ali -in v SBZ Lupíničin -a -o pridevnik Za Lupiničino vrnitev domov so poskrbele lastovke (< Lupinica) {O} moški: EDNINA: im. Lupíničin, rod. Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničin (živostno Lupíničinega), mest. pri Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi ženski: EDNINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničine, daj. Lupíničini, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničini, or. z Lupíničino; DVOJINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničine, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi srednji: EDNINA: im. Lupíničino, rod. Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen); svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 228 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abdijev Hlačkov Nestorjev Abrahamov Hlapičev Noetov Adamov Hudičev Odisejev Agejev Ikarjev Ojdipov Ahilov Izaijev Orfejev Alahov Jahvejev Ostržkov Amorjev Jakobov Palčičin Andrejev Jakov Pandorin Antejev jedijev Parvatijin Ariadnin Jehovov Pelejev Arturjev Jeremijev Perzejev Avgijev Jeričin Pokahontasin Bambijev Jonov Prokrustov Barabov Jožefov Prometejev Bedančev Judežev Pujev Božičkov Jurčkov Rajev Brahmov Kalimerov Ramov Budov Kalipsin Rožletov Copataričin Kasandrin Salomonov Damoklejev Kastorjev Sizifov Davidov Kekčev Skušnjavčev Didonin Kerberjev Sneguljčičin Dolgouščov Kljukov Svazijčev Dumbov Kristusov Šivov Egejev Krišnov Špicparkeljčev Elektrin Kuzmov Talijin Elijev Luciferjev Tantalov Enejev Lukov Tejrezijev Eratin Lupiničin Tespisov Eridin Malahijev Tezejev Evin Marijin Tolovajev Evropin Matejev Trnuljčičin Frančiškov Mavglijev Venerin Ganešev Menelajev Vidov Gospodov Mihejev Višnujev Hektorjev Minotavrov Zaharijev Helijev Mitrov Zveličarjev Heraklejev Morfejev Zvitorepčev Herin Najdihojčev Herkulov Navzikain 229 Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 32 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Nazivi in naslovi ob imenu«. V slovar so vključeni le pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj v besedotvornem postopku izkazujejo naslednje posebnosti: (1) podaljšavo osnove ( očetov, gospejin); (2) preglas ( primarijev); (3) premeno c > č ( baroničin); (4) neobstojni samoglasnik ( magistrov). NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz nazivov in naslovov so v primerjavi s SP 2001, v katerem so bili podiztočnice pri ustreznih podstavnih samostalnikih, obravnavani kot samostojna gesla. Novost sta pridevnika eminenčin in ekscelenčin, ki ju v slovarjih doslej nismo obravnavali. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (nazivu ali naslovu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik ( ladyjin < lady). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: dekáničin -a -o pridevnik Na sodišču so povzeli dekaničin odgovor (< dekanica) {O} moški: EDNINA: im. dekáničin, rod. dekáničinega, daj. dekáničinemu, tož. dekáničin (živostno dekáničinega), mest. pri dekáničinem, or. z dekáničinim; DVOJINA: im. dekáničina, rod. dekáničinih, daj. dekáničinima, tož. dekáničina, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinima; MNOŽINA: im. dekáničini, rod. dekáničinih, daj. dekáničinim, tož. dekáničine, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinimi ženski: EDNINA: im. dekáničina, rod. dekáničine, daj. dekáničini, tož. dekáničino, mest. pri dekáničini, or. z dekáničino; DVOJINA: im. dekáničini, rod. dekáničinih, daj. dekáničinima, tož. 230 dekáničini, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinima; MNOŽINA: im. dekáničine, rod. dekáničinih, daj. dekáničinim, tož. dekáničine, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinimi srednji: EDNINA: im. dekáničino, rod. dekáničinega, daj. dekáničinemu, tož. dekáničino, mest. pri dekáničinem, or. z dekáničinim; DVOJINA: im. dekáničini, rod. dekáničinih, daj. dekáničinima, tož. dekáničini, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinima; MNOŽINA: im. dekáničina, rod. dekáničinih, daj. dekáničinim, tož. dekáničina, mest. pri dekáničinih, or. z dekáničinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) králjev -a -o pridevnik Prestol je zasedel kraljev prvi sin; menjava straže pred kraljevo palačo (< kralj) {O} moški: EDNINA: im. králjev, rod. králjevega, daj. králjevemu, tož. králjev (živostno králjevega), mest. pri králjevem, or. s králjevim; DVOJINA: im. králjeva, rod. králjevih, daj. králjevima, tož. králjeva, mest. pri králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeve, mest. pri králjevih, or. s králjevimi ženski: EDNINA: im. králjeva, rod. králjeve, daj. králjevi, tož. králjevo, mest. pri králjevi, or. s králjevo; DVOJINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj. králjevima, tož. králjevi, mest. pri králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjeve, rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeve, mest. pri králjevih, or. s králjevimi srednji: EDNINA: im. králjevo, rod. králjevega, daj. králjevemu, tož. králjevo, mest. pri králjevem, or. s králjevim; DVOJINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj. králjevima, tož. králjevi, mest. pri králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjeva, rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeva, mest. pri králjevih, or. s králjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen); svojilni pridevniki (iz nazivov) očétov -a -o pridevnik Nadaljuje očetovo delo (< oče) {O} moški: EDNINA: im. očétov, rod. očétovega, daj. očétovemu, tož. očétov (živostno očétovega), mest. pri očétovem, or. z očétovim; DVOJINA: im. očétova, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétova, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri očétovih, or. z očétovimi ženski: EDNINA: im. očétova, rod. očétove, daj. očétovi, tož. očétovo, mest. pri očétovi, or. z očétovo; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétove, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétove, mest. pri očétovih, or. z očétovimi srednji: EDNINA: im. očétovo, rod. očétovega, daj. očétovemu, tož. očétovo, mest. pri očétovem, or. z očétovim; DVOJINA: im. očétovi, rod. očétovih, daj. očétovima, tož. očétovi, mest. pri očétovih, or. z očétovima; MNOŽINA: im. očétova, rod. očétovih, daj. očétovim, tož. očétova, mest. pri očétovih, or. z očétovimi 231 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) profésoričin -a -o pridevnik profesoričin asistent (< profesorica) {O} moški: EDNINA: im. profésoričin, rod. profésoričinega, daj. profésoričinemu, tož. profésoričin (živostno profésoričinega), mest. pri profésoričinem, or. s profésoričinim; DVOJINA: im. profésoričina, rod. profésoričinih, daj. profésoričinima, tož. profésoričina, mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinima; MNOŽINA: im. profésoričini, rod. profésoričinih, daj. profésoričinim, tož. profésoričine, mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinimi ženski: EDNINA: im. profésoričina, rod. profésoričine, daj. profésoričini, tož. profésoričino, mest. pri profésoričini, or. s profésoričino; DVOJINA: im. profésoričini, rod. profésoričinih, daj. profésoričinima, tož. profésoričini, mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinima; MNOŽINA: im. profésoričine, rod. profésoričinih, daj. profésoričinim, tož. profésoričine, mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinimi srednji: EDNINA: im. profésoričino, rod. profésoričinega, daj. profésoričinemu, tož. profésoričino, mest. pri profésoričinem, or. s profésoričinim; DVOJINA: im. profésoričini, rod. profésoričinih, daj. profésoričinima, tož. profésoričini, mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinima; MNOŽINA: im. profésoričina, rod. profésoričinih, daj. profésoričinim, tož. profésoričina, mest. pri profésoričinih, or. s profésoričinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz nazivov) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: baroničin kraljev caričin kraljičin carjev ladyjin cesaričin magistričin cesarjev magistrov dekaničin majorjev doktoričin monsinjorjev doktorjev očetov ekscelenčin patrov eminenčin podpolkovničin generaličin primarijev generalpolkovničin prinčev gospejin profesoričin gospodičnin profesorjev grofičin rektoričin inženirjev rektorjev 232 Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 18 svojilnih pridevnikov; nastal je na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnim imenom«. V slovar so vključeni le pridevniki, ki se tvorijo nekoliko drugače, kot bi pričakovali ob ustaljenem vzorcu (tj. brat – bratov, mama – mamin): (1) podaljšava osnove ( ovčarjev); (2) preglas ( zmajev); (3) premena c > č ( lisičin, toda muca – mucin); (4) neobstojni samoglasnik ( palčkov). NOVOSTI: Svojilni pridevniki so slovarsko obravnavani kot samostojna gesla, kar pomeni, da je v sestavek vključena značilna ponazoritev rabe. Prav zaradi samostojne obravnave posameznih svojilnih pridevnikov je bilo treba v slovarski sestavek vključiti podatek o izhodiščni korenski besedi, iz katere je tvorjen pridevnik ( lisičin < lisica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956–974. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: čebéličin -a -o pridevnik Oblekla si je čebeličin kostum (< čebelica) {O} moški: EDNINA: im. čebéličin, rod. čebéličinega, daj. čebéličinemu, tož. čebéličin (živostno čebéličinega), mest. pri čebéličinem, or. s čebéličinim; DVOJINA: im. čebéličina, rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož. čebéličina, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih, daj. čebéličinim, tož. čebéličine, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi ženski: EDNINA: im. čebéličina, rod. čebéličine, daj. čebéličini, tož. čebéličino, mest. pri čebéličini, or. s čebéličino; DVOJINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož. čebéličini, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličine, rod. čebéličinih, daj. čebéličinim, tož. čebéličine, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi 233 srednji: EDNINA: im. čebéličino, rod. čebéličinega, daj. čebéličinemu, tož. čebéličino, mest. pri čebéličinem, or. s čebéličinim; DVOJINA: im. čebéličini, rod. čebéličinih, daj. čebéličinima, tož. čebéličini, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinima; MNOŽINA: im. čebéličina, rod. čebéličinih, daj. čebéličinim, tož. čebéličina, mest. pri čebéličinih, or. s čebéličinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) medvédkov -a -o pridevnik Ankina najljubša pravljica govori o medvedku in njegovih prijateljih (< medvedek) {O} moški: EDNINA: im. medvédkov, rod. medvédkovega, daj. medvédkovemu, tož. medvédkov (živostno medvédkovega), mest. pri medvédkovem, or. z medvédkovim; DVOJINA: im. medvédkova, rod. medvédkovih, daj. medvédkovima, tož. medvédkova, mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovima; MNOŽINA: im. medvédkovi, rod. medvédkovih, daj. medvédkovim, tož. medvédkove, mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovimi ženski: EDNINA: im. medvédkova, rod. medvédkove, daj. medvédkovi, tož. medvédkovo, mest. pri medvédkovi, or. z medvédkovo; DVOJINA: im. medvédkovi, rod. medvédkovih, daj. medvédkovima, tož. medvédkovi, mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovima; MNOŽINA: im. medvédkove, rod. medvédkovih, daj. medvédkovim, tož. medvédkove, mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovimi srednji: EDNINA: im. medvédkovo, rod. medvédkovega, daj. medvédkovemu, tož. medvédkovo, mest. pri medvédkovem, or. z medvédkovim; DVOJINA: im. medvédkovi, rod. medvédkovih, daj. medvédkovima, tož. medvédkovi, mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovima; MNOŽINA: im. medvédkova, rod. medvédkovih, daj. medvédkovim, tož. medvédkova, mest. pri medvédkovih, or. z medvédkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov moškega spola); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) póštarjev -a -o pridevnik Poštarjeva torba je bila polna voščilnic (< poštar) {O} moški: EDNINA: im. póštarjev, rod. póštarjevega, daj. póštarjevemu, tož. póštarjev (živostno póštarjevega), mest. pri póštarjevem, or. s póštarjevim; DVOJINA: im. póštarjeva, rod. póštarjevih, daj. póštarjevima, tož. póštarjeva, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevima; MNOŽINA: im. póštarjevi, rod. póštarjevih, daj. póštarjevim, tož. póštarjeve, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevimi ženski: EDNINA: im. póštarjeva, rod. póštarjeve, daj. póštarjevi, tož. póštarjevo, mest. pri póštarjevi, or. s póštarjevo; DVOJINA: im. póštarjevi, rod. póštarjevih, daj. póštarjevima, tož. póštarjevi, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevima; MNOŽINA: im. póštarjeve, rod. póštarjevih, daj. póštarjevim, tož. póštarjeve, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevimi 234 srednji: EDNINA: im. póštarjevo, rod. póštarjevega, daj. póštarjevemu, tož. póštarjevo, mest. pri póštarjevem, or. s póštarjevim; DVOJINA: im. póštarjevi, rod. póštarjevih, daj. póštarjevima, tož. póštarjevi, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevima; MNOŽINA: im. póštarjeva, rod. póštarjevih, daj. póštarjevim, tož. póštarjeva, mest. pri póštarjevih, or. s póštarjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov moškega spola); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) zvézdičin -a -o pridevnik Razbojnik Ceferin je hotel ukrasti zvezdičine zlate lase (< zvezdica) {O} moški: EDNINA: im. zvézdičin, rod. zvézdičinega, daj. zvézdičinemu, tož. zvézdičin (živostno zvézdičinega), mest. pri zvézdičinem, or. z