Razprava o volilni preosno.vi. (Govor poslanca dr. L. Gregoreca v drž. zboru dne 22. aprila.) Slavni zbor! Da sem dobil v splošni razpravi besedo, zato se imam zahvaliti prijaznosti svojega tovariša gosp. Pfeiferja. Gospoda moja! Ko je sedanja vlada prvikrat zasela prostore na ministerskih stolih, je opomnil neki poslanec sledeče: »Njegova ekscelencija gospod grof Badeni, tudi la bode dolgo, dolgo vladal, najmanj deset let«. Nalb je opomnil drugi poslanec: »Mogoče, pa ne gotovo, zlasti tedaj ne, če se mu ne posreči uveljaviti voblne preosnove«. — To je pogoj, on mora napraviti volilno preosnovo, naj si bode kakoršna koli, dobra ali slaba, da je le volilna preosnova. No, to težkočo je vkda vsekako že odstranila, ker njena predloga o volilni preosnovi je bila vsprejeta v odseku z veliko večino in brez bistvenih izprememb. Glavna zasluga, pa ludi glavni delež pripada nemški levici. Posrečilo se ji je, da je izdelala volilno preosnovo, katera je za njo najmanj nevarna. Pa tudi vladi se je gotovo odvalil kamen od srea in pridobila si je tudi veliko zaslugo; kajti posrečilo se ji je še o pravem času, da je preteče nasprotovanje čeških poslaneev omehčala ali odstranila ali strla, ne vem, katera beseda bi bila ravno primerna, eno pa je gotovo: mahoma je jela vlada zelo prijazno ravnati s češkimi poslanci, izjemno stanje je bilo odpravljeno, in nepriljubljeni deželni predsednik grof Thun je bil kot spokorni in spravni dar darovan. Če bi bil jaz recimo član vladnega svčta in bi imel res kaj svetovati, tedaj bi v resnici vladi svetoval, naj še napram protiliberalcem na Dunaju kaj tacega poskusi, in če že drugače ne gre, naj gosp. grofa Kielmansegga daruje za spokorni in spravni dar. N6, vladna predloga bode v tej zbornici dobila večino, in vlada lahko res velik uspeh zaznamuje. Žalibog pa ne bode velika večina avstrijskih narodov, naj si bodo že nemške ali slovanske narodnosti, občutila nad tem toliko veselja, kakor gospodje ministri. Uzrok je pa ta, ker narodi ne dobe tiste volilne preosnove, katero so pričakovali in katero po vsi pravici zahtevajo. Pričakovalo se je sicer kolikor največje razširjenje volilne pravice; to se je zgodilo in se tudi vsprejelo; ob enem pa se je tudi pričakovalo, da se odstranijo ali vsaj polajšajo prevelike krivice v dosedanjem volilnem redu. Toda to se ni zgodilo, in sicer radi tega ne, ker ni hotela lega imeli združena nemška levica, in ker ji je vlada pritrdila. Niti tisti početni nasveti, kateri se še na razširjanje volilne pravice ne ozirajo, in katerih vsprejemu ni treba določene večine, temveč ki le svetujejo, kako bi se odstranile ali olajšale vsaj naibolj kričeče krivice v volilnem redu, niso prišle v odseku do merodajne rasprave. Taki nasveti zadevajo na primer direktne volitve po kmečkih občinah, kjer naj bi vsaka krajevna občina bila tudi volilni okraj, ali dosledno zastopanje interesov v vseh skupinah, tako, da bi na primer vsi trgi, obrtni kraji, mesta, katera zdaj s kmečkimi občinami volijo, bila iz teh izključena in oni skupini pridodejana, kaleri že po naravi ali postavno pripadajo, namreč k mestni skupini. (Konec prih.)