7$ t !< >o e- m i D” D” IT i« y 7 ;o TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b. LETNIK XXIV / ŠTEVILKA 47 CELOVEC, DNE 23. NOVEMBRA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA i Das Karntner „Oktoberfest“ ; 1972 und seine Folgen s Die Voriibung zu diesem „erfolgreichen“ iv Oktoberfest 1972 begann schon vor vierzehn en und Frankreich liber die entstandene ~age informiert, es wandte sich an den osterreichischen Vertreter bei der UNO und a« den Generalsekretar der UNO Dr. Wald-■Jeim. Ali das bevveist, daB Jugoslavvien und tile Karntner Slovvenen selbst alles tun, um Džemal Bijedic: „Ne moremo trgovati za pravice manjšin" Beograd. V PETEK, DNE 17. NOVEMBRA 1972, JE SPREJEL PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE VLADE DŽEMAL BI J E-DIČ V NAVZOČNOSTI VRŠILCA DOLŽNOSTI ZUNANJEGA MINISTRA JAKŠE PETRIČA DELEGACIJO KOROŠKIH SLOVENCEV POD VODSTVOM PREDSEDNIKA NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV DR. JOŠKA TISCHLERJA TER PREDSEDNIKA ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ DR. FRANCIJA ZVVITTRA. V DELEGACIJI Po anketi avstrijskega društva za social-no-znanstvene raziskave je desničarske napade na dvojezične table na Koroškem obsodilo približno 60 odstotkov Avstrijcev, o-dobrava pa jih samo 15 odstotkov vprašanih. Za odstranjevanje krajevnih dvojezičnih napisov so se in se še danes najbolj zavzemajo ljudje okrog FPt) (svobodnjaška stranka), ki skupaj s Heimatdienstom vztraja, naj se koroški Slovenci ponovno preštejejo. Avstrijski državljani so s položajem slovenske in hrvatske narodne skupnosti pre- ,> Krščanska kulturna zveza v Celovcu i' vabi vse rojake na Bevkovo dramo ij v treh dejanjih j KAJN # ki bo v petek, 8. decembra 1972, 7 ob 14. uri v Mestnem gledališču v Celovcu. \ die Lage im Lande nicht noch zu verschar-fen und die Schutzbestimmungen des Artikels 7 im Interesse des Ansehens tister-reichs zu realisieren. Das nun vom Karntner Heimatdienst ein-geleitete Referendum fur eine Minderhei-tenfeststellung heizt die Lage vveiter an, ob-wohl es jedermann klar ist, daB der Staats-vertrag eine solche Minderheitenzahlung STA BILA ŠE TAJNIK NSKS DIPL. JUR. FILIP VVARASCH IN ODBORNIK ZSO DIPL. INŽ. FRANC EINSPIELER. RAZGOVOROM JE PRISOSTVOVAL TUDI JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL V CELOVCU BOJAN LUBEJ. ZADRŽAL SE JE Z NJIMI V RAZGOVORU VEČ KOT ENO URO. Delegacija koroških Slovencev, ki je bila že dan poprej deležna sprejema najvišjih predstavnikov SR Slovenije v Ljubljani, je seznanila predsednika Zveznega izvršnega malo poučeni. Okoli 80 odstotkov vprašanih meni, da v Avstriji ravnajo z manjšinami „boljše ali vsaj tako dobro kot v drugih zahodnoevropskih deželah." Nobeden izmed vprašanih pa ni odgovoril, da z manjšinami ravnajo slabše. Na vprašanje, ali s pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem ravnajo bolje, slabše ali tako kot Italijani z južnimi Tirolci, je 46 odstotkov odgovorilo, da bolje, 26 odstotkov da enako, le 7 odstotkov pa, da slabše. Režija: Peter S t i c k e r Lektor in šepetalec: Anton Stic ker Maske: Rozvita Tschernitz Zvočne efekte: Mirko Jernej Vstopnice v predprodaji v pisarni KKZ, Kar-freitstraSe 32, telefon: 0 42 22 - 72483, pri prosvetnih društvih in voditeljih Farnih mladin. nicht vorsieht, eine solche Zahlung bei der vergifteten Psychose im Lande gar nicht moglich und in der internationalen Praxis der Losung solcher diffiziler Probleme nir-gends angevvendet wurde. Hoffentlich wird Osterreich doch erken-nen, wo man vvirkliche Heimattreue bekundet und die Friedensstorer in die Schranken weisen. Dr. Josef T i s c h I e r sveta SFRJ s položajem na Koroškem in s problemi, s katerimi je soočena zavoljo gonje, ki jo vodijo zoper njo šovinistične in neonacistične sile. Obvestili pa so predsednika Bijediča tudi še o drugih problemih manjšine, ki so neposredno povezani z avstrijsko obveznostjo, da izpolni določila 7. člena avstrijske državne pogodbe. Predsednik ZIS je poudaril, da vlada SFR Jugoslavije nenehno upošteva interese slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in da bo v prihodnje odločno podpirala ti manjšini v njunih upravičenih zahtevah, da se jima zagotovijo pogoji za popolno varnost in razvoj. Predsednik Bijedič je govoril tudi o ukrepih jugoslovanske vlade, da bi preprečili protislovensko in protijugoslovansko gonjo na Koroškem. Ob tej priložnosti je poudaril, da jugoslovanska vlada pričakuje od avstrijske vlade, da v neposrednem stiku z manjšinama izpolni svoje obveznosti iz državne pogodbe in da ustvari pogoje za popolno uveljavljanje pravic slovenske in hrvatske narodnostne manjšine, kakor jih zagotavlja državna pogodba. Vršilec dolžnosti zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič pa je delegacijo koroških Slovencev obvestil o noti, ki je bila predana avstrijski zvezni vladi na Dunaju ter o nadaljnih korakih na mednarodnem področju. Offener Brief an Dr. Einspieler Sehr geehrter Herr Doktor! In den »Stadtgesprachen« vom 14. 11. d. J. hatten Sie eine Definition des » Win-dischen« gegeben, die zwar von Ihrer Aufjassung, das »Windische« sei eine ei-gene Sprache, abivich, die aber noch im-mer so viele Unklarheiten enthielt, dafl sie nicht kritiklos hingenommen werden kann. Da sich bpi den erwahnten »Stadtgesprachen«, bei denen Sie durch vier Wortmeldungen bevorzugt erschienen, keine Gelegenheit geboten hatte, ein so diffiziles Problem auszudiskutieren, for-dere ich Sie im Sinne Ihres in der letzten VVortmeldung ausgesprochenen Angebo-tes zu einer Podiumsdiskussion auf, um ivenigstens zu klaren und endgultigen Definitionen der von Ihnen verivende-ten Tetmini zu kommen. Zeit, Ort und Diskussionsleiter waren einvernehmlich festzulegen, doch mufi-ten die aufleren Bedingungen so geto dhlt w er den, dafl die Diskussion in einer emotionsfreien und sachlichen At-mosphdre abgeivickelt werden kann. H ochach tungsvoll D r. Er i c h Pr unč 8020 Graz, Am Damm 3 Tudi srbsko ljudstvo podpira koroške Slovence Delegacijo koroških Slovencev, ki se je pretekli teden mudila v Beogradu, je sprejel tudi član Izvršnega sveta SR Srbije in predsednik komiteja za mednarodne odnose inž. Petar K o s t i č. Iznenadil je koroško delegacijo z dejstvom, da je bil o dogajanju na Koroškem natančno informiran, predvsem pa je ostro zavrnil špekulacije nekaterih avstrijskih krogov, da se Srbi ne bodo zavzemali za pravice koroških Slovencev. »Jugoslavija stavlja svobodo pred vse,“ je poudaril inž. Kostič, in „med Ljubljano in Beogradom v tretiranju vprašanja koroških Slovencev ni razlike. Problemi koroških Slovencev so problemi vsakega Jugoslovana!" Člani slovenske delegacije so tudi srbski izvršni svet seznanili s problemi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in se zahvalili srbski javnosti za odločno podporo v boju za naše pravice. Okoli 60 odstotkov Avstrijcev obsoja napade na dvojezične table Stran 2 POLITIKA Naš tednik 47 — 23. novembra 1972 —————— Prevetrimo kolišče nacizma na Koroškem Samo nepoučen človek lahko verjame, da je pognal koroški nacizem z etiketo „Hei-matdiensta" tak strupen „cvet“, kot se je pokazal zadnje dni, kar čez noč. V resnici obstajajo že mnogo časa na Koroškem in tudi v ostali Avstriji krogi, ki predstavljajo latentni nacizem — fašizem najslabšega kova — čeprav se znajo v času zunanje demokratičnih vladavin spretno komuflirati s