zvézdičinim; DVOJINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož. zvézdičina, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im. zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož. zvézdičine, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi ženski: EDNINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičine, daj. zvézdičini, tož. zvézdičino, mest. pri zvézdičini, or. z zvézdičino; DVOJINA: im. zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož. zvézdičini, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im. zvézdičine, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož. zvézdičine, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi srednji: EDNINA: im. zvézdičino, rod. zvézdičinega, daj. zvézdičinemu, tož. zvézdičino, mest. pri zvézdičinem, or. z zvézdičinim; DVOJINA: im. zvézdičini, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinima, tož. zvézdičini, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinima; MNOŽINA: im. zvézdičina, rod. zvézdičinih, daj. zvézdičinim, tož. zvézdičina, mest. pri zvézdičinih, or. z zvézdičinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov ženskega spola na -ica); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij); svojilni pridevniki (iz jeder SBZ) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: coprničin mucin čarovničin ovčarjev čebeličin palčkov dekličin poštarjev gasilčev sovičin krojačkov vajenčev lisičin zajčkov mačkov zmajev medvedkov zvezdičin 235 Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 127 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih moških imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna moška)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa ( Ahačev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t ( Nikov); (3) obvezne podaljšave osnove s t ( Jure); (4) neobveznega izpusta neobstojnega polglasnika ( Klemnov ali Klemenov); (5) nepravilne uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Aljošin namesto Aljošev). V kasnejših fazah so bili dodani tudi tisti svojilni pridevniki, pri katerih je bilo podstavno ime v geslovnik sprejeto zaradi prekrivnosti pri zapisu, npr. oskar, aleksander ‘nagrada’ in Oskar, Aleksander ‘ime’. V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi: (1) podaljšave z j ( Andyjev), povezane z izreko končnega samoglasnika ( Joe – Joejev in še Steviejev); (2) preglasa imen s končnim pisnim o ( Kočev/ Kočov); (3) preglasa imen s končnim govorjenim c j č ž š dž ( Georgeev/ Georgeov). NOVOSTI: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redakciji. Dostopna je na spletnem naslovu spletišča Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU: . Vsak slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti tedaj, ko različna imena sovpadejo v pridevniški obliki ( Nikov < Nik, Niko). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Alêšev -a -o in Álešev -a -o pridevnik Odprli so peto Aleševo fotografsko razstavo 236 (< Aleš) {O} moški: EDNINA: im. Alêšev in Álešev, rod. Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in Áleševemu, tož. Alêšev in Álešev (živostno Alêševega in Áleševega), mest. pri Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi ženski: EDNINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševe in Áleševe, daj. Alêševi in Áleševi, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri Alêševi in pri Áleševi, or. z Alêševo in z Áleševo; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševe in Áleševe, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi srednji: EDNINA: im. Alêševo in Áleševo, rod. Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in Áleševemu, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen); svojilni pridevniki (naglasna dvojnica) Blážev -a -o pridevnik Blaževega rojstva sta se zelo razveselila; prim. blažev (< Blaž) {O} moški: EDNINA: im. Blážev, rod. Bláževega, daj. Bláževemu, tož. Blážev (živostno Bláževega), mest. pri Bláževem, or. z Bláževim; DVOJINA: im. Bláževa, rod. Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževa, mest. pri Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževe, mest. pri Bláževih, or. z Bláževimi ženski: EDNINA: im. Bláževa, rod. Bláževe, daj. Bláževi, tož. Bláževo, mest. pri Bláževi, or. z Bláževo; DVOJINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževi, mest. pri Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževe, rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževe, mest. pri Bláževih, or. z Bláževimi srednji: EDNINA: im. Bláževo, rod. Bláževega, daj. Bláževemu, tož. Bláževo, mest. pri Bláževem, or. z Bláževim; DVOJINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževi, mest. pri Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževa, rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževa, mest. pri Bláževih, or. z Bláževimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Lúkov -a -o pridevnik Zbranim se je pridružil Lukov oče; Lukov evangelij 237 (< Luka) {O} moški: EDNINA: im. Lúkov, rod. Lúkovega, daj. Lúkovemu, tož. Lúkov (živostno Lúkovega), mest. pri Lúkovem, or. z Lúkovim; DVOJINA: im. Lúkova, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkova, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkove, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi ženski: EDNINA: im. Lúkova, rod. Lúkove, daj. Lúkovi, tož. Lúkovo, mest. pri Lúkovi, or. z Lúkovo; DVOJINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkovi, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkove, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkove, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi srednji: EDNINA: im. Lúkovo, rod. Lúkovega, daj. Lúkovemu, tož. Lúkovo, mest. pri Lúkovem, or. z Lúkovim; DVOJINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkovi, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkova, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkova, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen); svojilni pridevniki (iz religijskih imen) Pírov -a -o pridevnik Pirove vojne; Pirova/pirova zmaga ||nekoristna, malo vredna zmaga glede na žrtve||: Novomeščani so dosegli Pirovo/pirovo zmago, saj se poslavljajo od prve lige (< Pir) {O} moški: EDNINA: im. Pírov, rod. Pírovega, daj. Pírovemu, tož. Pírov (živostno Pírovega), mest. pri Pírovem, or. s Pírovim; DVOJINA: im. Pírova, rod. Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírova, mest. pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj. Pírovim, tož. Pírove, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi ženski: EDNINA: im. Pírova, rod. Pírove, daj. Pírovi, tož. Pírovo, mest. pri Pírovi, or. s Pírovo; DVOJINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírovi, mest. pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírove, rod. Pírovih, daj. Pírovim, tož. Pírove, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi srednji: EDNINA: im. Pírovo, rod. Pírovega, daj. Pírovemu, tož. Pírovo, mest. pri Pírovem, or. s Pírovim; DVOJINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírovi, mest. pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírova, rod. Pírovih, daj. Pírovim, tož. Pírova, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen); izlastnoimenski pridevniki na -ov/- ev ali -in v SBZ Zvónkov -a -o pridevnik Sopotnik v Zvonkovem avtomobilu je ves čas kadil (< Zvonko) {O} moški: EDNINA: im. Zvónkov, rod. Zvónkovega, daj. Zvónkovemu, tož. Zvónkov (živostno Zvónkovega), mest. pri Zvónkovem, or. z Zvónkovim; DVOJINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkova, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkove, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi 238 ženski: EDNINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkove, daj. Zvónkovi, tož. Zvónkovo, mest. pri Zvónkovi, or. z Zvónkovo; DVOJINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkovi, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkove, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkove, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi srednji: EDNINA: im. Zvónkovo, rod. Zvónkovega, daj. Zvónkovemu, tož. Zvónkovo, mest. pri Zvónkovem, or. z Zvónkovim; DVOJINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkovi, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkova, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Adamov Igorjev Ahačev Ivov Akihitov Izidorjev Alešev Jakobov Aljažev Jakov Aljošev Janijev Alojzijev Jankov Andražev Jeanov Andrejev Jernejev Andyjev Joejev Anejev Joškov Anžetov Jožefov Arturjev Jožetov Atahualpov Juretov Atilov Jurijev Blažev Karakalov Bogomirjev Keopsov Borov Khangšijev Bruceov Klemnov Cezarjev Kočev Cvetkov Leejev Damirjev Lovrov Danilov Lukov Davorjev Majev Dioklecijanov Marijev Džoserjev Markov Evstahijev Martinov Francijev Matejev Franjev Matevžev Gašperjev Matičev Georgeev Matijev Georgesov Matjažev Georgov Menesov Gregorjev Mihov Gregov Milošev Hadrijanov Mirkov Hailejev Mirov Harryjev Mitjev Ignačev Mohorjev 239 Nejčev Stankov Nikolajev Steviejev Nikov Tadejev Ninov Timotejev Oskarjev Tinetov Pavletov Tomažev Pavlov Tonyjev Petrov Urošev Pirov Valterjev Primožev Vasjev Radov Velikonjev Rajkov Vidov Renatov Viktorjev Renejev Vincenčev Ristov Vinkov Rudijev Vladimirjev Samirjev Vladov Samov Vojkov Sandorjev Yvesov Sašev Zdravkov Sergejev Zlatkov Silvestrov Zvonkov Silvov Željkov Slavkov Žigov Srečkov 240 Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 52 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih ženskih imen, vključenih v problemski sklop »Lastna imena (osebna, ženska)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa ( Aničin). Vključena so tudi imena, pri katerih je zaradi ženskega in moškega enakopisnega imena mogoč nesporazum ( Saša: Sašev in Sašin) ali obstaja enakozvočnost z občnoimenskim poimenovanjem ( Vesna : vesna |nagrada|). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko smo uvedli svojilne pridevnike iz imen z enozložno podstavo brez podaljšave ( Pia: Piin in Pijin; Lea: Lein in Lejin). V letu 2019 je bila sprejeta odločitev, da pri psevdonimih ne bodo uslovarjene dvobesedne, temveč enobesedne iztočnice (izjema so nekatera umetniška imena). V geslovnik ženskih imen so bila tako sprejeta zlasti imena neslovenskega izvora in iz njih izpeljani svojilni pridevniki ( Audreyjin, Bil iejin, Cocojin, Edithin, Jeanin, Marilynin, Nataliejin, Whoopijin itd.). Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik ( Aničin < Anica). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 962, 963. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Emmyjin -a -o [émijin] pridevnik Emmyjina mama je bila znana matematičarka (< Emmy) {O} moški: EDNINA: im. Emmyjin, rod. Emmyjinega, daj. Emmyjinemu, tož. Emmyjin (živostno Emmyjinega), mest. pri Emmyjinem, or. z Emmyjinim; DVOJINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož. Emmyjina, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im. Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož. Emmyjine, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi ženski: EDNINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjine, daj. Emmyjini, tož. Emmyjino, mest. pri Emmyjini, or. z Emmyjino; DVOJINA: im. Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož. Emmyjini, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im. Emmyjine, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož. Emmyjine, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi 241 srednji: EDNINA: im. Emmyjino, rod. Emmyjinega, daj. Emmyjinemu, tož. Emmyjino, mest. pri Emmyjinem, or. z Emmyjinim; DVOJINA: im. Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož. Emmyjini, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož. Emmyjina, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Piin -a -o [píjin] pridevnik Šola zavzame ves Piin dan (< Pia) {O} moški: EDNINA: im. Piin, rod. Pi nega, daj. Piinemu, tož. Piin (živostno Piinega), mest. pri Piinem, or. s Piinim; DVOJINA: im. Piina, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Pi ni, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, mest. pri Pi nih, or. s Piinimi ženski: EDNINA: im. Piina, rod. Piine, daj. Piini, tož. Piino, mest. pri Piini, or. s Piino; DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piine, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, mest. pri Piinih, or. s Piinimi srednji: EDNINA: im. Piino, rod. Piinega, daj. Piinemu, tož. Piino, mest. pri Piinem, or. s Piinim; DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piina, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Píjin -a -o pridevnik Pijini unikatni tekstilni izdelki (< Pia, Pija) {O} moški: EDNINA: im. Píjin, rod. Píjinega, daj. Píjinemu, tož. Píjin (živostno Píjinega), mest. pri Píjinem, or. s Píjinim; DVOJINA: im. Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi ženski: EDNINA: im. Píjina, rod. Píjine, daj. Píjini, tož. Píjino, mest. pri Píjini, or. s Píjino; DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjine, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi srednji: EDNINA: im. Píjino, rod. Píjinega, daj. Píjinemu, tož. Píjino, mest. pri Píjinem, or. s Píjinim; DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. 