pripadnostjo kaki drugi stranki in celo k njeni vodilni plasti. Izjema ni niti socialistična stranka in najboljši dokaz za to je dejstvo, kako šibko in neodločno je tudi ona reagirala proti najnovejšm izbruhom nacizma na Koroškem, naperjenim proti Slovencem. Tam so si nacisti izbrali koroške Slovence kot nadomestilo za Jude, kot je zapisal te dni demokratično krščansko-socialno usmerjeni kulturni tednik „Die Furche" na Dunaju. Nekoga morajo vedno imeti, proti kateremu se „borijo“ in na katerem hranijo svoj skriti bes in predvsem svoje manjvrednostne komplek- BREZ SRAMU OBREKUJEJO SLOVENCE Kotišče nacističnih idej pa je že desetletja, lahko bi rekli celo stoletje okolje tako imenovanih zgodovinarjev in etnografov na Koroškem. Tam so že od nekdaj sistematično in brez sramu obrekovali koroške Slovence in ves slovenski narod. Tam so nastajale znane teorije o suženjski zgodovini Slovencev, kljub vsem zgodovinskim dokazom, teorije, ki so jih zaslepljeni, preveč lahkoverni in predvsem znanstveno premalo podkovani slovenski zgodovinarji in etnografi nekritično sprejemali ter polnili z njimi slovenske zgodovinske učbenike in strokovne revije. Tam je nastala znana bedasta teorija o tem, da so bili Slovenci obrski sužnji, medtem ko vsi zgodovinski viri potrjujejo neprestane boje med Slovenci in Obri, od Samovega velikega slovenskega boja proti Obrom do znamenitega slovenskega odgovora obrskim poslancem: „Dokler bo kaj mečev, se bomo borili. Kar pridite!" V krogih nacistično usmerjenih, z vele-nemškim šovinizmom zastrupljenih koroških zgodovinarjev so se skotile vse znane oslarije, da je beseda kosez tatarskega (mongolskega) izvora, češ da so bili Slovenci nekdaj tudi tatarski sužnji; da je podjarmilo Slovence pozneje tudi neko hrvatsko (turan-sko) pleme; da so vladali nad koroškimi Slovenci Langobardi; da pride ime Karantanija iz keltske besede karan (prijatelj), češ da so Slovenci prevzeli ime svoje države po neki skali v jeziku keltskega plemena, ki pa je že kmalu potem, ko so zavladali v Noriku Rimljani, izginilo in se polatinilo; celo besedo župan so ti nacistični zagrizenci razlagali kot ostanek in sled tatarskih gospodarjev nad Slovenci. Knežji kamen in prestol seveda prisvajajo sebi. Dejstvo, da je med koroškimi Slovenci nordijska rasa bolj zastopana kot med nemškimi Korošci in Bavarci, je razlagal strupeni sovražnik Slovencev, etnograf Georg Graber s tem, da je to ostanek keltske rase na Koroškem, čeprav je znanost že davno točno ugotovila, da o tem ni niti govora. Potem bi morala biti severna rasa bolje zastopana ravno med Bavarci in njihovimi kolonisti v Avstriji, ker je znano, da so Bavarci v bistvu ponemčeni keltski Boji, ki so prišli s Češkega (zato še danes pravijo Čehom Boehmen, iz Bo-heimi). Isti krogi, polni strupenega sovraštva do Slovencev, si izmišljajo teorije, da izvira skoro vsa slovenska in zlasti koroška ljudska kultura od Nemcev, medtem ko je v resnici ravno obratno: Nemci so kradli Slovencem tako ljudske pesmi kot pravljice, ljudske plese, nošo in drugo ljudsko blago, da niti ne govorimo o prvotni materialni kulturi, od katere obstaja na Koroškem skoro samo to, kar je slovensko, od hiš do pluga in drugega orodja. PRIŠLEKI SO NEMCI Najboljši dokaz tega kompleksa manjvrednosti, ki ga čutijo nemški Korošci, zlasti na-polizobraženci, je ravno v tem, da skušajo za vsako ceno ponemčiti koroške Slovence (in to so svoj čas hoteli storiti z vsemi Slovenci), da bi tako indirektno prišli v posest tiste zgodovine, po kateri hrepenijo, in tiste rase, ki jo, čeprav škrtajoč z zobmi, morajo ravno z nacističnega rasnega stališča priznavati za boljšo od sebe. Z vsemi takimi lažmi in oslarijami skušajo in so vedno skušali ti nemško-naciona-listični psevdoznanstveniki dokazati, da so Slovenci samo prišleki na Koroškem, da so zgodovinski dokaz v kronikah o njihovi svobodni državi tam samo zgodovinske „netočnosti", „pomote“ in „dvoumnosti", ki da jih je treba razumeti v takem smislu, da je to Nemcem v prid in sploh da so Slovenci ljudstvo, ki se je priteplo kot nomadska horda od nekod iz tatarskih step. A težko jim je celo govoriti o Slovencih. Zato so si izmislili izraz „Alpski Slovani", s čimer hočejo odvzeti Slovencem značaj narodne individualnosti in jih napraviti ja nekako brezoblično maso brez narodnosti. S tem so hoteli in hočejo še danes ne le nuditi propagandno orožje nacistično in velenemško u-smerjeni politični propagandi proti Slovencem, ampak v koroških Slovencih (in v slovenskem narodu) na splošno zlomiti narodni ponos in zaupanje v lastno narodno prihodnost. Na žalost so, kot rečeno, slovenski zgodovinarji, etnografi, časnikarji in politiki skoro na splošno nasedli tem nepoštenim spletkam in namesto da bi zavračali take laži in študirali slovensko preteklost ter jo osvetlili z resnične strani, so še sami polnili knjige in časnike s takimi od Nemcev prevzetimi neumnosti, prvi med njimi Ljudmil Hauptmann, ki je priobčeval svoje spise v takem smislu celo v nemščini in dal tako nove hrane protislovenski propagandi. Treba je le prelistati letnike koroških slovenskih tednikov ali druge publikacije, pa bomo našli nešteto takih od Nemcev prevzetih zgodovinskih laži, s katerimi so uredniki pitali svoje bralce. V PROTIOFENZIVO Na Koroškem pa je potrebno, da preidemo Slovenci v odločno politično propagand- no in znanstveno protiofenzivo, da začnemo razkrinkavati vse take laži in neumnosti, da pokažemo na komplekse manjvrednosti in neznanje, ki se skrivajo za takimi lažnimi trditvami ..znanstvenikov" nacističnega navdiha, in da začnemo vzbujati v naših ljudeh ponos na to, da so Slovenci, ter zavest, da so bili oni prav tam in da so šele za njimi začeli laziti v deželo bavarski priseljenci kot prišleki, vsiljenci, okupatorji ali tlačani, ki so jih njihovi gospodarji naseljevali na svojih posestvih, katere jim je podaril frankovski vladar, ko je pregnal slovenske kneze, ki so se v 9. stoletju uprli. Pri tem potrebujejo koroški Slovenci seveda pomoč slovenske zgodovinske in etnografske znanosti in pomoč slovenskega tiska matične domovine, ne pa da jih še ti ponižujejo s svojim pona-tiskovanjem in prežvekovanjem nacističnih izmišljotin. Danes gre za to, da koroški Slovenci vzdržijo pritisk. Zavedajo naj se, da imajo opravka z novim vzbruhom plamena na dogorevajočem ognjišču nacizma, in da je to, kar se danes dogaja na Koroškem, absurd, popoln nesmisel v Evropi 20. stoletja. Na njihovi strani je vse, kar čuti moderno in napredno. Le povzdigniti morajo svoj glas in protestirati tako, da jih bo Evropa slišala. Kot rečeno: preiti morajo v protiofenzivo. Mi drugi Slovenci smo dolžni, da jih v tem podpiramo in da začnemo tudi sami odločen boj z vsem, kar smrdi po obnovljenem nacizmu. S tem bomo napravili uslugo ne le sebi, ampak tudi vsem pravim avstrijskim in nemškim demokratom ter vsej Evropi. Treba je takoj zdaj pogasiti novo žarišče nacizma. (Novi list) Visoka volivna zmaga koalicije v Zah. Nemčiji Z večino približno 40 mandatov so se nemški volivci v nedeljo ponovno odločili za koalicijo B r a n d t - S c h e e I. Že pri prvem štetju glasov ob 18.45, je bilo znano, da bo koalicija zbrala skupaj 54 odstotkov vseh glasov. Poleg tega je bilo kmalu jasno, da je uspelo koaliciji povečati tudi v glavnih o-poriščih obeh unijskih strank CDU in CSU število glasov, tako na primer v deželah Nordrhein-VVestfalnu, Schlesvvig-Holsteinu in na Bavarskem. Koalicija bo v 7. Bundestagu imela 271 poslanskih mest (SPD 232, FDP 39), krščan-skodemokratska in socialnodemokratska stranka pa 225 (CDU 175, CSU 50) sedežev. S tem je socialdemokratska stranka postala prvič najmočnejša v Bundestagu (nemškem parlamentu). Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila prav dobra, saj je volilo oko- li 90 odstotkov nemških volivcev (1969 86,7 odstotka) in je prekosila s tem rekordno udeležbo 88,2 odstotka leta 1957. Potem ko je vodja opozicije B a rze I priznal svoj poraz in brzojavno čestital zveznemu kanclerju W i II y j u Brandtu, ki naj nadaljuje delo v korist nemškega ljudstva, se je v opozicijskih krogih izvedelo, da so v vrstah krščansko-demokratske stranke nezadovoljni s sedanjim vodjo le-te, kajti Barzel je ostal pod volivnim rezultatom Kie-singerja v letu 1969. Nasproti temu pa je krščanskosocialna stranka izboljšala svoje pozicije. Kot omembe vredno je zabeležiti, da je volilni okraj bivšega gospodarskega in finančnega ministra v Brandtovi vladi Schillerja, ki je pred kratkim neznačajno presedlal k unijskima strankama, prišel ponovno v roke socialistov. ZAČETEK PRIPRAV NA KONFERENCO O EVROPSKI VARNOSTI Iz Bruslja poročajo, da so članice Atlantske zveze (NATO) sprejele sovjetski predlog, da se pripravljalni pogovori za evropsko konferenco varnosti pričnejo 22. novembra v Helsinkih. Že ko je bil Nixonov svetovalec Henry A. Kissinger septembra meseca o Moskvi, so mu ruski državniki izrazili željo, da bi se takšni pogovori začeli čimprej. Američani so tudi pristali na to, da bi prišlo do sestanka zunanjih ministrov zahodnih in vzhodnoevropskih držav meseca junija 1973, na katerem bi načeli probleme evropske varnosti. Atlantska zveza brani z drugimi nujnejšimi zadevami. Japonci bi radi s Sovjetsko zvezo sklenili novo pogodbo, vendar si prizadevajo, da bi jim Sovjetska zveza vrnila štiri otoke izmed Kurilskega otočja. Sovjetska zveza je te otoke zasedla leta 1945, poprej so bili v japonski posesti. Glede tega vprašanja ni hotel Kosigin med pogovori z japonskim ministrom prevzeti ni-kakšnih obvez, pač pa se je problemu izmikal. Predvidevajo, da se bodo ruski in japonski ministri zopet sestali prihodnje leto. Kosigin je v pogovorih sam namignil na možnost, da se utegne Kitajska vmešati v sovjet-sko-japonske odnose. „Stadtgesprache“ Najboljši komentar o ,,Mestnih pogovorih", ki jih je oddajala avstrijska televizija pretekli teden iz Celovca, je napisal Gun-ter Traxler v dunajski „Arbeiterzeitung“-Uvodoma pravi v svojem prispevku, da sta dali dve stvari tej diskusiji poseben značaj, poskus namreč, prikazati položaj tako, kot da je mirno sožitje na Koroškem ogroženo šele sedaj, odkar obstoja zakon o dvojezičnih napisih ter mobilizacija „prastrahu“, ki ga nemško-na-cionalni krogi tako skrbno gojijo, da bi z njim ustrahovali Slovence. Kako s trte zvit je ta »prastrah" »Heimatdiensta", je najbolj prepričljiv način pokazal v okviru »Mestnih pogovorov" udeleženec, ki je demonstriral z dvojezično tablo iz časa Prve avstrijske republike, da taki napisi celo v tedanjem nacionalnem napetem vzdušju nobenega niso motili. Traxler pravi, da je najhujše to, da koroški Slovenci lahko še tako dokazujejo, da so lojalni in zvesti državljani, nemško-nacionalistični krogi jim bodo vedno znova podtikavali jugoslovanske težnje po zasedbi južne Koroške. To dozdevno nevarnost nemško-nacionalni krogi potrebujejo za ohranjevanje »prastrahu" v sebi. Zanimiva je tudi ugotovitev dopisnika AZ, ko govori v svojem članku o nežna-čajnosti krogov, ki skušajo ustvariti v avstrijski javnosti videz, kot da je ugledu Avstrije močno škodoval le kancler Krei-sky, ne pa »nacistične okcije". V očeh teh nacionalističnih krogov naj bi bil kriv vsega torej Kreisky, ki je skušal vsaj delno uresničiti določila državne pogodbVj) Traxler obsoja tudi izigravanje tako imenovane »domovinske zvestobe" proti koroškim Slovencem. Prav tako očita opozicijskim strankam v Avstriji, da jim ne gre za kaj drugega, kot za to, da izbijejo iz sedanjega položaja čim več strankar-sko-političnega kapitala. Traxler zaključuje svoj komentar s spodrsljajem vodje televizijske diskusije dr. Zilka, ko piše, da je Zilkovo zadržanje povzročilo mučen konec diskusije, ki je bil hujši, kot vsak prispevek »tudi najbolj senilnega člana Heimatdiensta". Zilk je namreč povzročil, da so se morali udeleženci v dvorani po zaključku diskusije dvigniti ter zapeti koroško deželno himno-Torej pesem, ki so jo prepevali ob trga* nju dvojezičnih tabel tudi demonstranti-Nasprotno pa ni mogel — pravi Traxlef — od enega izmed HeimatdienstovceV, | ki o sebi trdijo, da so za demokracijo, Zi-izpolnitev državne pogodbe, za pravice manjšine, da niso proti dvojezičnim tablam, da so pri polni zavesti, izsiliti odgovora, kaj jih je potem privedlo do znanih akcij. Ob vsem tem moremo ugotoviti, da so »Mestni pogovori" koristili tudi koroškim Slovencem. Ti so iznašali svoje argumente umirjeno in prepričljivo. Marsikomu je padlo v oči, da tudi v lepi nemščini. Koroški Slovenci imajo danes že precejšnje število laične inteligence, ki je na poli' tično in duhovno konfrontacijo v deželi pripravljena. Tudi to so celovški »Mestni pogovori" pokazali. In še nekaj, da imajo naprednejše ideje Slovenci. Perspektivno gledano bo to odločalo. D r. V. I n z k o zdaj stališče, da bi še pred januarjem 1973 pršilo do pogovorov s Sovjetsko zvezo glede skrčenja vojaških sil v Evropi. Znano je, da bi Združene države Amerike rade razpravljale o skrčenju vojaških sil neposredno s Sovjetsko zvezo na dvostranski osnovi. Jugoslovansko-italijanski sestanek v okviru Videmskega sporazuma GOLDA MEIR NE BO VEČ DOČAKALA MIRU Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je na sestanku z Američankami dejala, da ne verjame, da bo dočakala sklenitev miru z Arabci. (Zdaj ji je 74 let). Ne more si zamisliti arabskega voditelja, ki bi priznal obstoj neodvisne izraelske države. Čim bolj bodo Izraelci močni, tem večja verjetnost je, da se mir ohrani. JAPONCI BI RADI KURILSKE OTOKE Japonski zunanji minister Masajosi Ohira se je štiri dni mudil v Moskvi, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Kosiginom. Sam Brežnjev ga ni sprejel, ker je zaposlen Pred dnevi se je v Benetkah končalo 18. zasedanje stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma. Italijansko delegacijo je vodil opolnomočeni minister Renato Ferrara, jugoslovansko pa svetovalec pri Izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije Ivo Murko. V skupnem poročilu mešanega odbora je med drugim rečeno, da se je sestanek odvijal v vzdušju prijateljskega sodelovanja. Upoštevajoč interese prebivalstva na obmejnem področju, kjer velja Videmski sporazum, sta delegaciji lahko prišli do koristnih sporazumov, kar zadeva osebni promet v obeh smereh. V enoletnem razdobju od julija 1971 do junija 1972 je dosegel 38 milijonov prehodov. Mešana komisija se je tudi sporazumela glede nadaljnjih carinskih in valutnih olajšav. Tudi kar zadeva kopne in pomorske zveze je pričakovati novo izboljšanje že obstoječih zvez, oziroma njihovo dopolnitev. Na beneškem sestanku so člani komisij6 tudi ugotovili, da bi bilo že primerno obnoviti besedilo Videmskega sporazuma upoštevajoč desetletno izkustvo in potrebe zainteresiranega prebivalstva. Zaradi tega sta načelnika obeh delegacij sporazumno sklenil3 priporočiti vladama v Rimu in Beogradu uresničitev primernega postopka, ki naj privede do pogovorov za obnovitev pogodbe- Prihodnji sestanek na ravni načelnikov delegacij bo v maju prihodnjega leta. N3 njem bodo razpravljali o pripravah dnevnega reda za 19. sestanek mešanega odbora, ki bo v Jugoslaviji. UPODABLJAJOČA UMETNOST: Likovniki okrog Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec V Domu umetnikov v Celovcu so pretekli Petek, na povabilo Slovenske prosvetne zveze, odprli razstavo likovnih umetnikov iz »Skupine 72“, v sodelovanju z Umetnostnim Paviljonom Slovenj Gradec. Po pesmi „Tam čier teče bistra Zila“ v interpretaciji slovenjegraškega okteta, je predsednik Slovenske prosvetne zveze H a n z i W e i s s v kratkih besedah najprej pozdravil vidne osebnosti, kot gospo dr. Lee Springschitz, kustozinjo Deželne galerije, kot zastopnico deželnega glavarja, jugoslovanskega konzula Branka Čopa, znanega koroškega slikarja VVernerja Berga, prav prisrčno pa še likovne umetnike z ravnateljem Karlom Pečkom na čelu, pisatelje in pevce, vse iz Slovenj Gradca. Hanzi Weiss je dejal, da Prosvetna zveza v Celovcu goji tople stike z matičnim narodom, ki so zelo živahni ter izrednega polena za duhovno rast našega življenja na Koroškem. Pravzaprav umetniki iz Slovenj Gradca vračajo obisk našim koroškim umetnikom, ki so pred enim letom obiskali Slovenj Gradec. Na drugi strani pa Prosvetna zveza skrbi za to, da posreduje kulturne vrednote slovenskega matičnega naroda tudi večinskemu narodu naše dežele. Mnogoštevilnemu občinstvu je potem ravnatelj slovenjgraškega Umetnostnega paviljona Karel Pečko razložil pomen in delo ..Likovnih umetnikov iz skupine 72“: |C-a »Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu XQ5e pred nekaj leti dal pobudo, da bi vsaj ankrat letno, in to ob prazniku velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna predstavili svoje stvaritve likovni umetniki, ki so Vznikli na domačih tleh in postali znani v Prostoru okrog umetnostne ustanove in v širši regiji, saj vključuje to prelepo in fantastično panoramo mežiške, gornje dravske, Mislinjske in šaleške doline. Prav tu so slikarji in kiparji zaslutili neko posebno klimo, tantastično čustvenost in čutnost z mirno Preudarnostjo, bogato kulturno in umetniško tradicijo, in kar je bistveno — odprtost navzven z dokajšnjimi naprednimi iskanji. Tako kot po različnih pogledih in smislu obravnavanja likovnih problemov, se člani skupine razlikujejo na eni strani po genera-p*jski pripadnosti ter na drugi po slogovni 'n tudi kakovostni plati. Gre za različne usmeritve različnih oseb-o n°sti, ki jih lahko opredelimo med aktualno Odmevnostjo realizma in objektivne pred-Metnosti, med nekoliko zadržanim in preudarnim likovnim konceptom, pa do po-Membnih avantgardnih struktur, kamor so-dil'o elementi neokonstruktivizma in povsem hovo pojmovanje likovne izraznosti. Zato se nam zdi, da so trenutne značilno-sti skupine predvsem odprtost in nenehno 'skanje nečesa novega, dalje utrjevanje zastavljenih načrtov, kako bi dosegla depro-^ir,cializacijo likovnega življenja v svojem o-K°|ju in kar je najpomembnejše — delavnost ln plemenita zavest, doseči v svojem umet-Mškem poslanstvu kar največ in to posre-°vati ne le ožjemu, pač pa tudi širšemu °bčinstvu. . Ce si na kratko ogledamo slikarske stva-htve Vide Slivnikarjeve, Avgusta Gnamuša, Marija Draušbaherja ln Andreja Grošlja, bi lahko rekli, da jih Vežejo nekatera skupna izhodišča: vsi štirje »Tržaški oktet" je navdušil 4- nov. je v farni dvorani v škocijanu na-® °Pil zelo znani ..Tržaški oktet". Skoraj pol-a dvorana je navdušeno sledila sporedu, °tem ko je v imenu prireditelja pozdravil 9°ste predsednik NSKS dr. Joško Tischler ”v divjem Škocjanu". •zbor pesmi je bil precej raznolik: Vse pe-M' pa so imele eno skupno: Spadale so v 62i° in najtežjo glasbeno literaturo. Da so Pesmi ..Tržaškega okteta", kljub temu, da ls° bile ne lahke in tudi ne za vsakogar azum!jive, žele navdušen aplavz, priča o kakovosti. Virtuozno je brez vsakih te-■ v ~~ od ene note na drugo — preskočil močnega forta na rahel pianissimo in na-s°be, ne da bi kak glas postal nečist. Sploh e zboru ne pozna, da se je ustanovil šele iai Po Ur< ie ras 9a VSO NOČ ČAKALI PRED ŽIVALSKIM ur? VRTOM leC Blizu 20.000 Japoncev v enem dnevu P''' Po de v tokijski živalski vrt, da bi videlo pan medveda, ki jih je Kitajska podarila Jap°n °-ski. 300 do 400 policistov brani red in d]6 dveda. Več kot 300 Japoncev je vso noč kalo pred vrati živalskega vrta, ko so medve da prvič pokazali obiskovalcem. Sedaj d° volijo vsakemu obiskovalcu, da si ogledi medveda poprečno 40 sekund. V tokijske živalskem vrtu še nikoli ni bilo toliko gneC in toliko razburjenja. igralci in publika, vsi so nam čestitali k odlični igri (11:0). Ti primeri kažejo, da je prebivalstvo v krajih, kjer ni Slovencev, veliko tolerantnejše kot na dvojezičnem ozemlju. Džo ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROV 50/ 45/ 30/ 20/ Anton Okorn, Vinograd Marica Hutter, Globasnica Peter Hutter, Večna vas Apolonija Kuster, Žitara vas Janez Roblek, Zg. Kot-Sele Klara Golob, Železna Kapla Neža Markun, Korte VSEM ISKRENA HVALA! 20/ 15/ 10/ yjiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiutni«nimiiiimitiiiitiiniiuuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHimm>iuHtiiiiimuiia^ Zadnja pravda | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybžšek 28 I ifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii Tudi gledala sta trdo — posebno pa sta govorila ostro, kakor bi bila samo strjeno sovraštvo, nasičeno z jezo. Od domačih jima ni nihče posodil niti groša, pa tudi v mestu so jima najbrž delali oderuhi že težave; povišavali so svoje zahteve, zahtevali poroštva, vknjiževali svoje terjatve; zaradi vsega tega je rastla razdraženost bratov. Čas je potekel, treba je bilo plačati obresti, davki so opominjali, šolnine še niso odšteli... Nič več za vrčkom, nič več pri pivu in nič več pri „drevescu", ampak le v žganjarni pri frakeljčku sedi Martin s Kminkom sam. Zmerno srka žganje, a nezmerno govori in zmerja. Zmerja župana, občinske svetovalce in ves odbor, kako slabo gospodarijo, samo doklade predpisujejo, višajo izdatke, sami si pa polnijo žepe. Pa jim bo že pokazal on — Martin, revizijo bo poklical nadnje, kontrolor bo prišel v Klenči in pogledal tem spletkarjem na prste... V Domažlicah sedi „pri zlati ščuki" Adam in je zelo dobre volje. V roki ima neki list, pije, udari ob mizo in pravi z gromovitim glasom: „Ta-le časopis govori resnico: uradniki, učitelji, duhovniki, odvetniki — vsi skupaj so drhal! Pocrkali bi od lakote, ko bi nas ne bilo. Mi jih vse živimo, za vse garamo. Doktorji, notarji, advokati — sami tatovi so, samo denar vleči iz žepa — to znajo." „Molči no, sam si kriv; ne pravdaj se, pa boš imel mir!" ga je nekdo zavrnil. „Kaj še, prav ima!" so soglašali drugi. Martin je že davno pozabil na svoj pogovor s Kminkom, tudi Adam se ni več spominjal svojega modrovanja „pri ščuki", toda pri glavarstvu so jima čudovito osvežili spomin. Skoro dobesedno so vedeli, kaj je govoril Martin, kaj Adam, in ravnali so z njima nekako preveč ostro, vse drugače kakor pri sodišču. Glavar je razlagal Martinu o samoupravi, o razžaljenju uradov, in teden dni pozneje zopet Adamu o ščuvanju, podpihovanju k uporu, hujskanju proti posameznim osebam ali celim stanovom, proti uradom in državni oblasti — skratka: tisoč goldinarjev kazni ali eno leto temnice stane tako počenjanje. Adam se je prestrašil in razveselil obenem. Kazni se je ustrašil in je rekel: „Jezus, Marija! Gospod glavar, saj nisem mislil nič hudega, samo pivo je govorilo iz mene." »Dajte torej v časopise preklic, prvič Vam odpustimo," se je dal omehčati glavar in je takoj narekoval pisarju preklic. Adam je podpisal in dal desetak za »javen preklic". Rad ga je plačal in si mislil: »To je stokrat vredno! — Čakaj, Martinek, samo da vem, da se lahko toži tudi pri glavarstvu! Nadrobimo ti juho, da boš pljuval!" In sedaj je gonil brata ne le k sodišču, marveč tudi na glavarstvo. Ovajala sta se orožnikom, vohunila drug o drugem, sumničila se in odvetniki vlagajo zopet nove tožbe pri okrajnem sodišču ... Sveta Marjeta meče srp v žito — pa na Hodskem ne, tam šele sveta Ana in sveti Jakob naznanita žitno žetev. Ali »bogatinovo dekle in reveževo žito — to dvoje je naj- „ hčeiC J prej zrelo." Resničen je ta pregovor. Za Kodrnacevo n ^rgr ki je edinka in ima oče ne le posestvo, ampak tudi den kot črepinj, so se trgali ženini, ko je bilo dekliču korTl^D, 'o šestnajst let, in z osemnajstimi se je že možila. Cg Enako z reveževim žitom. Ni mogoče čakati, da »Porazila že žanjeta," se smejejo drugi gospodarji, Pa . bi se smejali, ko bi tičali v njuni koži. Revščina žene Ma c na na njivo. V skednju ni niti stebla slame, da bi mogel e kor drugi v nedeljo popoldne po blagoslovu vplesti do T loge kakšen mandelj povresel za ječmen in oves. po' 9a Treba je torej iti s srpom ali koso pred časom na Ije. Žito je seveda še vedno »pri moči", pa iztožilo s^cj r6t v skednju pod streho in tam dozori — omlatijo ga in voZ*1 bo konec revščine. Sicer je pa najbolje naravnost z ^ na pod (na Češkem nimajo kozolcev; žito sušijo kar ^ polju) — zrno najlepše leti iz klasja. In tako se s P ? vQl vozom oglašajo tudi že cepci. Žalostno se razlega njih^ troglasna pesem. Martin mlati z Manco, in študent, ki 1 ^ počitnice, pomaga. Pomanjkanje je gnalo tudi Adama na polje in na P^e, Kv'd cepcu. Omlačeno žito bi moral dati v kaščo, da P°s zrno kleno; no, pa naj se posuši v mlinu — saj ga ita j^^ik bo mlinar takoj zmlel; in že prvi mernik mlačve pelje ^ Tu, na samokolnici v mlin. Ne bi ga peljal, ko bi ga ne sili\ revščina. Toda že cel mesec jedo »kupljen" pekov kr tiP’ n6, na upanje ga jedo; kakor goba je, všeč je ustom, toda nasiti — in zaželi si človek domačega. v^ie Mlinarjev oče razveže vrečo, zajame pest žita, iz r0 e __________________I..1_______________/nnHrnia: » . roko ga presuje, poduha, pregrizne zrno pa godrnja. - ^ ga ne morem mleti, polovica vam bo ostala na kam oj a krasna nova ura je tekla osemnajst mesecev brez najmanjšega zaostajanja ali prehitevanja. Pričenjal sem verjeti v njeno nezmotljivost pri footji °Cer,i dnevnega časa in se prepričeval o neumr-islU' njene anatomije. ^°da nazadnje mi je nekega večera po ne-,r°dn°sti padla na tla. Vsled tega sem si delal .. . prepričan o tem, da je takšna nerodnost Zariesljiv predznak bližajoče se katastrofe. Poča- of S tako uničujočim tempom me je približevala dnevu, ko bi moral plačati najemnino in ostale račune, da tega nisem mogel več prenašati. Nesel sem jo k urarju, da mi jo naravna. Vprašal me je, če je bila že kdaj v popravilu. Povedal sem mu ne brez ponosa, da je moja ura doslej shajala brej vsakršnih urarskih posegov v njeno drobovje. V njegovih očeh je zablisnilo pristno zločinsko veselje, hlastno je odprl uro, si nataknil pred oko majhno kukalo ter se zamaknil v njen meha- 1 Pa sem se otresel teh skrbi, naravnal sem uro r Po posluhu in mojih strahov in popadkov raznoverja je bilo brž konec. ,. Naslednjega dne sem stopil do velike dragu-pQrne in prosil, naj mi uro naravnajo natančno krajevnem času. Šef mi je lastnoročno vzel 0 'n jo pričel naravnavati. Nato je menil: »Štiri minute vam zaostaja. Regulator bo tre-a Pomakniti naprej." v "Okušal sem ga ustaviti, skušal sem mu dopo-■g at'- da ura brezhibno kaže najtočnejši čas, ifjg Vse je bilo bob ob steno. Nesrečno teslo si igitij VtePi° v glavo, da ura za štiri minute zaosta-da mora pomakniti regulator za malenkost *** ,n tako se je zgodilo: medtem ko sem v H-ri./io?ern strahu skakal okoli njega in ga rotil, jV(ža‘V>i ne oskruni ure, je hladnokrvno sadistično ' 8re®i' sramotno dejanje. Lfrevafd?lei ie m°J'a ura pričela prehitevati. Prehite-0 j6 ,e iz dneva v dan bolj; v teku enega tedna r rve'a z mrzlično naglico in njen pulz je na-ga 6 na sto petdeset v senci. Ob koncu druge-| Ur tedna je pustila daleč za seboj vse mestne l6® in bi,a že nekaj več kot trinajst dni pred ko-Pri'Po|a-Skim časom. Bila je že v novembrskem raz-[pd^dr °Ženju in obetala sneg, medtem ko je bilo po 50„oeViU ®e videti oktobrsko listje, ki še ni odpad- me' ča- dve' do' jui6 Kei” iefi< ;o/ 5/ 0/ 0/ o/ 5/ 0/ Ljudska modrost ® 2elva živi dolgo časa zato, ker nikoli ne hiti. * Ce je odeja prekratka, zmeraj nekaj ven gleda. Tudi otrok je človek, čeprav je še novinec. • Vztrajnost je dobra, trma pa ne. Na svetu niso samo pogumni pisatelji, ampak tudi pogumni bralci. Ljubezen ni slepa, kakor mislimo, ampak je daljnovidna: slabo vidi, kar je blizu, toda izvrstno vidi, kar je daleč. Ljubezen je samo ena, le njenih kopij je na tisoče. * Lahko pozabljamo svoje napake, če zanje razen nas nihče ne vč. nizem. Ugotovil je, da je uro treba namazati, o-čistiti in jo seveda regulirati ter da naj se oglasim čez teden dni. Po končanem čiščenju, mazanju in reguliranju je ura pričela tako nesramno zaostajati, da je bilo njeno tiktakanje slišati kakor mrtvaško potrkavanje. Vlaki so mi pričeli uhajati, zamujal sem vse sestanke in pogosto sem ostal brez kosila in večerje. Polagoma sem zdrknil nazaj na včeraj, na predvčeraj, nato na pretekli teden; sam ne vem, kdaj se me je lotila grozna misel, da sam samcat tavam štirinajst dni za časom in se mi svet čedalje bolj odmika. V sebi sem odkril pritajen nagon, da bi se pobratil z mumijo v muzeju in z njo pokramljal o vsakdanjih tegobah. Potem sem se odločil in znova odšel k urarju. Ta je uro razstavil na prafaktorje, jaz pa sem čakal na diagnozo, ki se je glasila: zatečeno ohišje. To se bo dalo zreducirati na normalne dimenzije v treh dneh. Po tej operaciji je ura v povprečju kazala točen čas, a to je bila tudi vsa korist popravila. Pol dneva je tekla, kakor da so ji za petami vsi hudiči, zraven pa tako neznosno bevskala, prhala, žvižgala, kihala in krulila, da od trušča nisem slišal lastnih misli. Dokler ji ni pošla sapa, je ni bilo ure v vesoljni deželi, ki bi se lahko pomerila z njo. Toda ostanek dneva je njen tempo pričel pojemati in pešati, dokler je nazadnje niso dohitele vse ure, ki so bile poprej ostale daleč zadaj. Po štiriindvajsetih urah je ravno o pravem času pokazala toliko kakor vse ostale ure. V povprečju je torej kazala točen čas in nihče ni mogel govoriti, da stori kaj več ali kaj manj kakor svojo dolžnost. Toda zgolj pravilno povprečje je za uro premajhna krepost, zato sem jo odnesel še k enemu urarju. Ta je ugotovil, da je počil kraljevski vijak. Rekel sem, da me veseli, da ni kaj hujšega, toda po pravici povedano, še danes nimam pojma o tem, kaj bi naj bil kraljevski vijak; seveda pa se pred tujcem nisem smel pokazati kot popolni nevednež. Popravil je kraljevski vijak, toda kar je s tem ura na eni strani pridobila, je po drugi izgubila. Nekaj časa je divjala, pa spet nekaj časa mirovala, nato pa na vsem lepem spet zbezljala; to se je ponavljalo v nedogled. Nihče ne bi mogel napovedati, kdaj si bo izbrala dirko in kdaj počitek, to je bilo prepuščeno njeni muhavosti. Kadar je iz mirovanja prešla v svoj nori tek, je vselej sunila nazaj kakor stara mušketa. Nekaj časa sem trpel in si drgnil zateklo mesto na prsih pod žepom, kjer sem nosil uro, nato pa sem obupal in poiskal novega urarja. Razstavil jo je na najmanjše dele in nato razkosano podrtijo neumorno sukal in prevračal pod svojim kukalom; ugotovil je, da je nekaj narobe z lasno vzmetjo. Popravil je okvaro in uro znova navil. Sedaj je ura delala brezhibno, le vsakič deset minut pred deseto sta se oba kazalca sprijela kakor kraka Škarij in od tistega trenutka naprej potovala skupaj v bratskem objemu. Celo najpametnejšemu človeku na svetu bi se prej zmešalo, preden bi ugotovil, koliko kažeta združena kazalca, nato sem se odločil še za eno popravilo. To pot je mojster odkril, da se je ukrivil kristal in da glavna vzmet ni čisto ravna. Omenil je tudi, da je treba nekatere dele ojačati nekako tako, kakor se ojača obrabljeni podplat čevlja. Naredil je vse, kar se mu je zdelo potrebno, nakar je moja ura postala vzor med vrstnicami. Imela je samo eno majčkeno hibo: potem ko je kakih osem ur mirno tekla, je naenkrat v njeni notranjosti nekaj ponorelo in pričelo brenčati kakor čebela, kazalca pa sta pričela dirjati po številčnici s takšno blazno naglico, da sploh ni bilo mogoče razločiti posameznih kazalcev, ampak je bilo vse skupaj še najbolj podobno delikatno spredeni pajčevini. V bore sedmih minutah je tako pustila za seboj celih štiriindvajset ur, nakar je s krepkim treskom obstala. S težkim srcem sem obiskal še enega urarja in mu ves čas, ko se je ubadal z uro, gledal pod prste, nato pa sem se zbral in se pripravil za strogo navzkrižno izpraševanje, ker se mi je stvar zazdela le preveč sumljiva. Ura me je pri nakupu stala sto dolarjev, za razna popravila pa sem zmetal že skoraj tisoč dolarjev. Ko sem tako čakal in opazoval, sem v urarju nenadoma miHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiii^ | Napisati moram | | VROČE SOLZE | | POLZIJO PO LICU, | | PRED MENOJ PAPIRJA ČIST | | JE LIST, | | V TRESOČIH ROKAH | 1 DRŽIM PERO... I | | 1 NAPISATI Tl MORAM NEKAJ, 1 NEKAJ, | | S ČIMER BI Tl DOKAZALA, | DA Ml NI NIČ VEČ ZATE... | | A NE MOREM, | | NE MOREM, | | SAJ ŽE TAKO PREVEČ TRPIM, | | KER TE LJUBIM... | | Vesna | liiiiiiiiiiuiiMimiiiiiimiiiiiiiiMinnimiitimiiiiiiiHHiiiiiHiiiiiniiniiiiiiiiiiifflimiiiimiiii prepoznal starega znanca z reke, ladijskega strojnika iz starih časov, ki vrh vsega ni bil niti kaj prida vešč svoje stroke. Skrbno je preštudiral vse dele, kakor tudi vsi njegovi predhodniki, in potem z enako samozavestjo povedal svojo razsodbo: „Preveč pare ima; treba bo s francoskim ključem popustiti varnostni ventil." Pri priči sem mu primazal krepko klofuto, mu vzel uro in ves razburjen odšel. Moj stric VVilliam — sedaj je revež že med rajnimi — je imel navado reči, da je dober konj le toliko časa dober, dokler enkrat ne zbezlja, in da je dobra ura samo toliko časa dobra, dokler je ne dobe v roke urarji. In vendno se je vpraševal, kam neki so se prekvalificirali vsi propadli kotlarji, puškarji, čevljarji, strojniki in kovači. Toda prekmalu je umrl, da bi mu kdo mogel postreči s pravim odgovorom. Bila sta srečna Toplo pomladno sonce. Le rahel vetrič je vel preko njiv. Tu pa tam je ležala še kakšna krpa snega... Minka je z lahnim korakom stopila po stezi. Za svojo sobo si je hotela natrgati prve zvončke. S poljske steze je stopila v gozd. Kakor bi z neba padel, je pred njo stal Janko. Minko je oblila rdečica. Vse raje bi srečala koga drugega kot njega. Vedno ji je nagajal in jo spravljal v zadrego. „Dober dan!" Janko je odzdravil in rekel: „Pa se me nisi prestrašila?" „Le zakaj?" je še bolj pordela Minka. Ni ji šlo v račun, zakaj je morala prav danes po zvončke. Janko je kar naprej nekaj besedičil, ko sta stopala po stezi. Minka ga ni poslušala. Ko je zagledala zvončke, se je sklonila in jih trgala. Janko se je ustavil ob njej. Položil je roko na njeno ramo. Sunkovito je vstala, toda Janko jo je že prijel za ramena in jo začel poljubljati. Minka ga je hotela pahniti stran, toda držal jo je močno in bilo je vse zaman. Tedaj ga je Minka močno udarila po licu. Janko se je opotekel. Mirno je pobrala zvončke in odšla. Po licu so ji tekle solze. Janko pa je nepremično stal in zrl za njo. Zdelo se mu je, da je poteptal nekaj čistega, lepega. Hudo mu je bilo. Potem se je tudi on odpravil naprej po poti. Ko je prišla Minka domov, je bila spet tista nasmejana in pridna Minka. „Zakaj pa imaš tako malo zvončkov?" se je začudila mama. „Ni se mi jih ljubilo več brati," se je zlagala. Hitro je odšla v svojo sobo, da bi skrila solze, ki so ji spet jele teči po licu. Zvončke je dala v vazo in sedla na rob postelje. Iz omarice je vzela debel, v usnje vezan zvezek. To je njen dnevnik. Vse mu zaupa, tudi ta dogodek. Vzela je pero in pisala. Tedaj pa je v sobo privihrala sestra: »Pridi že vendar dol! Večerjo je treba skuhati!" »Takoj, takoj," odvrne Minka. Sonce je pošiljalo še zadnje žarke, ko se (Nadaljevanje na 8. strani) čsSgi.86 ae vse vleče, napol je še surovo. Namesto vas mo-arjf vse stresti, preobrniti in sušiti." Vkl*ub temu priteče od Zgornjih vsak dan otrok — c6lo lcka’ Adamek ali pa Janezek — včasih se prikobaca rohČe šestletna Ančka vprašat: »Mama je vprašala, i nčih|et9e že zmleli za nas?" ali pa: »Kdaj lahko prinesemo grti^o-,. KdaJ pridemo mlet?" — Pri nas hodijo namreč «8'g6| 1 in dostikrat tudi ženske same mlet; mlinar bi ne mo-22'^ ,Spati’ ker nima pomočnika, in zato dovoljuje, da si 6 p6 sami meljejo ponoči svoje žito. n(J'9a v 3 -na* pride-“ se jezi mlinar, do grla sit neprestane-Presevanja, in suši v naglici žito na rjuhah, na soncu. kol r©ti n ° sili Pomanjkanje celo žito, da mora hitreje dozo-1 15 ‘ obro je le to, da je popravila pomlad, kar je zagreši- 0 lrria- Prišlo je pomladno deževje in obilno. Viri so se ■jlf inPat HfPNi, usmiljeni gozd je izpustil iz ujetništva izvirke V0 voPanaS ni rožnik. Rožnik je vesel, veliki srpan je truden. V te mine smeh, križ te boli, vse te boli od dela — in Udi9101" Se ne ljub' v nedeljo po prašni cesti na izprehod. i , §onc®r|° Je suho in glava je, kakor bi pozabila vse pesmi. t 6 j6 'zsušilo in izsesalo vse razigrano veselje, utruje-1 n sitj e|° hrepeni po počitku. Najhuje v tej vročini je hod-hj6jo 9lavam. V kučmah ali v težkih klobukih kosijo in ža-(eV*6he m°ak'’ za njimi pobirajo in vežejo snope ženske; So zavile svoje glave v črne rute, ki so na tilniku pihi ane v trd vozel. Ah, kakšna olajšava v nedeljo po- poldne, ko razvežejo rute, potegnejo težek koščen glavnik iz kit in spuste razpletene lase po hrbtu in stresejo z glavo, da se razdele v kite, sedejo na prag v senco, nastavijo glavo vetriču, ki hladi in se poigrava z lasmi. Potem jo naslonijo na materino ali hčerkino naročje in si jo dajo preiskati. Ne, glave naših deklet in žena niso ušive, ampak izmučene in razbolene. Prava dobrota je zanje, če drobni prstki brodijo po bujnih laseh, jih uredijo, popraskajo kožo. — To pa zaradi nekake masaže in obenem zaradi snage. Na pragu pri Zgornjih Porazilovih sedi Dodla in »preiskuje" najprej otroške glavice. Vesela je, da ne najdejo na njih niti najmanjše krastice. Koliko pretrpe drugi otroci z bolno glavo! Čudi se, da imajo vsi fantje po njej plav-kaste lase in dekleta po očetu kostanjeve. Z veseljem jemlje v roko kito najstarejše hčerke Dodličke in se čudi njeni teži, bogastvu, lesku in dolžini. Potem pa tudi sama sede in prosi: »Sedaj pa ti meni, Dodlička!" In že je snela ruto. Krasni plavkasti lasje so se zalesketali kot svila, da ni mogla hčerka zatajiti začudenja. »Oh, mama, kako imate lepe lase!" V tem trenutku so se odprla vrata in žid-lasuljar je po-tisnif notri svojo kodrasto glavo. Oči so se mu zasvetile in kar cmoknil je, ko je zagledal razoglavo gospodinjo. »Mati, vi imate lase, da bi moral takih iskati daleč naokrog. — Ali bi jih prodali?" je vprašal hitro. Dodla je prepadla. Zardela je, ker jo tuj človek tako vidi; hitro je zvila lase v svitek in si privezala ruto. »Ne, Poldek, ne prodam, ker nisem kupila," se je smehljala zopet mirna, pa tudi vesela, da jo je občudoval In hvalil. »Škoda," je vzdihnil Poldek in odšel. Vedel je, da danes ne bo kupil nikjer. Zdaj samo ogleduje blago; stopiti mora v sobo tiho ko tat, presenetiti ženske in z bistrim pogledom hitro oceniti dolžino in barvo las ter si zapomniti, kar je videl... »Ta bi jemal," se je smehljala hčerka, vnovič razvezala vozel las in zložila ruto. »Toda, mama, novo ruto bi rabili vi in jaz; glejte, kako sta rjavi in od sonca obledeli." »Res, res," pritrdi mati. »Rada bi imela tako s cveti v vogalih." »Ljuba moja, taka je draga, dva goldinarja stane." »Moj Bog, moj Bog, to je revščina! Poštene podveze nimam, med dekleta ne morem iti, živim kakor v samostanu, samo delati moram! Verjemite, bolje bi mi bilo, ko bi šla stran, v službo," je tožila deklica in njene besede so zvenele žalostno, mehko, kot bi bile nasičene in napojene s solzami. »Ti dekle, ti," se je razjezila mati, »ali te ni sram očitati? Ali se mar meni godi bolje kakor tebi, ali mar jaz samo sedim in se lepšam? Kupujem li gizdalinsko blago — kaj? Veš, da ne morem niti v cerkev več med ljudi; pa si pomagaj, s cmerjenjem ne boš opravila nič, potrpeti moramo; počakaj, po žetvi ti kupim ruto, če ti je že zanjo toliko, ako ostane atu kak groš." Dodlička preiskuje dalje materino glavo in molči ko grob; žal ji je, da ji je kaj očitala, boža jo zato po laseh, za ušesi jo šegeta, lase ji preklada s tilnika na čelo: in matere — glej, se oprijemlje zaspanec, sladka popoldanska dremota. Trepalnice lezejo počasi skupaj, glava pade v hčerino naročje — in žena je zaspala... (Dalje prihodnjič) tedenski program fTVl RADIO CELOVEC NEDELJA, 26. novembra: 07.10—07.40 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 27. novembra: 13.45—14.30 Informacije — Narodnozabavna glasba — Iz popotne torbe (V. Zaletel: Indija). — TOREK, 28. novembra: 09.30—10.00 Za vsakega nekaj — 13.45—14.30 Informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte! — SREDA, 29. novembra: 13.45—14.30 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — (L. Detela: Religiozna lirika Mirka Izopa — Za našo knjižno polico. — ČETRTEK, 30. novembra: 13.45—14.30 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 1. decembra: 13.45—14.30 Informacije — Kar po domače. — SOBOTA, 2. decembra: 09.00—10.00 Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi — od srca do srca. LJUBLJANSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 25. XI.: 9.35 TV v šoli — 16.30 Košarka Beograd : Jugoplastika — 18.05 Obzornik — 18.20 Gospod Piper — barvni film — 18.50 Burleska — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Šenka in jaz — zabavno glasbena oddaja — 21.20 Na poti k zvezdam — 21.45 Medicinski center — 22.35 TV kažipot — 22.55 Poročila. NEDELJA, 26. novembra: 9.05 Po domače s koroškim oktetom — 9.45 Proslava ob 30-letnici Avnoja — prenos iz Bihača — 11.00 Kmetijska oddaja — 11.45 Mozaik — 11.50 Otroška matineja: Vitez Vihar, vsi vlaki sveta — 12.40 Poročila — 12.45 Mestece Peyton — 13.35 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.15 Poročila — 18.20 Dvanajst stolov — barvni film — 19.40 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mojstri — humoristična oddaja — 21.15 Stih in pesem — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 27. novembra: 0.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Gori, doli, naokoli: Voda — barvna oddaja — 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film — 18.55 Mozaik — 19.00 Maksimeter — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mala antologija jugoslovanske TV drame: G. Mihič: Gospod Tjulenj — drama — 21.35 Diagonale — 22.15 Poročila. TOREK, 28. novembra: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.15 Madžarski TV pregled — 17.50 Vrtiljak ugank — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Zbor glasbene matice iz Ljubljane — 19.00 Mozaik — 19.05 Regionalna arhitektura: Alpska hiša — 19.25 Tehnika upravljanja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Film iz serije Vos — 22.10 Zapoj srce partizansko — 22.35 Poročila — 22.40 Boks: Polfinale prvakov — posnetek. SREDA, 29. novembra: 9.00 Čestitka — 9.05 Risanka ali lutkovni film — 9.20 S. Novakovič: Čas konj — otroški spored — 10.10 Radost Evrope — barvna oddaja — 11.10 Rezerviran čas KMETJE POZOR! Vsakovrstne kmetijske stroje (Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj z zimskim popustom in 1 leto brez obresti pri tvrdki Adolf in Katarina Kri vog rad 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 341 97 Ročna dela za Božič: predloge za gobelinske slike, blazinice in preproge — vse za vezenje ter volno, volno, volno: VVOLLBAR, nasproti Kapucinske cerkve, KLAGENFURT—CELOVEC. Azijci v Afriki in rasizem (Nadaljevanje s 5. strani) črne vsaj živeti. Toda že dolgo se v nekaterih sosednjih državah pripravljajo gverilci in bodoči voditelji, in ko bo enkrat zavladal črni rasizem, bo najbrž še veliko hujši in tudi krivičnejši. Afriko bi rešilo le to, da vse rase in plemena zažive v globokem krščanstvu, v bratski ljubezni in pravičnosti. Bo kdaj do tega prišlo, česar niti v Evropi ni? Spomnil sem se, da sem tudi jaz bil malo krivičen: indijskim dekličem sem. obljubil, da jim bom poslal fotografije. Toliko časa sem odlašal, da je sedaj prepozno. Brez slike, ki kaže prijateljice v cvetju mladosti in v kraju njihove mladosti, so morale v tuji svet: Saroj, Rehka in Dina Dho-rajiwala, sestrične Bhavna, Mina in Mru-dula Dhorajirvala in Murly Ianghoi. Želim vam, da bi s svojimi družinami in 80.000 izgnanimi rojaki našle v tujem svetu dobre ljudi in boljšo domovino! PRIJATELJEM CERKVENE GLASBE! Ob priliki „dneva cerkvene glasbe11 v zvezi s praznikom sv. Cecilije bo stolni cerkveni zbor skupaj s solisti in orkestrom celovškega mestnega gledališča izvajal pri slovesni sv. maši v stolnici v Celovcu v nedeljo, 26. novembra 1972, ob 6. uri zvečer: Joseph H ayd n VELIKA MAŠA V B-DURU („Thereslen-Messe“) Kdor se zanima za lepo klasično cerkveno glasbo in petje, bo odhajal iz cerkve poln glasbenih užitkov, ki jih le malokdaj more slišati. — 11,40 Promenadni koncert — 12.25 Poročila — 15.25 Vitez Vihar — 15.50 Poročila — 15.55 mozaik — 16.00 Boks — finale prvakov — 18.15 Desant na Drvar — celovečerni film — 20.00 TV dnevnik —20.30 Z. Sintič: Korito ponikalnice — TV drama — 21.40 Jugoslavija v partizanski pesmi — 22.40 Poročila. ČETRTEK, 30. novembra: 10.05 Poročila — 10.10 Folklora — 10.40 Radost Evrope — barvna oddaja — 11.40 Beograjski amaterski zbori — 13.10 Recital poezije — 14.45 Vsi vlaki sveta — serijski film — 15.10 Mestece Peyton — 16.00 Vsi vemo vse (Pionirski TV kviz) — 16.55 Titovi mornarji — oddaja TV Zagreb — 17.40 Poročila 17.45 — Še enkrat v Milnchnu — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi: Tone Čufar — 21.40 G. Elioti: Mlin na reki Floss — 4. oddaja — 22.30 W. Egk: Joan von Zarissa — baletna oddaja — 23.15 Poročila. PETEK, 1. decembra: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.40 Veseli Tobogan: Pobrežje po Mariboru — 18.10 Obzornik — 18.25 Namizni tenis — oddaja iz cikla Rekreacija — 18.35 Ekonomsko Izrazoslovje: Narodna banka Jugoslavija — 18.40 Praški madrigalisti — 19.00 Mozaik — 19.05 Titovi delavci — reportaža TV Zagreb — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Jesensko listje — celovečerni film — 22.15 Sedem morij — barvna serija — 23.05 Poročila. SOBOTA, 2. decembra: 9.35 TV v šoli — 16.30 Državno košarsko prvenstvo — 18.00 Obzornik — 18.15 Gospod Piper — barvni film — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Filmska burleska — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Večer z Mojmirom Šepetom, njegovimi gosti in porlom — 21.35 Na poti k zvezdam — barvna oddaja — 22.00 Medicinski center — serijski barvni film — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila. očeta Zahvala Prisrčna zahvala vsem, ki so se udeležili pogreba mojega dragega Jožefa Piskernika pd. Košnika v Lobniku Posebna zahvala velja g. prelatu Alešu Zechnerju za pogrebne obrede in slovo od rajnega, domačemu g. župniku in g. kaplanu, gg. duhovnikom, zdravniku dr. Kreulitschu za dolgoletno zdravljenje, pevcem, pogrebcem, sosedom in znancem in vsem, ki so mojega očeta v njegovi bolezni obiskali, tolažili in mu v težkih trenutkih pomagali. Prisrčen „Bog plačaj" vsem, ki so darovali za maše in v dober namen, molili za očeta ali mu izročili cvetlice v zadnji pozdrav. Uršula Piskernik Ljudsko štetje 1971 Ker sem brala v časopisu, da bi nas spet radi šteli, mi ne da miru, da povem, kako je tisti komisar leta 1971, ki je pri nas štel, naše otroke ujel z družinami vred, katerih je dvanajst. Ko je vprašal po občevalnem jeziku, sem mu rekla: „Slowenisch-Deutsch“. Nato je odgovoril: „To ne gre, to ali ono. „Nato sem mu odgovorila: „Potem pač »slovensko". Tega ni takoj zapisal in je rekel: »Man kann da drinnen anders fuhlen", in je pokazal na prsi. Jaz pa sem mu rekla: »Recite, da ste Italijan." »Tega ne morem reči," je odvrnil. »No, vidite," sem mu rekla, »mi se tudi ne moremo lagati. Vsa čast tistemu, ki svoj materni jezik obdrži, tisti pa, ki ga zataji, ima slab značaj. Saj pri nobenem narodu ne najdeš človeka, da bi svoj materni jezik zatajil: ne pri Francozih, ne pri Italijanih, ne pri Angležih in ne pri nobenem drugem narodu, samo tu je toliko slabičev." Na vse to mi ni mogel dati odgovora. Sedaj vam moram še nekaj povedati: V nekem hotelu, tu pri nas v okolici je bil na počitnicah neki Nemec iz Berlina, neki univerzitetni profesor. Nekega dne je stopil med kuhinjska vrata, ko so se dekleta ravno pogovarjala. Le-ta pa jim je dejal: .Behaltet eure Mutter- sprache und euren Glauben.’ Kut ab ln diesem deutschen Professor und eine tief Verbeugung. Števni komisar je nato ocM U{ nil: „Der hat gut gesprochen,11 Sedaj hočem pa še nekaj povedati: Naš stari n so nam večkrat pravili, ko so imeli v sv°l „ občini neko funkcijo, ter so morali nekoč ,Y sodnijo v Rožek; tja je prišel še nek dru’ 0. moški iz sosednjega kraja. In ko je Pris® p-le-ta na vrsto, je rekel sodniku: „Herr Pff n, ter, ich bin deutsch gesinnt.11 Sodnik p- f’ j. ! ‘ je odvrnil: „Sie sind deutsch gesinnt, abe Vc sie sind trotzdem ein Slowene.“ Od sra1®1 je zardel, ko kuhan rak. Moj oče je tedj ^ rekel: »Takrat sem se še bolj zavedel,^' Sc ostani to, kar si v resnici." Števni komi5*1 ^ pa mi na to ni mogel dati nobenega od9° vora. o Potem je odšel k našim otrokom in se i'J| ^ kar naprej lagal, da so pustili tako napi5® p( kakor je on hotel, in sedaj bi pa nas sP radi šteli po zadnjem ljudskem štetju. M Še nekaj, neka ženska mi je pravila, da ijj ze občina izdala nalog, da mora sedaj vS podpisati za ljudsko glasovanje, ker tak6 zahteva HD. Če nekdo ne podpiše, bo novan. Tej ženski sem rekla: »Vendar d, verjemi, to je sama laž." In ženska je še 0 , p1 dala: »Podpisati moraš v tiskani P isavi' Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina vabita vse kulturne delavce na Jaz ne bom podpisala. Tako hujskanje 4, take laži! Na žalost. Bodite trdni in ne °p in organizacijski tečaj upavajte! Prišel bo dan, ko prepir iz p < bo pregnan, ne vrag, le sosed bo mejak1 a Baško jezer m ki bo v nedeljo, 26. novembra 1972, ob 9. uri v »Domu prosvete" v Tinjah. Zaključek tečaja ob 17. uri. Mnogi se lansko leto niso mogli udeležiti podobnega tečaja. Ker pa je snov tega tečaja za vsako organizirano kulturno delo važna, so tudi letos vabljeni vsi društveni ki in kulturni delavci, ki se hočejo izpopolniti za svoje prosvetno delo pri mladini, oziroma društvih. Bila sta srečna (Nadaljevanje s 7. strani) (P n iu in je Janko vračal iz gozda. Sklenil je, da §c Predavatelji: g. Ivan Matko: »Poslovanje v organizaciji" g. Nužej T o I m a j e r, tajnik K KZ: »Kako naj organiziramo naše prireditve" Jo UdlltvU VI etudi \c. yUZUd. OMcIlU ^ opraviči Minki, a ni vedel kako. če bi jo ^ srečal in jo nagovoril, ga najbrž ne bi ho t la poslušati. Odločil se je, da ji piše- ^ Čez dva dni je izročil pismonoša ^ pismo. »No vidiš, ni te pozabil," se je P šalil le-ta in odšel. sc »Kdo ti je pisal?" »Ne vem, morda prijateljica?" odvrne I# ka in odide v sobo. Pismo pa sploh ni P' n< 0 4 g. Lovro Kašelj, predsednik K KZ: »O pogojih za dobrega govornika" od prijateljice, temveč od Janka. »Draga Minka! Oprosti mi za tisti darv^ ^ At (4 prosti, kajti ob tebi sem izgubil razsodb® Na podlagi tega tečaja, ki bo nudil konkretne napotke in pripomočke, bo Katoliška mladina razpisala GOVORNIŠKO TEKMOVANJE MLADIH, ki bo 11. marca 1973, ob 14. uri v Tinjah. nad samim seboj. Zelo mi je hudo in zfi0^( bt prosim, če si mi oprostila, da prideš J gc spet po zvončke. — Janko!" t iu Minka je zmečkala pismo in ga vrgl® koš. Čez nekaj časa pa ga je spet pobi"® 'n TALNE OBLOGE Televizorje, pohištvo, električne aparate In tisoč drugih stvari — primerna božična darila — dobavi in na dom dostavi Rutar-Center A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 - 381 KO* Pi ga poravnala in prebrala. Drugi dan je Minka stopala po stezi ^ pred dnevi. Bila pa je mnogo resnejša in - ^ skrbljena. Zagledala ga je. Stal je našlo ^ na drevo, v rokah pa je držal zvončke- /0 od daleč ji je nerodno molil zvončke. ki ka je stekla in jih prijela ter se nasme n, Približala se je k njemu in ga poljubila- rriotizaia se je k njemu m ga j . no jo je objel in tako sta tudi odšla n®P^ j* Bila sta srečna, saj jima je pomlad Prin ^ ^ ljubezen. N even' Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka ^ Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.—DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3. .'0^ za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — 009 urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec.—Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. M has tednik k, ■n-,