242 NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Aljošin Lucijin Anamarijin Mančin Aničin Maričin Audreyjin Mariin Billiejin Marilynin Cocojin Matejin Dafnin Mičikin Danajin Miličin Daničin Mojčin Dikin Nataliejin Dorisin Nefretetin Dragičin Nikin Edithin Nivesin Emmyjin Piin Inesin Pijin Irisin Sašin Janin Slavičin Jeanin Tein Jožičin Tejin Judyjin Tiin Karinin Tijin Karmenin Verin Leejin Veronikin Lein Viktorijin Lejin Whoopijin Ljubičin 243 Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 32 svojilnih pridevnikov iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij«, vključenega v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.: (1) preglas ( hudičev); (2) premeno c > č ( rojeničin); (3) neobstojni samoglasnik ( palčkov, psoglavčev). V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop. NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij so obravnavani kot samostojna gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki ( vilinčev < vilinec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: bedánčev -a -o pridevnik Zgodbe o bedančevih dejanjih so navdihnile Vandota, da ga je povzdignil v knjižni lik (< bedanec) {O} moški: EDNINA: im. bedánčev, rod. bedánčevega, daj. bedánčevemu, tož. bedánčev (živostno bedánčevega), mest. pri bedánčevem, or. z bedánčevim; DVOJINA: im. bedánčeva, rod. bedánčevih, daj. bedánčevima, tož. bedánčeva, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčeve, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi ženski: EDNINA: im. bedánčeva, rod. bedánčeve, daj. bedánčevi, tož. bedánčevo, mest. pri bedánčevi, or. z bedánčevo; DVOJINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevima, tož. bedánčevi, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im. bedánčeve, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčeve, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi 244 srednji: EDNINA: im. bedánčevo, rod. bedánčevega, daj. bedánčevemu, tož. bedánčevo, mest. pri bedánčevem, or. z bedánčevim; DVOJINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčevi, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im. bedánčeva, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčeva, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) hudíčev -a -o pridevnik hudičeva dela (< hudič) {O} moški: EDNINA: im. hudíčev, rod. hudíčevega, daj. hudíčevemu, tož. hudíčev (živostno hudíčevega), mest. pri hudíčevem, or. s hudíčevim; DVOJINA: im. hudíčeva, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož. hudíčeva, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj. hudíčevim, tož. hudíčeve, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevimi ženski: EDNINA: im. hudíčeva, rod. hudíčeve, daj. hudíčevi, tož. hudíčevo, mest. pri hudíčevi, or. s hudíčevo; DVOJINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož. hudíčevi, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčeve, rod. hudíčevih, daj. hudíčevim, tož. hudíčeve, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevimi srednji: EDNINA: im. hudíčevo, rod. hudíčevega, daj. hudíčevemu, tož. hudíčevo, mest. pri hudíčevem, or. s hudíčevim; DVOJINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož. hudíčevi, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčeva, rod. hudíčevih, daj. hudíčevim, tož. hudíčeva, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) psoglávčev -a -o pridevnik rod psoglavcev (< psoglavec) {O} moški: EDNINA: im. psoglávčev, rod. psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčev (živostno psoglávčevega), mest. pri psoglávčevem, or. s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčeva, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi ženski: EDNINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčeve, daj. psoglávčevi, tož. psoglávčevo, mest. pri psoglávčevi, or. s psoglávčevo; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčeve, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi srednji: EDNINA: im. psoglávčevo, rod. psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčevo, mest. pri psoglávčevem, or. s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. 245 psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeva, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) vampírjev -a -o pridevnik Zaradi snovi v vampirjevi slini, ki preprečujejo strjevanje krvi, rana dolgo krvavi (< vampir) {O} moški: EDNINA: im. vampírjev, rod. vampírjevega, daj. vampírjevemu, tož. vampírjev (živostno vampírjevega), mest. pri vampírjevem, or. z vampírjevim; DVOJINA: im. vampírjeva, rod. vampírjevih, daj. vampírjevima, tož. vampírjeva, mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevima; MNOŽINA: im. vampírjevi, rod. vampírjevih, daj. vampírjevim, tož. vampírjeve, mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevimi ženski: EDNINA: im. vampírjeva, rod. vampírjeve, daj. vampírjevi, tož. vampírjevo, mest. pri vampírjevi, or. z vampírjevo; DVOJINA: im. vampírjevi, rod. vampírjevih, daj. vampírjevima, tož. vampírjevi, mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevima; MNOŽINA: im. vampírjeve, rod. vampírjevih, daj. vampírjevim, tož. vampírjeve, mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevimi srednji: EDNINA: im. vampírjevo, rod. vampírjevega, daj. vampírjevemu, tož. vampírjevo, mest. pri vampírjevem, or. z vampírjevim; DVOJINA: im. vampírjevi, rod. vampírjevih, daj. vampírjevima, tož. vampírjevi, mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevima; MNOŽINA: im. vampírjeva, rod. vampírjevih, daj. vampírjevim, tož. vampírjeva, mest. pri vampírjevih, or. z vampírjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz samostalnikov moškega spola); svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: angelov mačkov sojeničin bedančev morakvarjev sovičin čarovničin možev telebajskov čatežev ovčarjev vajenčev čebeličin palčkov vampirjev dioskurjev pasjeglavčev vilinčev gasilčev poštarjev vinksičin hudičev psoglavčev zajčkov jedijev rojeničin zmajev kentavrov satirjev zvezdičin lisičin smrkčev 246 Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 157 svojilnih pridevnikov iz enobesednih prebivalskih imen, ki je nastal na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena (iz imen držav, celin)« ter iz sklopov »Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov)« in »Prebivalska imena (iz imen pokrajin, otokov)«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu Gigafida 2.0, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa ( Albančev, Apačev, Mohikančev, Švicarjev) ali poenobesedenja ( Južnokorejčev, Slonokoščenoobalčev). V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti svojilni pridevniki iz prebivalskih imen po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci pokrajin, mest, otokov itd.). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Novost v slovarju so dvojnice, ki so posledica dvojničnosti izhodiščnih prebivalskih imen ( Etiopijčev – Etiopčev, Laožanov – Laošanov, Maldivijčev – Maldivčev; Bosančev – Bosenčev). Dvojnica je vpisana v geslu iztočnične oblike in nima lastnega gesla. Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni besedi (prebivalskem imenu), iz katere je izpeljan svojilni pridevnik ( Albančev < Albanec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Dánčev -a -o pridevnik Novi Dančev film bo nared do festivala v Cannesu (< Danec) {O} moški: EDNINA: im. Dánčev, rod. Dánčevega, daj. Dánčevemu, tož. Dánčev (živostno Dánčevega), mest. pri Dánčevem, or. z Dánčevim; DVOJINA: im. Dánčeva, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož. Dánčeva, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj. Dánčevim, tož. Dánčeve, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevimi ženski: EDNINA: im. Dánčeva, rod. Dánčeve, daj. Dánčevi, tož. Dánčevo, mest. pri Dánčevi, or. z Dánčevo; DVOJINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož. Dánčevi, mest. pri 247 Dánčevih, or. z Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčeve, rod. Dánčevih, daj. Dánčevim, tož. Dánčeve, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevimi srednji: EDNINA: im. Dánčevo, rod. Dánčevega, daj. Dánčevemu, tož. Dánčevo, mest. pri Dánčevem, or. z Dánčevim; DVOJINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož. Dánčevi, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčeva, rod. Dánčevih, daj. Dánčevim, tož. Dánčeva, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav) Gámbijčev -a -o pridevnik Gambijčeva zmaga je bila pričakovana (< Gambijec) {O} moški: EDNINA: im. Gámbijčev, rod. Gámbijčevega, daj. Gámbijčevemu, tož. Gámbijčev (živostno Gámbijčevega), mest. pri Gámbijčevem, or. z Gámbijčevim; DVOJINA: im. Gámbijčeva, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima, tož. Gámbijčeva, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim, tož. Gámbijčeve, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi ženski: EDNINA: im. Gámbijčeva, rod. Gámbijčeve, daj. Gámbijčevi, tož. Gámbijčevo, mest. pri Gámbijčevi, or. z Gámbijčevo; DVOJINA: im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima, tož. Gámbijčevi, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im. Gámbijčeve, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim, tož. Gámbijčeve, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi srednji: EDNINA: im. Gámbijčevo, rod. Gámbijčevega, daj. Gámbijčevemu, tož. Gámbijčevo, mest. pri Gámbijčevem, or. z Gámbijčevim; DVOJINA: im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima, tož. Gámbijčevi, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im. Gámbijčeva, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim, tož. Gámbijčeva, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav) Marshallovčev -a -o [máršalovčev-] pridevnik Marshallovčev prvi jezik je angleščina (< Marshallovec) {O} moški: EDNINA: im. Marshallovčev, rod. Marshallovčevega, daj. Marshallovčevemu, tož. Marshallovčev (živostno Marshallovčevega), mest. pri Marshallovčevem, or. z Marshallovčevim; DVOJINA: im. Marshallovčeva, rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevima, tož. Marshallovčeva, mest. pri Marshallovčevih, or. z Marshallovčevima; MNOŽINA: im. Marshallovčevi, rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevim, tož. Marshallovčeve, mest. pri Marshallovčevih, or. z Marshallovčevimi 248 ženski: EDNINA: im. Marshallovčeva, rod. Marshallovčeve, daj. Marshallovčevi, tož. Marshallovčevo, mest. pri Marshallovčevi, or. z Marshallovčevo; DVOJINA: im. Marshallovčevi, rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevima, tož. Marshallovčevi, mest. pri Marshallovčevih, or. z Marshallovčevima; MNOŽINA: im. Marshallovčeve, rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevim, tož. Marshallovčeve, mest. pri Marshallovčevih, or. z Marshallovčevimi srednji: EDNINA: im. Marshallovčevo, rod. Marshallovčevega, daj. Marshallovčevemu, tož. Marshallovčevo, mest. pri Marshallovčevem, or. z Marshallovčevim; DVOJINA: im. Marshallovčevi, rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevima, tož. Marshallovčevi, mest. pri Marshallovčevih, or. z Marshallovčevima; MNOŽINA: im. Marshallovčeva, rod. Marshallovčevih, daj. Marshallovčevim, tož. Marshallovčeva, mest. pri Marshallovčevih, or. z Marshallovčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav) Tógovčev -a -o pridevnik Togovčeva hiša je zgrajena v tradicionalnem stilu (< Togovec) {O} moški: EDNINA: im. Tógovčev, rod. Tógovčevega, daj. Tógovčevemu, tož. Tógovčev (živostno Tógovčevega), mest. pri Tógovčevem, or. s Tógovčevim; DVOJINA: im. Tógovčeva, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevima, tož. Tógovčeva, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevima; MNOŽINA: im. Tógovčevi, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevim, tož. Tógovčeve, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevimi ženski: EDNINA: im. Tógovčeva, rod. Tógovčeve, daj. Tógovčevi, tož. Tógovčevo, mest. pri Tógovčevi, or. s Tógovčevo; DVOJINA: im. Tógovčevi, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevima, tož. Tógovčevi, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevima; MNOŽINA: im. Tógovčeve, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevim, tož. Tógovčeve, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevimi srednji: EDNINA: im. Tógovčevo, rod. Tógovčevega, daj. Tógovčevemu, tož. Tógovčevo, mest. pri Tógovčevem, or. s Tógovčevim; DVOJINA: im. Tógovčevi, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevima, tož. Tógovčevi, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevima; MNOŽINA: im. Tógovčeva, rod. Tógovčevih, daj. Tógovčevim, tož. Tógovčeva, mest. pri Tógovčevih, or. s Tógovčevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen držav) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Afganistančev Avstralčev Bissaučev Albančev Avstralčev Bocvančev Alžirčev Avstrijčev Bolivijčev Andorčev Azerbajdžančev Bosančev Angolčev Azijčev Brazilčev Antigovčev Bahamčev Britančev Argentinčev Bangladeševčev Brunejčev Apačev Barbudčev Burkinčev Armenčev Belgijčev Burundijčev 249 Butančev Kolumbijčev Sanmarinčev Čadovčev Kosovčev Saudčev in Saudijčev Čilenčev Kubančev Sejšelčev Črnogorčev Latvijčev Senegalčev Dalmatinčev Lesotčev Severnokorejčev Dančev Libanončev Sierraleončev Dominikančev Liberijčev Singapurčev Ekvadorčev Lihtenštajnčev Sirčev in Sirijčev Ekvatorialnogvinejčev Litovčev Slonokoščenoobalčev in Eritrejčev Madagaskarčev Slonokoščenčev Estončev Makedončev Slovenčev Etiopijčev in Etiopčev Malavijčev Somalčev in Somalijčev Evrazijčev Maldivijčev in Maldivčev Sudančev Evropejčev Malezijčev Surinamčev Fidžijčev Malijčev Svazijčev Filipinčev Marshal ovčev Svetolucijčev Finčev Mavretančev Špančev Gabončev Mikronezijčev Švicarjev Gambijčev Mjanmarčev Tadžikistančev Gančev Moldavijčev in Moldavčev Tajčev Gruzijčev in Gruzinčev Mongolčev Tajvančev Gvajančev Mohikančev Tanzanijčev Gvatemalčev Namibijčev Tobagovčev Gvinejčev Nemčev Togovčev Haitijčev Nepalčev Tongovčev Hercegovčev Nigerijčev Tunizijčev Indijčev Nigrčev Turkmenčev Indonezijčev Nikaragovčev Turkmenistančev Irančev Nizozemčev Tuvalujčev Irčev Novogvinejčev Ukrajinčev Islandčev Novozelandčev Urugvajčev Izraelčev Oceanijčev Uzbekistančev Japončev Omančev Vanuatujčev Jemenčev Pakistančev Vatikančev Jordančev Palestinčev Venezuelčev Južnokorejčev Panamčev Vietnamčev Južnosudančev Papuančev Vzhodnokongovčev Kamerunčev Paragvajčev Vzhodnotimorčev Katarčev Perujčev Zahodnokongovčev Kazahstančev Portugalčev Zahodnosaharčev Kenijčev Ruandčev Zambijčev Kirgizistančev Salomončev Zimbabvejčev Kiribatijčev Salvadorčev Kitajčev Samoančev in Samojčev 250 Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 40 svojilnih pridevnikov iz priimkov s predimki in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Imena s predimki«. NOVOSTI: Svojilni pridevniki iz imen s predimki so v nasprotju s SP 2001 uvrščeni v samostojna gesla. Pri redigiranju smo sledili rabi in v gradivu neizkazane oblike iz SP 2001 ( Ortegaygassetov, Baudouindecourtenayjev) nadomestili z izkazanimi ( Gassetov, Baudouinov / de Courtenayjev). Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri večdelnih priimkih s predimki, pri katerih je pridevniška oblika izpeljana le iz enega dela ( d’Estaingov < Giscard d’Estaing). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: De Amicisov ~ -a ~ -o [de amíčisov-] pridevnik De Amicisov mladinski roman »Srce« (< De Amicis) {O} moški: EDNINA: im. De Amicisov, rod. De Amicisovega, daj. De Amicisovemu, tož. De Amicisov (živostno De Amicisovega), mest. pri De Amicisovem, or. z De Amicisovim; DVOJINA: im. De Amicisova, rod. De Amicisovih, daj. De Amicisovima, tož. De Amicisova, mest. pri De Amicisovih, or. z De Amicisovima; MNOŽINA: im. De Amicisovi, rod. De Amicisovih, daj. De Amicisovim, tož. De Amicisove, mest. pri De Amicisovih, or. z De Amicisovimi ženski: EDNINA: im. De Amicisova, rod. De Amicisove, daj. De Amicisovi, tož. De Amicisovo, mest. pri De Amicisovi, or. z De Amicisovo; DVOJINA: im. De Amicisovi, rod. De Amicisovih, daj. De Amicisovima, tož. De Amicisovi, mest. pri De Amicisovih, or. z De Amicisovima; MNOŽINA: im. De Amicisove, rod. De Amicisovih, daj. De Amicisovim, tož. De Amicisove, mest. pri De Amicisovih, or. z De Amicisovimi srednji: EDNINA: im. De Amicisovo, rod. De Amicisovega, daj. De Amicisovemu, tož. De Amicisovo, mest. pri De Amicisovem, or. z De Amicisovim; DVOJINA: im. De Amicisovi, rod. De Amicisovih, daj. De Amicisovima, tož. De Amicisovi, mest. pri De Amicisovih, or. z De 251 Amicisovima; MNOŽINA: im. De Amicisova, rod. De Amicisovih, daj. De Amicisovim, tož. De Amicisova, mest. pri De Amicisovih, or. z De Amicisovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) El Grecov ~ -a ~ -o [el grékov-] pridevnik El Grecov avtoportret (< El Greco) {O} moški: EDNINA: im. El Grecov, rod. El Grecovega, daj. El Grecovemu, tož. El Grecov (živostno El Grecovega), mest. pri El Grecovem, or. z El Grecovim; DVOJINA: im. El Grecova, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecova, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im. El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož. El Grecove, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovimi ženski: EDNINA: im. El Grecova, rod. El Grecove, daj. El Grecovi, tož. El Grecovo, mest. pri El Grecovi, or. z El Grecovo; DVOJINA: im. El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecovi, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im. El Grecove, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož. El Grecove, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovimi srednji: EDNINA: im. El Grecovo, rod. El Grecovega, daj. El Grecovemu, tož. El Grecovo, mest. pri El Grecovem, or. z El Grecovim; DVOJINA: im. El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecovi, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im. El Grecova, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož. El Grecova, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov); svojilni pridevniki (iz imen s predimki) Prévostov -a -o [prevójev-] pridevnik Vsebina je vzeta iz Prévostovega romana in nudi dovolj hvaležno snov za operno predelavo (< Prevost d'Exiles) {O} moški: EDNINA: im. Prévostov, rod. Prévostovega, daj. Prévostovemu, tož. Prévostov (živostno Prévostovega), mest. pri Prévostovem, or. s Prévostovim; DVOJINA: im. Prévostova, rod. Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostova, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im. Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož. Prévostove, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi ženski: EDNINA: im. Prévostova, rod. Prévostove, daj. Prévostovi, tož. Prévostovo, mest. pri Prévostovi, or. s Prévostovo; DVOJINA: im. Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostovi, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im. Prévostove, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož. Prévostove, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi srednji: EDNINA: im. Prévostovo, rod. Prévostovega, daj. Prévostovemu, tož. Prévostovo, mest. pri Prévostovem, or. s Prévostovim; DVOJINA: im. Prévostovi, rod. Prévostovih, daj. Prévostovima, tož. Prévostovi, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovima; MNOŽINA: im. Prévostova, rod. Prévostovih, daj. Prévostovim, tož. Prévostova, mest. pri Prévostovih, or. s Prévostovimi 252 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) von Grünigenov ~ -a ~ -o [fon grínigenov-] pridevnik Tretje mesto v veleslalomu je zasedel von Grünigenov rojak Paul Accola (< von Grünigen) {O} moški: EDNINA: im. von Grünigenov, rod. von Grünigenovega, daj. von Grünigenovemu, tož. von Grünigenov (živostno von Grünigenovega), mest. pri von Grünigenovem, or. s von Grünigenovim; DVOJINA: im. von Grünigenova, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von Grünigenova, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenovi, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von Grünigenove, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovimi ženski: EDNINA: im. von Grünigenova, rod. von Grünigenove, daj. von Grünigenovi, tož. von Grünigenovo, mest. pri von Grünigenovi, or. s von Grünigenovo; DVOJINA: im. von Grünigenovi, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von Grünigenovi, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenove, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von Grünigenove, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovimi srednji: EDNINA: im. von Grünigenovo, rod. von Grünigenovega, daj. von Grünigenovemu, tož. von Grünigenovo, mest. pri von Grünigenovem, or. s von Grünigenovim; DVOJINA: im. von Grünigenovi, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von Grünigenovi, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenova, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von Grünigenova, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen s predimki) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: al Haitamov de Palmov McDonaldov Asadov in al Asadov De Palmov Metternichov Baudouinov de Souzov O᾽Connorjev Beethovnov De Souzov Prévostov Calderónov Dos Passosov Richelieujev D᾽Annunziov in dos Santosov Saint-Exupéryjev D’Annunziev El Grecov St. Johnov d᾽Estaingov Gassetov Van Allenov d᾽Indyjev Goethejev van Dyckov da Vincijev Hitomarov van Goghov De Amicisov Humboldtov Vignyjev de Courtenayjev La Fayettov von Grünigenov de Gaullov La Fontainov Weizsäckerjev de la Vegov MacDowl ov 253 Svojilni pridevniki (iz priimkov) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 335 svojilnih pridevnikov iz priimkov, vključenih v sklop »Lastna imena, priimki«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi priimka v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa ( Bajčev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t ( Jenko); (3) izpusta neobstojnega polglasnika ( Erjavčev); (4) uporabe ženskega pridevniškega obrazila ( Fajdiga). Kasneje je bil nabor dopolnjen s priimki, ki predstavljajo podstavo pridevnikom v različnih stalnih besednih zvezah ( Diesel > Dieslov motor). V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Warholov. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi: (1) podaljšave z j ( Astairov in Astairjev); (2) večbesednih imen iz azijskih jezikov ( Mao Cetungov); (3) nepravilne uporabe ženskega pridevniškega obrazila ( Guevarov). (4) nekdaj normativno odsvetovanih oblik priimkov na končni -a ob ženskih imenih ( Kobilčin, Stupičin). NOVOSTI: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redakciji. Dostopna je na spletnem naslovu spletišča Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU: . Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z neobstojnim polglasnikom ( Bajčev < Bajc, Bajec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) 254 SLOVARSKI PRIKAZ: Bernoullijev -a -o [bernúlijev-] pridevnik Bernoullijevo odkritje kinetične teorije plinov; Bernoullijeva enačba ||fizikalna enačba, ki pojasnjuje zvezo med tlakom in hitrostjo v nestisljivi tekočini||: V delu »Hidromehanika« je Bernoulli izpeljal znamenito Bernoullijevo enačbo (< Bernoulli) {O} moški: EDNINA: im. Bernoullijev, rod. Bernoullijevega, daj. Bernoullijevemu, tož. Bernoullijev (živostno Bernoullijevega), mest. pri Bernoullijevem, or. z Bernoullijevim; DVOJINA: im. Bernoullijeva, rod. Bernoullijevih, daj. Bernoullijevima, tož. Bernoullijeva, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im. Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj. Bernoullijevim, tož. Bernoullijeve, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi ženski: EDNINA: im. Bernoullijeva, rod. Bernoullijeve, daj. Bernoullijevi, tož. Bernoullijevo, mest. pri Bernoullijevi, or. z Bernoullijevo; DVOJINA: im. Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj. Bernoullijevima, tož. Bernoullijevi, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im. Bernoullijeve, rod. Bernoullijevih, daj. Bernoullijevim, tož. Bernoullijeve, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi srednji: EDNINA: im. Bernoullijevo, rod. Bernoullijevega, daj. Bernoullijevemu, tož. Bernoullijevo, mest. pri Bernoullijevem, or. z Bernoullijevim; DVOJINA: im. Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj. Bernoullijevima, tož. Bernoullijevi, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im. Bernoullijeva, rod. Bernoullijevih, daj. Bernoullijevim, tož. Bernoullijeva, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Célzijev -a -o pridevnik Celzijeva zbirka opazovanj polarnega sija; Celzijeva stopinja | enota za merjenje temperature||: Temperatura ozračja se je dvignila za 3 do 5 Celzijevih stopinj; Celzijeva lestvica | lestvica za merjenje temperature||: Na Celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču ledu, 100 °C pa vrelišču vode (< Celzij1) {O} moški: EDNINA: im. Célzijev, rod. Célzijevega, daj. Célzijevemu, tož. Célzijev (živostno Célzijevega), mest. pri Célzijevem, or. s Célzijevim; DVOJINA: im. Célzijeva, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož. Célzijeva, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeve, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevimi ženski: EDNINA: im. Célzijeva, rod. Célzijeve, daj. Célzijevi, tož. Célzijevo, mest. pri Célzijevi, or. s Célzijevo; DVOJINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož. Célzijevi, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijeve, rod. Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeve, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevimi srednji: EDNINA: im. Célzijevo, rod. Célzijevega, daj. Célzijevemu, tož. Célzijevo, mest. pri Célzijevem, or. s Célzijevim; DVOJINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož. Célzijevi, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijeva, rod. Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeva, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) 255 Kaučičev -a -o [káu̯čičev-] pridevnik Kaučičevi predniki so veliko vinsko klet na svoji domačiji zgradili že pred dvesto petdesetimi leti (< Kaučič) {O} moški: EDNINA: im. Kaučičev, rod. Kaučičevega, daj. Kaučičevemu, tož. (živostno Kaučičev (živostno Kaučičevega), mest. pri Kaučičevem, or. s Kaučičevim; DVOJINA: im. Kaučičeva, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevima, tož. Kaučičeva, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevima; MNOŽINA: im. Kaučičevi, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevim, tož. Kaučičeve, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevimi ženski: EDNINA: im. Kaučičeva, rod. Kaučičeve, daj. Kaučičevi, tož. Kaučičevo, mest. pri Kaučičevi, or. s Kaučičevo; DVOJINA: im. Kaučičevi, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevima, tož. Kaučičevi, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevima; MNOŽINA: im. Kaučičeve, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevim, tož. Kaučičeve, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevimi srednji: EDNINA: im. Kaučičevo, rod. Kaučičevega, daj. Kaučičevemu, tož. Kaučičevo, mest. pri Kaučičevem, or. s Kaučičevim; DVOJINA: im. Kaučičevi, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevima, tož. Kaučičevi, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevima; MNOŽINA: im. Kaučičeva, rod. Kaučičevih, daj. Kaučičevim, tož. Kaučičeva, mest. pri Kaučičevih, or. s Kaučičevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Píntarjev -a -o pridevnik V skodlasto streho Pintarjeve lope se je spet zagnal veter (< Pintar) {O} moški: EDNINA: im. Píntarjev, rod. Píntarjevega, daj. Píntarjevemu, tož. Píntarjev (živostno Píntarjevega), mest. pri Píntarjevem, or. s Píntarjevim; DVOJINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož. Píntarjeva, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeve, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi ženski: EDNINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjeve, daj. Píntarjevi, tož. Píntarjevo, mest. pri Píntarjevi, or. s Píntarjevo; DVOJINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož. Píntarjevi, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjeve, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeve, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi srednji: EDNINA: im. Píntarjevo, rod. Píntarjevega, daj. Píntarjevemu, tož. Píntarjevo, mest. pri Píntarjevem, or. s Píntarjevim; DVOJINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož. Píntarjevi, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeva, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Abbejev Aljažev Apgarjev Abelov Alzheimerjev Arharjev Addisonov Ambrožičev Artaudov in Artaudev Albertijev Amperov in Amperjev Aspergerjev Alberti-Žnideršičev Andersenov Astairov 256 Atkinsonov Dolinarjev Kalvinov Atkinsov Dopplerjev Kantov Avogadrov Downov Kaplanov Babičev Einsteinov Kasteličev Badjurov Erjavčev Kaučičev Bajčev Fahrenheitov Kavčičev Balintov Fajdigov Keglov Barillov Faradayev Kelvinov Bartolov Fassbinderjev Keplerjev Basedowov Feuerbachov Klemenčičev Baumannov Fibonaccijev Knafelčev Beaufortov in Beaufortev Filipičev Knausov Bernoullijev Fleischmannov Kneippov Bessemerjev Freudov Kobilčin Betettov Gajškov Kočevarjev Bethejev Garbov Kocjančičev Bethe-Weizsackerjev Gardnerjev Kodričev Bevčev Geigerjev Kokaljev Blagajev Gerbčev Kolaričev Blažičev Gerbičev Kolarjev Bloudkov Godčev Kolenčev Bogatajev Goethejev Konfucijev Boltzmannov Golgijev Kopernikov Bonapartejev Goncourtov in Goncourtev Koraćev Boolov Gorenčev Koroščev Borštnikov Gorjupov Kosijev Boylov Gorkijev Koširjev Božičev Grahamov Kovačev Braillov in Braillev Grangerjev Kovačevićev Braunov Gregoričev Kovačičev Bregarjev Grumov Koželjev Briggsov Guevarov Kozinov Buchnerjev Hafnerjev Krajnčev Bukovčev Halleyjev Kraljev Calvinov Heglov Kramarjev Cankarjev Heideggerjev Krambergerjev Cassinijev Herschlov Kranjčev Celzijev Higgsov Krivčev Cerarjev Hitlerjev Krivičev Cervantesov Hočevarjev Krugerjev Chanelov Hodžićev Kuharjev Chavezov Holidayev Kumrov Cockerjev Hondov Lavričev Collodijev Hookov Lazarjev Cooperjev Hribarjev Lebarjev Coulombov Hubblov Leejev Crohnov Humarjev Leskovarjev Cvetkov Ilićev Levstikov Černetov Ivančičev Likarjev Čušev Janežičev Logarjev Dajnkov Jansenov Ludolfov Darwinov Jarčev Machiavellijev Davisov Jazbečev Magirusov Dayev Jenkov Mahničev Demšarjev Jeričev Mao Cetungov Deneuvov Joulov Markovićev Derridajev Jovanovićev Markovičev Dieslov Jungov Marxov Dolenčev Jurčičev Matkov 257 Mavričev Potemkinov Tavčarjev Maxwellov Potjomkinov Teslov Megličev Potterjev Thomasov Mendlov Povšetov Tollensov Mercallijev Pradov Tolstojev Metelkov Preglov Tomažičev Michelinov Pretnarjev Tomšičev Miheličev Primožičev Trčkov Miklavčičev Priolov Turnerjev Mlakarjev Pritzkerjev Tyndallov Mlinaričev Pulitzerjev Uršičev Mlinarjev Ribičev Valvasorjev Mohoričev Richterjev Vegov Mohrov Rožančev Vidičev Monroejev Rožičev Vidmarjev Montessorijev Rubikov Vidovičev Morsejev Rutarjev Vodnikov Mozartov Sacherjev Vodopivčev Müllerjev Saint Laurentov Volkov Murkov Saksidov Voltov Nemčev Sardenkov Vovkov Neperjev Savićev Wanklov Newtonov Schwannov Wassermannov Nietzschejev Scopolijev Wattov Nikolićev Selassiejev Waynov Nobelov Severjev Webrov Oginov Siemensov Weizsäckerjev Ohmov Sievertov Wertheimov Ottov Simoničev Wonderjev Papinov Sitarjev Zadravčev Parkinsonov Sjögrenov Zajčev Pascalov Slomškov Zakrajškov Pavličev Smrekarjev Zalarjev Pavlov Sovretov Zalokarjev Peltonov Stanleyjev Zemljičev Perkov Starrov Zidarjev Petofijev Steletov Zoisov Petričev Stoparjev Zorkov Petrijev Stritarjev Zupančev Petrovićev Stupičev Zupančičev Petrovičev Stupičin Zverov Pintaričev Šeligov Žagarjev Pintarjev Šinkovčev Železnikov Pirčev Škerjančev Žibertov Plečnikov Škodov Žižkov Podgorškov Škofov Žnideršičev Pogačarjev Štrukljev Župančičev Popovićev Šuštarjev 258 Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 37 svojilnih pridevnikov iz enobesednih psevdonimov, skrivnih imen, umetniških imen ipd. in je nastal na osnovi nabora problemskega sklopa »Psevdonimi«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu Gigafida 2.0, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do: (1) preglasa ( Račev); (2) pogovorne podaljšave osnove s t ( Đurov); (3) obvezne podaljšave osnove s t ( Rifletov); (4) izpusta neobstojnega polglasnika ( Plamnov); (5) neustrezne uporabe ženskega pridevniškega obrazila ( Rozov). NOVOSTI: Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik ( Rifletov < Rifle). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 956. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Jéžkov -a -o pridevnik Ježkov nagrajenec; Nagrado Franeta Milčinskega – Ježka podelujejo tistim humoristom, ki ohranjajo Ježkovega duha (< Ježek) {O} moški: EDNINA: im. Jéžkov, rod. Jéžkovega, daj. Jéžkovemu, tož. Jéžkov (živostno Jéžkovega), mest. pri Jéžkovem, or. z Jéžkovim; DVOJINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovima, tož. Jéžkova, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovim, tož. Jéžkove, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovimi ženski: EDNINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkove, daj. Jéžkovi, tož. Jéžkovo, mest. pri Jéžkovi, or. z Jéžkovo; DVOJINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovima, tož. Jéžkovi, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkove, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovim, tož. Jéžkove, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovimi 259 srednji: EDNINA: im. Jéžkovo, rod. Jéžkovega, daj. Jéžkovemu, tož. Jéžkovo, mest. pri Jéžkovem, or. z Jéžkovim; DVOJINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovima, tož. Jéžkovi, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovim, tož. Jéžkova, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Peléjev1 -a -o [pelêjev-] pridevnik |citatni naglas Peléjev|: Peléjeva poslovilna tekma (< Pelé) {O} moški: EDNINA: im. Peléjev, rod. Peléjevega, daj. Peléjevemu, tož. Peléjev (živostno Peléjevega), mest. pri Peléjevem, or. s Peléjevim; DVOJINA: im. Peléjeva, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož. Peléjeva, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevim, tož. Peléjeve, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi ženski: EDNINA: im. Peléjeva, rod. Peléjeve, daj. Peléjevi, tož. Peléjevo, mest. pri Peléjevi, or. s Peléjevo; DVOJINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož. Peléjevi, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjeve, rod. Peléjevih, daj. Peléjevim, tož. Peléjeve, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi srednji: EDNINA: im. Peléjevo, rod. Peléjevega, daj. Peléjevemu, tož. Peléjevo, mest. pri Peléjevem, or. s Peléjevim; DVOJINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož. Peléjevi, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjeva, rod. Peléjevih, daj. Peléjevim, tož. Peléjeva, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Rífletov -a -o pridevnik V spominu imam Rifletovo televizijsko vlogo (< Rifle) {O} moški: EDNINA: im. Rífletov, rod. Rífletovega, daj. Rífletovemu, tož. Rífletov (živostno Rífletovega), mest. pri Rífletovem, or. z Rífletovim; DVOJINA: im. Rífletova, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož. Rífletova, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletove, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi ženski: EDNINA: im. Rífletova, rod. Rífletove, daj. Rífletovi, tož. Rífletovo, mest. pri Rífletovi, or. z Rífletovo; DVOJINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož. Rífletovi, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletove, rod. Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletove, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi srednji: EDNINA: im. Rífletovo, rod. Rífletovega, daj. Rífletovemu, tož. Rífletovo, mest. pri Rífletovem, or. z Rífletovim; DVOJINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož. Rífletovi, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletova, rod. Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletova, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi STATUS: predlog 260 PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Zicojev -a -o [zíkujev-] pridevnik Brazilci so podprli Zicojevo kandidaturo za mesto predsednika Fife (< Zico) {O} moški: EDNINA: im. Zicojev, rod. Zicojevega, daj. Zicojevemu, tož. Zicojev (živostno Zicojevega), mest. pri Zicojevem, or. z Zicojevim; DVOJINA: im. Zicojeva, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož. Zicojeva, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj. Zicojevim, tož. Zicojeve, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevimi ženski: EDNINA: im. Zicojeva, rod. Zicojeve, daj. Zicojevi, tož. Zicojevo, mest. pri Zicojevi, or. z Zicojevo; DVOJINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož. Zicojevi, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojeve, rod. Zicojevih, daj. Zicojevim, tož. Zicojeve, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevimi srednji: EDNINA: im. Zicojevo, rod. Zicojevega, daj. Zicojevemu, tož. Zicojevo, mest. pri Zicojevem, or. z Zicojevim; DVOJINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož. Zicojevi, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojeva, rod. Zicojevih, daj. Zicojevim, tož. Zicojeva, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Ahačev Gojčev Račev Apollinairov in Apollinairjev Homeinijev Rifletov Barbarossov Jakijev Ronaldov Belačev Ježkov Rozov Benčev Kaligulov Selassijev Bowiejev Kočejev Stalinov Chejev Mahatmov Tintorettov Cimabuejev Molièrov in Molièrjev Titov Didijev Pavletov Totójev Donatellov Peléjev Twiggyjin Đurov Petruškov Voltairov in Voltairjev El Grecov Plamnov Zicojev 261 Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) GESLOVNIK: Geslovnik obsega 39 svojilnih pridevnikov iz stvarnih imen, nastal je na osnovi nabora problemskega sklopa »Stvarna imena«. V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična zaradi različnih razlogov: (1) enakozvočnost z imeni drugih spolov ( Škoda, m |priimek| – Škodov; Škoda, ž |znamka| – Škodin avtomobil); (2) izkratičnega izvora, saj postane zadnji kratični samoglasnik tudi samoglasnik priponskega obrazila za izražanje svojine ( Natov) ali se izgubi ( Irin); (3) zaradi posebnih zvez, v katere vstopajo ti pridevniki ( Merkurjev). NOVOSTI: Pri redigiranju sicer nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik ( Mercatorjev < Mercator). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Ájpesov -a -o prid. Ajpesovi podatki o gospodarskih subjektih; Informacija je objavljena na Ajpesovi spletni strani (< Ajpes) {O} moški: EDNINA: im. Ájpesov, rod. Ájpesovega, daj. Ájpesovemu, tož. Ájpesov (živostno Ájpesovega), mest. pri Ájpesovem, or. z Ájpesovim; DVOJINA: im. Ájpesova, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovima, tož. Ájpesova, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovima; MNOŽINA: im. Ájpesovi, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovim, tož. Ájpesove, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovimi ženski: EDNINA: im. Ájpesova, rod. Ájpesove, daj. Ájpesovi, tož. Ájpesovo, mest. pri Ájpesovi, or. z Ájpesovo; DVOJINA: im. Ájpesovi, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovima, tož. Ájpesovi, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovima; MNOŽINA: im. Ájpesove, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovim, tož. Ájpesove, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovimi srednji: EDNINA: im. Ájpesovo, rod. Ájpesovega, daj. Ájpesovemu, tož. Ájpesovo, mest. pri Ájpesovem, or. z Ájpesovim; DVOJINA: im. Ájpesovi, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovima, tož. 262 Ájpesovi, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovima; MNOŽINA: im. Ájpesova, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovim, tož. Ájpesova, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Elánov -a -o prid. |nanašajoč se na podjetje Elan|: Izdelujejo motorne čolne Elanovega programa; Zanimanje za Elanova plovila je veliko; Elanove smuči (< Elan) {O} moški: EDNINA: im. Elánov, rod. Elánovega, daj. Elánovemu, tož. Elánov (živostno Elánovega), mest. pri Elánovem, or. z Elánovim; DVOJINA: im. Elánova, rod. Elánovih, daj. Elánovima, tož. Elánova, mest. pri Elánovih, or. z Elánovima; MNOŽINA: im. Elánovi, rod. Elánovih, daj. Elánovim, tož. Elánove, mest. pri Elánovih, or. z Elánovimi ženski: EDNINA: im. Elánova, rod. Elánove, daj. Elánovi, tož. Elánovo, mest. pri Elánovi, or. z Elánovo; DVOJINA: im. Elánovi, rod. Elánovih, daj. Elánovima, tož. Elánovi, mest. pri Elánovih, or. z Elánovima; MNOŽINA: im. Elánove, rod. Elánovih, daj. Elánovim, tož. Elánove, mest. pri Elánovih, or. z Elánovimi srednji: EDNINA: im. Elánovo, rod. Elánovega, daj. Elánovemu, tož. Elánovo, mest. pri Elánovem, or. z Elánovim; DVOJINA: im. Elánovi, rod. Elánovih, daj. Elánovima, tož. Elánovi, mest. pri Elánovih, or. z Elánovima; MNOŽINA: im. Elánova, rod. Elánovih, daj. Elánovim, tož. Elánova, mest. pri Elánovih, or. z Elánovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Násin -a -o prid. Opazovanje kometa je izvedlo Nasino vesoljsko plovilo (< Nasa) {O} moški: EDNINA: im. Násin, rod. Násinega, daj. Násinemu, tož. Násin (živostno Násinega), mest. pri Násinem, or. z Násinim; DVOJINA: im. Násina, rod. Násinih, daj. Násinima, tož. Násina, mest. pri Násinih, or. z Násinima; MNOŽINA: im. Násini, rod. Násinih, daj. Násinim, tož. Násine, mest. pri Násinih, or. z Násinimi ženski: EDNINA: im. Násina, rod. Násine, daj. Násini, tož. Násino, mest. pri Násini, or. z Násino; DVOJINA: im. Násini, rod. Násinih, daj. Násinima, tož. Násini, mest. pri Násinih, or. z Násinima; MNOŽINA: im. Násine, rod. Násinih, daj. Násinim, tož. Násine, mest. pri Násinih, or. z Násinimi srednji: EDNINA: im. Násino, rod. Násinega, daj. Násinemu, tož. Násino, mest. pri Násinem, or. z Násinim; DVOJINA: im. Násini, rod. Násinih, daj. Násinima, tož. Násini, mest. pri Násinih, or. z Násinima; MNOŽINA: im. Násina, rod. Násinih, daj. Násinim, tož. Násina, mest. pri Násinih, or. z Násinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Wikipedijin -a -o [vikipedíjin in vikipédijin] prid. 263 Wikipedijin članek; Uporabniki lahko sami pišejo in popravljajo Wikipedijina gesla (< Wikipedija) {O} moški: EDNINA: im. Wikipedijin, rod. Wikipedijinega, daj. Wikipedijinemu, tož. Wikipedijin (živostno Wikipedijinega), mest. pri Wikipedijinem, or. z Wikipedijinim; DVOJINA: im. Wikipedijina, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinima, tož. Wikipedijinina, mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinima; MNOŽINA: im. Wikipedijini, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinim, tož. Wikipedijine, mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinimi ženski: EDNINA: im. Wikipedijina, rod. Wikipedijine, daj. Wikipedijini, tož. Wikipedijino, mest. pri Wikipedijini, or. z Wikipedijino; DVOJINA: im. Wikipedijini, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinima, tož. Wikipedijini, mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinima; MNOŽINA: im. Wikipedijine, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinim, tož. Wikipedijine, mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinimi srednji: EDNINA: im. Wikipedijino, rod. Wikipedijinega, daj. Wikipedijinemu, tož. Wikipedijino, mest. pri Wikipedijinem, or. z Wikipedijinim; DVOJINA: im. Wikipedijini, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinima, tož. Wikipedijini, mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinima; MNOŽINA: im. Wikipedijina, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinim, tož. Wikipedijina, mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Ajpesov Etin Natov Al Kaidin Fifin Nukov Alpinin Gestapov Pilov Applov Gorenjev Pipistrelov Arsov Hondin Pradin Barillin Irin Škodin Chanelov Kforjev Teslin Ciin Kompasov Tešev Demosov Lekov Tigrov Desusov Mercatorjev Udbin Dominsvetov Merkurjev Unescov Doppsov Microsoftov Unicefov Elanov Nasin Wikipedijin 264 Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 10 svojilnih pridevnikov iz živalskih imen in je bil narejen na podlagi nabora živalskih imen, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje ime, iz katerega je tvorjen svojilni pridevnik ( Kokijev < Koki). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Kêrberjev -a -o tudi Cêrberjev -a -o prid. Antični pisci so opisovali Kerberjev demonski značaj; Kerberjeva naloga je bila varovanje Hada (< Kerber) {O} moški: EDNINA: im. Kêrberjev tudi Cêrberjev, rod. Kêrberjevega tudi Cêrberjevega, daj. Kêrberjevemu tudi Cêrberjevemu, tož. Kêrberjev tudi Cêrberjev (živostno Kêrberjevega tudi Cêrberjevega), mest. pri Kêrberjevem tudi pri Cêrberjevem, or. s Kêrberjevim tudi s Cêrberjevim; DVOJINA: im. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj. Kêrberjevima tudi Cêrberjevima, tož. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevima tudi s Cêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, rod. Kêrberjevih tudi Cêrverjevih, daj. Kêrberjevim tudi Cêrberjevim, tož. Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevimi tudi s Cêrberjevimi ženski: EDNINA: im. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, rod. Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, daj. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, tož. Kêrberjevo tudi Cêrberjevo, mest. pri Kêrberjevi tudi pri Cêrberjevi, or. s Kêrberjevo tudi s Cêrberjevo; DVOJINA: im. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj. Kêrberjevima tudi Cêrberjevima, tož. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevima tudi s Cêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj. Kêrberjevim tudi Cêrberjevim, tož. Kêrberjeve tudi Cêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevimi tudi s Cêrberjevimi srednji: EDNINA: im. Kêrberjevo tudi Cêrberjevo, rod. Kêrberjevega tudi Cêrberjevega, daj. Kêrberjevemu tudi Cêrberjevemu, tož. Kêrberjevo tudi Cêrberjevo, mest. pri Kêrberjevem tudi pri Cêrberjevem, or. s Kêrberjevim tudi s Cêrberjevim; DVOJINA: im. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj. Kêrberjevima tudi Cêrberjevima, tož. Kêrberjevi tudi Cêrberjevi, 265 mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberjevih, or. s Kêrberjevima tudi s Cêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, rod. Kêrberjevih tudi Cêrberjevih, daj. Kêrberjevim tudi Cêrberjevim, tož. Kêrberjeva tudi Cêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih tudi pri Cêrberkevih, or. s Kêrberjevimi tudi s Cêrberjevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; svojilni pridevniki Lískin -a -o prid. Sedel sem na pručko k Liskinim nogam in z bedroma oklenil posodo (< Liska) {O} moški: EDNINA: im. Lískin, rod. Lískinega, daj. Lískinemu, tož. Lískin (živostno Lískinega), mest. pri Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískina, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískina, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi ženski: EDNINA: im. Lískina, rod. Lískine, daj. Lískini, tož. Lískino, mest. pri Lískini, or. z Lískino; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískine, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi srednji: EDNINA: im. Lískino, rod. Lískinega, daj. Lískinemu, tož. Lískino, mest. pri Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískina, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískina, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Pégazov -a -o prid. Pegazov lastnik (< Pegaz) {O} moški: EDNINA: im. Pégazov, rod. Pégazovega, daj. Pégazovemu, tož. Pégazov (živostno Pégazovega), mest. pri Pégazovem, or. s Pégazovim; DVOJINA: im. Pégazova, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož. Pégazova, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazove, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovimi ženski: EDNINA: im. Pégazova, rod. Pégazove, daj. Pégazovi, tož. Pégazovo, mest. pri Pégazovi, or. s Pégazovo; DVOJINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož. Pégazovi, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazove, rod. Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazove, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovimi srednji: EDNINA: im. Pégazovo, rod. Pégazovega, daj. Pégazovemu, tož. Pégazovo, mest. pri Pégazovem, or. s Pégazovim; DVOJINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož. Pégazovi, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazova, rod. Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazova, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 266 Súltanov -a -o prid. nova Sultanova ovratnica (< Sultan) {O} moški: EDNINA: im. Súltanov, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanov (živostno Súltanovega), mest. pri Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi ženski: EDNINA: im. Súltanova, rod. Súltanove, daj. Súltanovi, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovi, or. s Súltanovo; DVOJINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož. Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanove, rod. Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi srednji: EDNINA: im. Súltanovo, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož. Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Fifijev Kerberjev Kokijev Liskin Lučin Mukijev Murijev Pegazov Pujev Sultanov 267 Svojilni pridevniki (iz imen zgodovinskih osebnosti) GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 13 svojilnih pridevnikov iz imen zgodovinskih osebnosti, ki so jih v preteklosti pogosto zapisovali fonetično (= v skladu z uresničitvijo v slovenščini), danes pa se uveljavlja izvirna oblika imena ( Gandhi – Gandi; Luther – Luter). NOVOSTI: Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje ime, iz katerega je tvorjen svojilni pridevnik ( Luthrov < Luther). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 115. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Prevzete besede in besedne zveze« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzete_besede_in_besedne_zveze) SLOVARSKI PRIKAZ: Gandhijev -a -o [gándijev-] prid. kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi Gandijev Gandhijevi zapisi; Temelj Gandhijeve filozofije je bilo neomajno vztrajanje pri resnici; Gandhijeva nagrada ||nagrada||: Češki predsednik Vaclav Havel je prejel Gandhijevo nagrado za mir (< Gandhi2) {O} moški: EDNINA: im. Gandhijev, rod. Gandhijevega, daj. Gandhijevemu, tož. Gandhijev (živostno Gandhijevega), mest. pri Gandhijevem, or. z Gandhijevim; DVOJINA: im. Gandhijeva, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevima, tož. Gandhijeva, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevima; MNOŽINA: im. Gandhijevi, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevim, tož. Gandhijeve, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevimi ženski: EDNINA: im. Gandhijeva, rod. Gandhijeve, daj. Gandhijevi, tož. Gandhijevo, mest. pri Gandhijevi, or. z Gandhijevo; DVOJINA: im. Gandhijevi, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevima, tož. Gandhijevi, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevima; MNOŽINA: im. Gandhijeve, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevim, tož. Gandhijeve, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevimi srednji: EDNINA: im. Gandhijevo, rod. Gandhijevega, daj. Gandhijevemu, tož. Gandhijevo, mest. pri Gandhijevem, or. z Gandhijevim; DVOJINA: im. Gandhijevi, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevima, tož. Gandhijevi, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevima; MNOŽINA: im. 268 Gandhijeva, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevim, tož. Gandhijeva, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Hačepsútin -a -o prid. Hačepsutin tempelj (< Hačepsut) {O} moški: EDNINA: im. Hačepsútin, rod. Hačepsútinega, daj. Hačepsútinemu, tož. Hačepsútin (živostno Hačepsútinega), mest. pri Hačepsútinem, or. s Hačepsútinim; DVOJINA: im. Hačepsútina, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinima, tož. Hačepsútina, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinima; MNOŽINA: im. Hačepsútini, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinim, tož. Hačepsútine, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinimi ženski: EDNINA: im. Hačepsútina, rod. Hačepsútine, daj. Hačepsútini, tož. Hačepsútino, mest. pri Hačepsútini, or. s Hačepsútino; DVOJINA: im. Hačepsútini, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinima, tož. Hačepsútini, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinima; MNOŽINA: im. Hačepsútine, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinim, tož. Hačepsútine, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinimi srednji: EDNINA: im. Hačepsútino, rod. Hačepsútinega, daj. Hačepsútinemu, tož. Hačepsútino, mest. pri Hačepsútinem, or. s Hačepsútinim; DVOJINA: im. Hačepsútini, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinima, tož. Hačepsútini, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinima; MNOŽINA: im. Hačepsútina, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinim, tož. Hačepsútina, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Petrarcov -a -o [petrárkov-] prid. kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi Petrarkov Petrarcovi soneti; Petrarcova muza; Zgledovanje po Petrarcovem pesništvu imenujemo petrarkizem; Petrarcova nagrada ||nagrada||: Za prevod je bil nagrajen s Petrarcovo nagrado (< Petrarca) {O} moški: EDNINA: im. Petrarcov, rod. Petrarcovega, daj. Petrarcovemu, tož. Petrarcov (živostno Petrarcovega), mest. pri Petrarcovem, or. s Petrarcovim; DVOJINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcova, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. Petrarcove, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi ženski: EDNINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcove, daj. Petrarcovi, tož. Petrarcovo, mest. pri Petrarcovi, or. s Petrarcovo; DVOJINA: im. Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcovi, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Petrarcove, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. Petrarcove, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi srednji: EDNINA: im. Petrarcovo, rod. Petrarcovega, daj. Petrarcovemu, tož. Petrarcovo, mest. pri Petrarcovem, or. s Petrarcovim; DVOJINA: im. Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcovi, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. Petrarcova, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi 269 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ Tutankámonov -a -o prid. Tutankamonov sarkofag; V Dolini kraljev so Tutankamonovo grobnico našli leta 1922 (< Tutankamon) {O} moški: EDNINA: im. Tutankámonov, rod. Tutankámonovega, daj. Tutankámonovemu, tož. Tutankámonov (živostno Tutankámonovega), mest. pri Tutankámonovem, or. s Tutankámonovim; DVOJINA: im. Tutankámonova, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovima, tož. Tutankámonova, mest. pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovima; MNOŽINA: im. Tutankámonovi, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovim, tož. Tutankámonove, mest. pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovimi ženski: EDNINA: im. Tutankámonova, rod. Tutankámonove, daj. Tutankámonovi, tož. Tutankámonovo, mest. pri Tutankámonovi, or. s Tutankámonovo; DVOJINA: im. Tutankámonovi, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovima, tož. Tutankámonovi, mest. pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovima; MNOŽINA: im. Tutankámonove, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovim, tož. Tutankámonove, mest. pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovimi srednji: EDNINA: im. Tutankámonovo, rod. Tutankámonovega, daj. Tutankámonovemu, tož. Tutankámonovo, mest. pri Tutankámonovem, or. s Tutankámonovim; DVOJINA: im. Tutankámonovi, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovima, tož. Tutankámonovi, mest. pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovima; MNOŽINA: im. Tutankámonova, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovim, tož. Tutankámonova, mest. pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Galileiev – Galilejev Gandhijev – Gandijev Hačepsutin Luthrov – Lutrov Petrarcov – Petrarkov Tutankamonov Valvasorjev –Valvazorjev Zoisov– Cojzov 270 Tvorjenke iz kratic GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 124 tvorjenk iz kratic in z njimi povezanih leksikaliziranih kratic. Nastal je ob redigiranju kratic in leksikaliziranih kratic ter poimenovanj pripadnikov in pripadnic različnih skupin, katerih izhodišče je kratica. Tvorjenke v tem problemskem sklopu spadajo v 3 skupine oziroma 7 podskupin: (1) svojilni pridevniki: • iz črkovalnih kratic ( SDS-ov, SVL-jev), • iz nečrkovalnih kratic brez spremembe osnove ( BiH-ov, KFOR-jev, TEŠ-ev), • iz nečrkovalnih kratic s spremembo osnove ( CIIN, FIFIN, NATOV); (2) pripadniki in pripadnice, uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice: • iz črkovalnih kratic ( APZ-jevec in APZ-jevka, LDS-ovec in LDS-ovka), • iz leksikaliziranih kratic ( beemvejevec in beemvejevka, efbiajevec in efbiajevka); (3) vrstni pridevniki: • iz črkovalnih kratic ( BBC-jevski, SLS-ovski), • iz leksikaliziranih kratic ( ertevejevski, esesovski). Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obdelavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0. NOVOSTI: V primerjavi z SP 2001 je slovarska obravnava tvorjenk iz kratic in leksikaliziranih kratic v ePravopisu skoraj popolnoma nova. Glede na pojavitve v rabi in potrditev v gradivu ima velik del v slovar vključenih kratic pripisane ustrezne tvorjenke za poimenovanje pripadnikov in pripadnic ter za svojilni in vrstni pridevnik, in sicer tako za tvorbo iz izhodiščne kratice kot tudi iz povezane leksikalizirane kratice – nujna je potrditev v korpusnem gradivu ( APZ: APZ-jevec, APZ-jevka, APZ-jevski; apezejevec, apezejevka, apezejevski). Pri naglaševanju tvorjenk sledimo tako tradiciji SP 2001 kot tudi priporočilu Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU za izgovor kratic in okrajšav – ker gre za tvorjenke, ki imajo tradicionalno le en naglas, ohranjamo naglaševanje na zadnjem zlogu iz SP 2001, kot enakovredno naglasno dvojnico pa navajamo možnosti naglaševanja na vsakem zlogu, ki jo za krajšave priporoča Pravopisna komisija, potrjuje pa jo tudi raba ( SMC-jevec: esemcêjevəc in èsèmcêjevəc in səməcə̀jevəc in sə̀mə̀cə̀jevəc). Novost glede na SP 2001 je pregibanje brez podaljšave z j v primerih, kjer je j že vsebovan v (citatnem) izgovoru kratice ali leksikalizirane krajšave ( FBI: FBI-ev, FBI-evec, FBI-evka, FBI-evski). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. SKLIC NA SP 2001: slovar SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Krajšave« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/krajsave) 271 SLOVARSKI PRIKAZ: apezêjevec -vca m |član akademskega pevskega zbora Tone Tomšič|: koncert apezejevcev; prim. APZ-jevec (< APZ) {B} apezejevčev {O} EDNINA: im. apezêjevec, rod. apezêjevca, daj. apezêjevcu, tož. apezêjevca, mest. pri apezêjevcu, or. z apezêjevcem; DVOJINA: im. apezêjevca, rod. apezêjevcev, daj. apezêjevcema, tož. apezêjevca, mest. pri apezêjevcih, or. z apezêjevcema; MNOŽINA: im. apezêjevci, rod. apezêjevcev, daj. apezêjevcem, tož. apezêjevce, mest. pri apezêjevcih, or. z apezêjevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic APZ-jevec -vca [apẹzêjevəc in apəzjevəc] m |član APZ|: APZ-jevci ne pojemo samo na vajah in koncertih, temveč vsepovsod; prim. apezejevec (< APZ) {B} APZ-jevčev {O} EDNINA: im. APZ-jevec, rod. APZ-jevca, daj. APZ-jevcu, tož. APZ-jevca, mest. pri APZ-jevcu, or. z APZ-jevcem; DVOJINA: im. APZ-jevca, rod. APZ-jevcev, daj. APZ-jevcema, tož. APZ-jevca, mest. pri APZ-jevcih, or. z APZ-jevcema; MNOŽINA: im. APZ-jevci, rod. APZ-jevcev, daj. APZ-jevcem, tož. APZ-jevce, mest. pri APZ-jevcih, or. z APZ-jevci STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic SNG-jev -a -o [èsengêjev- in esengêjev- in snəgjev- in sənəgjev-] prid. SNG-jeva uprizoritev »Raztrgancev« (< SNG1) {O} moški: EDNINA: im. SNG-jev, rod. SNG-jevega, daj. SNG-jevemu, tož. SNG-jev (živostno SNG-jevega), mest. pri SNG-jevem, or. s/z SNG-jevim; DVOJINA: im. SNG-jeva, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevima, tož. SNG-jeva, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevima; MNOŽINA: im. SNG-jevi, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevim, tož. SNG-jeve, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevimi ženski: EDNINA: im. SNG-jeva, rod. SNG-jeve, daj. SNG-jevi, tož. SNG-jevo, mest. pri SNG-jevi, or. s/z SNG-jevo; DVOJINA: im. SNG-jevi, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevima, tož. SNG-jevi, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevima; MNOŽINA: im. SNG-jeve, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevim, tož. SNG-jeve, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevimi srednji: EDNINA: im. SNG-jevo, rod. SNG-jevega, daj. SNG-jevemu, tož. SNG-jevo, mest. pri SNG-jevem, or. s/z SNG-jevim; DVOJINA: im. SNG-jevi, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevima, tož. SNG-jevi, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevima; MNOŽINA: im. SNG-jeva, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevim, tož. SNG-jeva, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevimi 272 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic TÉŠ-ev -a -o prid. TEŠ-ev sindikalist (< TEŠ1) {O} moški: EDNINA: im. TÉŠ-ev, rod. TÉŠ-evega, daj. TÉŠ-evemu, tož. TÉŠ-ev (živostno TÉŠ- evega), mest. pri TÉŠ-evem, or. s TÉŠ-evim; DVOJINA: im. TÉŠ-eva, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ- evima, tož. TÉŠ-eva, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evima; MNOŽINA: im. TÉŠ-evi, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evim, tož. TÉŠ-eve, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evimi ženski: EDNINA: im. TÉŠ-eva, rod. TÉŠ-eve, daj. TÉŠ-evi, tož. TÉŠ-evo, mest. pri TÉŠ-evi, or. s TÉŠ-evo; DVOJINA: im. TÉŠ-evi, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evima, tož. TÉŠ-evi, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evima; MNOŽINA: im. TÉŠ-eve, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evim, tož. TÉŠ-eve, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evimi srednji: EDNINA: im. TÉŠ-evo, rod. TÉŠ-evega, daj. TÉŠ-evemu, tož. TÉŠ-evo, mest. pri TÉŠ- evem, or. s TÉŠ-evim; DVOJINA: im. TÉŠ-evi, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evima, tož. TÉŠ-evi, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evima; MNOŽINA: im. TÉŠ-eva, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evim, tož. TÉŠ- eva, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: AJPES-ov DJ-ev apezejevec DOPPS-ov apezejevka DUTB-jev apezejevski efbiajevec APZ-jevec efbiajevka APZ-jevka efbiajevski APZ-jevski eldeesovec ARSOV eldeesovka ARS-ov eldeesovski BBC-jev ertevejevec BBC-jevec ertevejevka BBC-jevka ertevejevski BBC-jevski esdeesovec beemvejevec esdeesovka beemvejevka esdeesovski beemvejevski esdejevec BiH-ov esdejevka BMW-jev esdejevski BMW-jevec eselesovec BMW-jevka eselesovka BMW-jevski eselesovski CIIN esemcejevec DEMOS-ov esemcejevka DeSUS-ov esemcejevski 273 esesovec RTV-jevski esesovka SAZU-jev esesovski SD-jev ETIN SD-jevec EU-jev SD-jevka FBI-ev SD-jevski FBI-evec SDS-jev FBI-evka SDS-ov FBI-evski SDS-ovec FDV-jev SDS-ovka FDV-jevec SDS-ovski FDV-jevka SLS-ov FDV-jevski SLS-ovec FF-jev SLS-ovka FF-jevec SLS-ovski FF-jevka SMC-jev FF-jevski SMC-jevec FIFIN SMC-jevka IMF-ov SMC-jevski IRIN SNG-jev KFOR-jev SNG-jevec LDS-ov SNG-jevka LDS-ovec SNG-jevski LDS-ovka SS-jev LDS-ovski SSKJ-jev MNZ-jev SS-ov NASIN SS-ovec NATOV SS-ovka NLB-jev SS-ovski NLB-jevec STA-jev NLB-jevka SVL-jev NLB-jevski ŠOS-ov NUK-ov TEŠ-ev OZN-ov TIGR-ov PIL-ov UDBIN RTV-jev UNESCOV RTV-jevec UNICEF-ov RTV-jevka WHO-jev 274 Znamke in izdelki GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 20 slovarskih iztočnic, ki so pogosto večdenotativna, saj ne označujejo le znamke, temveč tudi ime podjetja ( Apple), pogosto tudi njegovega ustanovitelja ( Ford) in najpomembnejši izdelek ( Coca-Cola). Problemski sklop bo dopolnjen. NOVOSTI: V slovarskih sestavkih smo se odločili za razlikovanje dveh tipov znamk: (1) znamke, pri katerih je lastniške zaščite deležna storitev ali unikatni izdelek ( Facebook), zato jih obravnavamo pri stvarnih imenih; pisane so vedno z veliko začetnico; (2) znamke, pri katerih opažamo, da so prekrivni z imeni izdelkov serijske proizvodnje in široke potrošnje (namesto delam s prenosnim računalnikom zasledimo rabo delam z Applom/applom); v nadaljnji fazi prihaja tudi do apelativizacije oz. poobčnoimenjenja ( Kalodont – zobe si umivam s Kalodontom/kalodontom ali zobe si umivam z naravnim kalodontom 'zobna pasta'). Zaradi boljše obvestilnosti so pisne dvojnice tistih znamk, pri katerih prihaja do apelativizacije ob poimenovanju izdelka, ki ga pogosto pišemo tudi z malo začetnico in podomačeno ( Coca-Cola – kokakola), prikazane v okviru iste redakcije s pojasnilom: »brezalkoholna pijača znamke Coca-Cola – navadno z malo začetnico coca-cola ali podomačeno kokakola«. SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 91. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Apple -a [êpl] m; stvarno ime |podjetje|: delnice Appla; Pri Applu so predstavili novo različico iPhona; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku računalnik Apple; |izdelek znamke Apple|: navadno z malo začetnico apple Novi Apple/apple se bo začel prodajati oktobra; živostno Svojega Appla/appla nosi vedno s seboj {B} Applov {O} EDNINA: im. Apple, rod. Appla, daj. Applu, tož. Apple (živostno Appla), mest. pri Applu, or. z Applom; DVOJINA: im. Appla, rod. Applov, daj. Apploma, tož. Appla, mest. pri Applih, or. z Apploma; MNOŽINA: im. Appli, rod. Applov, daj. Applom, tož. Apple, mest. pri Applih, or. z Appli STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke 275 Elán -a m; stvarno ime |podjetje|: uprava Elana; rezultati poslovanja v Elanu; Smuči smo kupovali pri begunjskem Elanu; kot prilastek, v imenovalniku Zložljive turne smuči so razvili v podjetju Elan; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku Tekmuje na smučeh Elan; Plovila še izdelujejo pod blagovno znamko Elan; |izdelek znamke Elan|: navadno z malo začetnico elan Zmagal je jadralec z Elanom/elanom 43; |športni klub|: Na domači tekmi je zmagal Elan; padalci Elana; kot prilastek, v imenovalniku Padalci ekipe Elan so zmagovalci svetovnega pokala; prim. elan {B} Elanov {O} EDNINA: im. Elán, rod. Elána, daj. Elánu, tož. Elána, mest. pri Elánu, or. z Elánom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke Émo -a m; stvarno ime |podjetje|: ponudba Ema; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku posoda Emo {B} Emov {O} EDNINA: im. Émo, rod. Éma, daj. Ému, tož. Éma, mest. pri Ému, or. z Émom STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke Nutella -e [nutéla] ž; stvarno ime |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku Obstajajo razlike med namazi znamke Nutella; |kremni namaz znamke Nutella|: navadno z malo začetnico nutella ali podomačeno nutela Na policah pri nas najdemo Nutello/nutello/nutelo iz Poljske, Italije in Nemčije; kot prilastek, v imenovalniku Poznaš koga, ki ne mara čokoladno-lešnikovega namaza Nutella/nutella/nutela? {B} Nutellin {O} EDNINA: im. Nutella, rod. Nutelle, daj. Nutelli, tož. Nutello, mest. pri Nutelli, or. z Nutello; DVOJINA: im. Nutelli, rod. Nutell, daj. Nutellama, tož. Nutelli, mest. pri Nutellah, or. z Nutellama; MNOŽINA: im. Nutelle, rod. Nutell, daj. Nutellam, tož. Nutelle, mest. pri Nutellah, or. z Nutellami STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: znamke Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Alpina Elan Nokia Apple Emo Nutella Barilla Givenchy Prada Cacharel Gorenje Škoda Chanel Honda Tesla Coca-Cola Mercator Diesel Messenger 276 Živalska imena GESLOVNIK: Problemski sklop obsega 9 slovarskih iztočnic. Tipološko se uvrščajo med enobesedna imena, ki jih pišemo z veliko začetnico ( Cerber/Kerber, Koki, Pegaz). V rastočem slovarju bodo v nadaljnjih fazah dodana nova živalska imena, če se bo izkazala potreba po podrobnejši redakcijski obravnavi. NOVOSTI: V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju. Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika ( Koki: B Kokijev). SKLIC NA SP 2001: Pravopisna pravila: § 91. SKLIC NA PREDLOG PRAVOPISNIH PRAVIL: Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica) SLOVARSKI PRIKAZ: Kêrber -ja samostalnik moškega spola; ime bitja; živalsko ime |grška bajeslovna žival|: Heraklej ni vedel, kaj naj stori s Kerberjem, zato ga je odpeljal nazaj v Tartar in ga vrnil Hadu {B} Kerberjev {O} EDNINA: im. Kêrber, rod. Kêrberja, daj. Kêrberju, tož. Kêrberja, mest. pri Kêrberju, or. s Kêrberjem; DVOJINA: im. Kêrberja, rod. Kêrberjev, daj. Kêrberjema, tož. Kêrberja, mest. pri Kêrberjih, or. s Kêrberjema; MNOŽINA: im. Kêrberji, rod. Kêrberjev, daj. Kêrberjem, tož. Kêrberje, mest. pri Kêrberjih, or. s Kêrberji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena; živalska imena Kôki -ja samostalnik moškega spola; ime bitja; živalsko ime |ime živali|: Titov kakadu Koki je preživel svojega lastnika; V pravljici se miška pogovarja s petelinom Kokijem {B} Kokijev 277 {O} EDNINA: im. Kôki, rod. Kôkija, daj. Kôkiju, tož. Kôkija, mest. pri Kôkiju, or. s Kôkijem; DVOJINA: im. Kôkija, rod. Kôkijev, daj. Kôkijema, tož. Kôkija, mest. pri Kôkijih, or. s Kôkijema; MNOŽINA: im. Kôkiji, rod. Kôkijev, daj. Kôkijem, tož. Kôkije, mest. pri Kôkijih, or. s Kôkiji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena Múri -ja samostalnik moškega spola; ime bitja; živalsko ime |ime živali|: V okolici Medvod se je izgubil psiček Muri; |domišljijski lik|: v zvezi maček Muri Pesmica opisuje sprehod mačka Murija po mestu {B} Murijev {O} EDNINA: im. Múri, rod. Múrija, daj. Múriju, tož. Múrija, mest. pri Múriju, or. z Múrijem; DVOJINA: im. Múrija, rod. Múrijev, daj. Múrijema, tož. Múrija, mest. pri Múrijih, or. z Múrijema; MNOŽINA: im. Múriji, rod. Múrijev, daj. Múrijem, tož. Múrije, mest. pri Múrijih, or. z Múriji STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena; domišljijska imena Súltan -a samostalnik moškega spola; ime bitja; živalsko ime |ime živali|: Odšla sta k hiši, kjer je gospodarja čakal pes Sultan; srečanje s sosedovim Sultanom {B} Sultanov {O} EDNINA: im. Súltan, rod. Súltana, daj. Súltanu, tož. Súltana, mest. pri Súltanu, or. s Súltanom; DVOJINA: im. Súltana, rod. Súltanov, daj. Súltanoma, tož. Súltana, mest. pri Súltanih, or. s Súltanoma; MNOŽINA: im. Súltani, rod. Súltanov, daj. Súltanom, tož. Súltane, mest. pri Súltanih, or. s Súltani STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. NABOR SLOVARSKIH IZTOČNIC: Bela Luca Pu Črni blisk Mika Reks Fifi Muki Sivka Kerber Muri Sultan Koki Oka Šeka Liska Pegaz Švrk 278 Document Outline pravopisne kategorije 2020 PKePravopisa_kolofon_uvod-2020 PKePravopisa_jedro-2020 Vno, Črke (imena grških črk) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Črke (slovenske) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Črke (tuje) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Domišljijska imena Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Domišljijska in mitološka zemljepisna imena Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Enakozvočnice Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Glasbeni žanri Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena celin Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena držav Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena krajev (naselbinska imena) Geslovnik: Problemski sklop obsega 34 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi povezav z drugimi iztočnicami (mesto Darwin – priimek Darwin; Aleksandrija – aleksandrinka), ne pa zaradi samostojnega problemskega sklopa. Nekaj krajev je bilo uslov... Stockholm – severne Benetke), druga skupina zaradi povezav med aktualnimi in zgodovinskimi imeni (Čreta – Marija Čreta). Geslovnik bo sistematično dopolnjen z različnimi tipi naselbinskih imen. Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena objektov in stavb Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena pokrajin, otokov Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena vladarskih in plemiških rodbin Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena voda Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena vzpetin in gorovij Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Imena zgodovinskih osebnosti Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Izkratična imena in poimenovanja Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Izlastnoimenski pridevniki na -ov ali -ev in -in v stalnih besednih zvezah Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic in stalnih zvez: Izpeljanke iz lastnih imen Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. Nabor slovarskih iztočnic: Kratice Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Lastna imena (osebna, moška) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Lastna imena (osebna, ženska) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Lastna imena (priimki) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Lastna imena v frazemih Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Leksikalizirane krajšave Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Merske enote Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Nagrajenci in nagrajenke Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Nazivi in naslovi ob imenu Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Nadomestna imena in poimenovanja Geslovnik: Problemski sklop obsega 44 slovarskih iztočnic, ki zajemajo tako nadomestna (simbolna) imena kot nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev in za zemljepisne danosti. Gre za naslednje skupine imen: Pri nadomestnih občnih poimenovanjih so se oblikovale skupine, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti narodu ali skupini prebivalcev in jih pišemo z malo začetnico: makaronar, polentar, žabar – makaronarica, polentarica, žabarica. Geslovnik vključuje tudi frazeološka nadomestna poimenovanja za zemljepisna imena, in sicer naslednjih tipov: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Občnoimenska jedra stalnih besednih zvez z lastnimi imeni Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Okrajšave Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na Pravopis 8.0: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. Nabor slovarskih iztočnic: Pisna znamenja Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na Pravopis 8.0: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Poimenovanja bolezni, iger, jedi Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Poimenovanja mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Poimenovanja nagrad, odlikovanj in častnih nazivov Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Nagrade z izlastnoimenskimi zvezami: Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Poimenovanja zgodovinskih dogodkov Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pravopisne zanimivosti Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. septembra 2018. Nabor slovarskih iztočnic: Prebivalska imena (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. Nabor slovarskih iztočnic: Prebivalska imena (plemena, ljudstva, narodi, etnične skupine) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarsk ih iztočnic: Pridevniki (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (iz imen plemen, ljudstev, narodov) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih in verskih skupin) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: taoístičen -čna -o in daoístičen -čna -o pridevnik v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Mnoga taoistična/daoistična svetišča so zgradili na odročnih krajih; V zgodnji taoistični simboliki tanke črte pomenijo nebo, debele pa zemljo (< taoist) {O} moški: EDNINA: im. taoístičen in daoístičen, rod. taoístičnega in daoístičnega, daj. taoístičnemu in daoístičnemu, tož. taoístičen in daoístičen (živostno taoístičnega in daoístičnega), mest. pri taoístičnem in pri daoístičnem, or. s taoístičnim i... ženski: EDNINA: im. taoístična in daoístična, rod. taoístične in daoístične, daj. taoístični in daoístični, tož. taoístično in daoístično, mest. pri taoístični in pri daoístični, or. s taoístično in z daoístično; DVOJINA: im. taoístični in daoístični,... srednji: EDNINA: im. taoístično in daoístično, rod. taoístičnega in daoístičnega, daj. taoístičnemu in daoístičnemu, tož. taoístično in daoístično, mest. pri taoístičnem in pri daoístičnem, or. s taoístičnim in z daoístičnim; DVOJINA: im. taoístični i... Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih, vojaških skupin) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami umetnostnih, kulturnih, subkulturnih in športnih skupin) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami redov) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (iz imen vladarskih in plemiških rodbin) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pridevniki (povezani s poimenovanji nagrad, odlikovanj, častnih nazivov) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Priimki s predimki Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pripadniki in pripadnice jezikovnih in verskih, rasnih skupin Geslovnik: Uslovarjene so tudi tiste mejne kategorije, ki povzročajo zaradi nihanj med tem, ali gre za kategorijo verske ali narodnostne pripadnosti, pisne težave, npr. jud – judinja nasproti Jud – Judinja; kopt – koptinja nasproti Kopt – Koptinja. Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pripadniki in pripadnice redov Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pripadniki in pripadnice nazorskih, političnih in vojaških skupin Geslovnik: Kot izhodišče je pri vseh iztočnicah pripadnikov in pripadnic, izpeljanih iz lastnih imen oseb iz sveta znanosti, filozofije, kulture in političnega življenja, uslovarjeno tudi izhodiščno ime, npr. Keynes, Chavez, Derrida, Kant, Jung ipd. Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Pripadniki in pripadnice umetnostnih, kulturnih in subkulturnih skupin Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Uslužbenci in uslužbenke, uporabniki in uporabnice storitev Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Priredne zloženke (vezalne zloženke) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 5. decembra 2017. Nabor slovarskih iztočnic: Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Religijska in mitološka imena Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Smeri, nazori, gibanja Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Simboli Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na Pravopis 8.0: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 26. oktobra 2019. Nabor slovarskih iztočnic: Stalni pridevki ob osebnih imenih Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Stvarna lastna imena Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz domišljijskih, religijskih, mitoloških imen) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Abdijev Svojilni pridevniki (iz nazivov in naslovov ob imenu) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz občnoimenskih jeder stalnih besednih zvez z lastnimi imeni) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) Geslovnik: V kasnejših fazah so bili dodani tudi tisti svojilni pridevniki, pri katerih je bilo podstavno ime v geslovnik sprejeto zaradi prekrivnosti pri zapisu, npr. oskar, aleksander ‘nagrada’ in Oskar, Aleksander ‘ime’. V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Andyjev. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi: (1) podaljšave z j (Andyjev), povezane z izreko končnega samoglasnika (Joe – Joejev in še Steviejev); (2) preglasa imen s končnim pisnim o (Kočev/Kočov); (3) preglasa imen s končnim govorjenim c j č ž š dž (Georgeev/Georgeov). Novosti: Uslovarjenje teh imen je predstavljalo gradivsko osnovo pri pripravi novega poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Slovnični oris za pravopis«, ki je v letu 2019 v usklajevalni fazi. Pripravljena je bila tudi anketa, ki bo pomagala pri dokončni redak... Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških, nadnaravnih, domišljijskih bitij) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Geslovnik: V letu 2019 so bili v problemski sklop dodani svojilni pridevniki iz imen, ki se pojavljajo v umetniških imenih, npr. Andy Warhol > Warholov. Podobno kot pri slovenskih imenih je uslovarjenje svojilnega pridevnika narekovala problematičnost zaradi: (1) podaljšave z j (Astairov in Astairjev); (2) večbesednih imen iz azijskih jezikov (Mao Cetungov); (3) nepravilne uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Guevarov). (4) nekdaj normativno odsvetovanih oblik priimkov na končni -a ob ženskih imenih (Kobilčin, Stupičin). Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz psevdonimov) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Svojilni pridevniki (iz imen zgodovinskih osebnosti) Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Tvorjenke iz kratic Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Znamke in izdelki Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: Živalska imena Geslovnik: Novosti: Sklic na SP 2001: Sklic na predlog pravopisnih pravil: Slovarski prikaz: Zadnja sprememba: 4. novembra 2020. Nabor slovarskih iztočnic: