Oospodarstvo. Arlil. nmjor v p. Burnik: ŽIVALI, UGRIZNJENE OD STKKLIH PSOV -  OZDRAVLJIVE! Začetkom oklobra 1922 je ogrizel živinozdVavniSko dognano stekel pes zelo močno sinka mojega soseda v roko, mojo kravo pa v gobec. čeprar se še tedaj ni yedelo, da je pes stekcl, sem dečka in kravo takoj s sublimatovo vodo dobro izmil (desinfisciral) in zavezal. dečka takoj poslal k zdravniku, slučaj pa javil občinskemu uradu. Še tisto opoldne je prišel živinozdravnik g. dr. Stegu, okrajni veterinarni nadzornik v Celju, k sosedu na dom ter povedal, da je pes, ki je ogrizel dečka in kravo, stekel in odredil, da mora sinko takoj v Pasteurjev zavod v Zagreb in tudi meni svetoval, kravo takoj odstraniti od drugih živali. Več sosedov mi je svelovalo, kravo takoj u"biti, češ, da je bolezen neozdrav ljiva in zelo nevarna. Ker sem pa prečital v zdravniški knjigi poglavje o pasji steklini, y kateri sicer nisem našel ničesar o zdravljcnju živine, sem vse eno sklenii z obsodbo krave na snirt še počakati in sem se napotil z dečkom s prvim vlakom v Zagreb v Pasteurjev zavod z dobro nado, da je morda tudi za kravo zdravilo. Kakor hilio sem se prepričal, da je sinko v zavod pravilno sprejet in za prvo pomoč oskrbljen, sem lakoj povedal g. ravnatelju zavoda dr. Gutschi-ju slučaj o kravi ter ga vpražal, ako bi bilo ludi tej pomoči. Zakaj pa ne, je odgovoril Ijubeznjivi g. doktor. Sicer je zdravljenje živali še malo znano, pač pa sem jaz že več takib slučajev zdravil in sem prepričan, da so te živali zdrave! G. doktor mi je takoj obljubil narediti serum in že čez nekoliko ur sem se vesel odpeljal s serumom in navodilom za injekcije proti Celju. Poklican domači gospod živinozdravnik je po navodilih z injekcijami takoj že drugi dan pričel. Zdravljenje je trajalo približno 30 dni in nima žival dosedaj niti najmanjših posledic. Pripomnim, da je bila krava visoko breja in je kljub injekcijam čisto normalno povrgla, torej se tudi v tem slučaju ni treba bati za žival. Danes sem prepričan, da iniam v primeru s ceno krajfti s primerno malimi izdalki popolaoma zdravo kravo v hlevu, za kar se ravnatelju Pasteurjevega zavoda g. dr. Gutschiju tukaj še enkrat javno najtopleje zalivaljujem. Izdatki so bili: 1. Pot y Zagreb in nazaj. 2. Serum in ampule, približno 600 K. 3. Račun obiskov domačega živinozdravnika. Kdor pa si nabavi malo injekcijsko brizgalno oS 5 kub. cm vsebine ter je že videl, kako se dajejo injekcije pod kožo (ravno tako, kakor smo jih dobivali v vojski proti tifusu, koleri itd.), ta zdravi bolno žival lahko sam, ako razume točna pismena navodila g. dr. Gulschija ter si s tem prihrani izdatke za živinozdravnika. Vse eno pa priporočam, raje prepustiti celo delo vešči roki domačega živinozdravnika, ki v takih slučajih gotovo tudi ne bo tako ogromno računal. Ker mi je dovolil g. dr. Gutschi, da smem javno razglasiti, da sc v takih slučajih posamezni posestniki, posebno pa gg. živinozdravniki lahko obrnejo na tega g. doktorja. Pasteurjev zavod, bolnica milosrdnih sestara, Vinogradska ulica, je moja dolžnost, da tudi to objavim z namenom, koristiti našim vrlim kmetovalcem, da si v cnakih slučajih ohranijo dragoceno živino s primeroma malimi izdatki. Serum se drži približno 6—8 tedknov in ga hranimo v temnih, suhih, hladnih, ako mogoče enako temperiranib prostorih do 16 stop. R topline, torej pri nas najbolj v suhi sobi v omari za obleko. O KOLOBARJENJU KMETIJSKIH RASTLIN. Stremljenje umnega kmetovalca gre za tem, da s kolikor mogoče malimi stroški proizvaja čim več zemeljskih dobrin. V dosego najvišje produkcije pa nfi zadostuje samo pravilna odbira semena in tal ter izdatno gaojenje, marveč je polrebno tudi, da vrstimo useya kmetijskih rastlin po nekem naprej izdelanem načrtu ali kolobarju. Izkušnje nas uče, da rastline večjidel slabo rode,,če jih sejemo zaporedoma po več let na eno in isto njivo. Ravno tako vemo tudi iz izkušnje, da ni vse eno, ali sejemo pšenico za ržjo, ali pa za deteljo, če ravno je bila zemlja dobro obdelana in pognojena. li vsega tega sledi, da je pravilno kolobarjenje tudi znaten pripomoček k uspešnemu kmetovanju. Pri kolobarjenju se nam je ozirati na razne okolnosti in sicer: Poznati moramo naravo in lastnosti posameznih rastlin, katere želimo vrstiti. Rastline z dolgimi in močnimi koreninami zahtevajo vse drugo zemljo, gnojenje in oskrbo, nego raslline s kratkimi, plitvimi koreninami. Prve izčrpavajo s svojimi dolgimi in globoko v zemljo segajočimi koreninami le spodnje plasti zemlje, doči mostanejo gornje plasti neizčrpane. Za takšnimi rastlinami bomo torej vrstili plitvo rastoče, da zemljo enakomerno izkoristimo in s tem dosežemo večji pridekk brez posebnih stroškov in truda. Nekaterim rastlinam moramo močno gnojlti s svežim gnojem, da bolje uspevajo, druge pa zopet boljše rodijo na leto dni prej gnojenih njivah. Za korenslvo moramo močno gnojiti, dočim obrodi krompir bolje na leto dni prej gnojeni zcmlji; vendar pa uspeva krompir prav dobro tudi na sveže gnojeni zemlji. Žito obrodi najbolje na več let poprej zagnojenih njivah. Gnojili bomo torej korenstvu in ysem okopavinam y prvi vrsri ter sejali nato žita brez gnojenja. Vsaki rastlini je treba odločiti najpripravnejši pro stor in sejati na gnoj rastline, ki zahtevajo gnojenje, ys« druge pa se naj yrste tako, da pridejo gnoja manj potiebne in glede kakovosti zemlje manj izbir&ne rastlin« na zadnje mesto, kakor oves, ki s svojimi gostimi koreninami posreba poslednje hranilne snovi, ki so šc preostak v zemlji. Zato postane po ovsu navadno zelo izčrpana. Različne rastline potrebujejo za svoj razvoj sicer ene in iste hranilne snovi. toda v neenakem razmerju med seboj. Tako rabijo n. pr. vse žitarice za tvorbo semena maogo fosforove kisline, korenstvo in okopavine pa mnogo kalija. Čc vrstiino rastline glede zahtev po hranilnih snovcli, tedaj zemljo dobro izkoriščamo, ne bi imeli s tem posebnih stroškov. Ncposredni nspeh kolobarjenja je tudi ta, da spravimo vsako seme v dobro pripravljeno zemljo, ki je zrahljana in plevela prosta. Pri okopavinah za žitaricami zatiramo plevel z okopavanjem in dobimo na la način čisto zemljo. V takšno zemljo vsejemo žito, nakar pridejo na vrsto zopet okopavine in plevela se iznebimo. Tudi pod gosto deteljo se mnogo plevela zaduSi, kolikor pa ga oslane, tega pokončamo z večkratno košnjo. S pravilnim kolobarjenjem uničujemo najlažje in na najbolj cenen način razne poljske živalske škodIjivce in različne rastlinske bolezni. Pri sestavljanju kolobarja moramo najprej določiti, katere rastline bomo sejali te in one. Veliki posestniki sejejo navadno od vsake rastline enake rnnožine, česar pa na malem posestvu ni mogoče. Mali posestnik seje najpotrebnejše rastline na en predel, druge pa po več vrst skupaj na en predel; za njega je zategadelj pravilno kolobarjenje zelo težavno, ako hoče paziti" na to, da odkaže vsaki rastlini najprimernejši pro»tor. Vsak gospodar mora znati sestaviti sain za svoje razmere primeren kolobar, katerega lahko od časa do časa tudi spremeni. Ako imamo na razpolago zadostne množine gnoja, je kolobarjenje znatno olajšano. Kolobariti začnemo tako, da razdelimo naše polje po možnosti na toliko enakih delov, kolikor vrst rastlin nameravamo pridelovati in kolikoleten kolobar hoiiemo imeti. Za razmere pri nas v Sloveniji bi bil na~ slednji šestletni kolobar na mestu: 1. leto: pšenica s štajersko deteljo, 2. leto: detelja, 3. leto: koruza (pognojeno), 4. ječmen (zimski), ajda in repa, 5. leto: inkarnatka, proso in sočivje, 6. lelo: krompir (pognojeno). Pri navedenem kolobarju bi gnojili redno vsako 3. leto eden in isti prostor. Sejali bi ravno toliko pšenice, kakor koruze in krompirja ter bi lahko pridelovali tudi zadostno množino štajerske detelje, kar bi bilo za živinorejo velike važnosti. Namesto ječmena sejemo lahko oves, ki rodi obilnejše. Na ječmenovo strn vsejemo polovico ajde, polovico pa repe, kateri seveda pognojirao. Med repo vsejemo deteljo inkarnatko (rdečo deteljo), kalero kosimo koncem meseca maja in prostor zagejemo s prosom. Druga polovica, kjer je bila v preteklem letu ajda, se nasadi s sočivjem. Na opisani način bomo pridelali razmeroma največ ter zemljo izkoristili enakomerno. Pri tem kolobarju pride ena in ista rastlina vsako 6. letu na eden in isti prostor. Dobri pa so tudi drugi kolobarji. V naših krajih je o kolobarjenju večinoma še zelo malo znano, ker kmetovalci ne vedo pravil umnega kme tijstva. Skušajino zalorej y tej smeri napredovati, kar bo v korist ne le nam samim, temveč tudi splošnemu kmetijstvu. Vinski trg. Kupčija v Jugoslaviji počiva in vse toži, da ne more prodati vina. V Sloveniji se gibljejo cene med 17 in 20 kron, v Banatu od 4 do 8 kron, za letnik 1922. Tu so vinogradniki baje izjavili, da se jim pri teh cenah ne bo več izplačevalo obdelovenje goric. Saj bo tudi v Sloveniji kmalu tako, ako ne bo izvoza in pametnejšega narodnega gospodarstva. V Nemški Avstriji stane liter lanskega vina4—8000 K. Vpeljani vinski davek, ki znaša 200.000 kron za hl ali 20.000 kron na liter vpliva tudi seveda na znižanje vinskih cen, in vinogradniki so primorani vsled pomanjkanja denarja, prodajati svoja vina pod pridelovalnimi stroški, ki znašajo več milijonov za oral. Med vinogradniki se opaža močna opozicija proti vladnim odredbam, ki strmijo za tem, da bi samo s pomočjo alkohola rešili državo. Enostransko obdačenje Se ni prineslo nikdar rešitve državnim financam. Na Ogrskem stane liter lanskega vina povprečno 120 — 180 K. izvoz je minimalen. Največ še porabi Češkoslovaška. Ako bi Nemci uvažali ogrska vina, ki rastejo na pesku, in imeli našo kislino, uvedli v svoji državi pravo politiko alkohola, bi delale vse tri države dobre kupčije. Morda še pride do tegal Na Ceškosloveškem stane liter 3—5 čK. Za našo valuto je to krasna cena, če lepša za Madžare, idealna zo Avstrijce. Toda ? Za jugoslovanska, madžarska in ;avstrijska vina pa ne pride v poštev samo Češkoslovaška republika, ampak tudi vsa Poljska in druge severne države, ki so bile prej navajene na enoten tip. Kako ga ustvariti . . . . ? Kako priti do starih predvojnih zvez na vinskem trgu je prvo in glavno vprašanje naše gospodarske politike. Sadimo matičnjake. Brez matičnjakov in ključič, brez ključič in cepljenk, ni dobrega, modernega vinograda. Pred vojno je bilo ključic dovolj, sedaj po vojni pa vlada silno pomanjkanje tega materijala. In lepe dobre ključice so zelo drage. Vsak vinogradnik, ki ima vsaj 1 — 1 in pol orala goric, bo našel kak prostorček, da zasadi 100—150 matičnih trsov, ki mu dajejo 1000 — 2500 lepih ključic. Ako jih ne rabi sam, bo vedno našel kupce. Že sedaj moramo začeti misliti na to, da bo treba naše gorice zopet obnavljati, in tedaj bo domači matečjak vsakemu dobro došel. Kake vrste naj sadimo, to bo znal nam najbolje svetovati domači strokovnjnk, ki pozna zemljo, lego in podnebje. Po drugih krnjih so že začeli pridno saditi matičjake — storimo Isto. j Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. apr. 1923 se je pripeljalo 185 svinj, 3 koze in 2 kozlička. Cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 800— 1000, 7 do 9 tednov 1200—1400, 3 do 4 mesce 1800 do 2800, 5 do 7 mescev 3600—4000, 8 do 10 mescev 4500—6000, 1 leto 6500—7000 kron. 1 kg žive teže 85 do 100 kron, 1 kg mrtve teže 105 do 110 kron. Koze komad 600 do 700. Lesna trgovina Slovenije. Lesna trgovina je zadnji čas zelo živahna; posebno je veliko povpraševanje po tesanem lesu, ki se ga dosti vporabi doma, precej pa se ga izvaža tudi v Italijo. Povpraševanje po rezanem gradbenem lesu določenih dimenzij in dolžin je zelo živahno, ker se ga izvaža velika množina na Francosko. Istotako je veliko povpraševanje po pararelnih smrekovih deskah, ki se dosti dražje plačuje, kot pa konično obrobljene. Brzojavni drogi v dolžini 9 do 12 m se izvažajo v Francijo, bukove deske za zaboje pa v Italijo. Cene pa še vedno rastejo, ker nima naš les v Italiji nobene konkurence in je povpraševanje zelo živahno. Izdelovnaje bukovih železničnih pragov se ne izplača, ker je cena zelo nizka in se bukova drva boljše prodajo; drva in oglje kupujejo Švicarji in Italijani. Iz zagrebškega žitnega trga. Ker naša valutu že nekaj časa stoji precej enakomerno, so se ustavile tudi žitne cene. Z našimi raznimi žiti se po največ trguje v državi sami in to so največ s komzo <ter moko, medtem ko trgovina s pšenico precej počiva. Največ je povpraševanja po moki, a je razlika med cenami nakupa in prodaje vsled pomanjkanja denarja zelo velika in torej se tudi trgovina z moko ne more prav razviti. Dobro in lahko se proda lepo zdrava koruza, slabo koruzo po kupujejo samo za pridelovanje špirita. Žitni izvoz iz naše države je zelo neznaten, ker so pogoji za plačilo in dobavo nepovoljni za inoz. izvozničarje. Treba pa na veselje v zadnjem času beležiti, da so se prometne prilike po naših južnih žitorodnih krajih zboljšale in da raznih žitnih transportov ne pustijo tako dolgo čakati na postajah. Ako se bo promet še bolj poboljšal, potem bomo dobili stalne žitne cene. Posamezne žitne cene so sledeče: pšenica je po 450—455 din., rž 375—400 din. Oves se trguje samo zo potrebe vojaške uprave in pa plačujejo po 290—300 din., bosanski oves je za nekaj par cenejši, ječmen je po 300—350 din. Prvovrstna koruza je po 275 din. Moka nularica je v Zagrebu po 6.75—7 din., krušna pa po5—5.25 din. Stanje setev po južnih krajih je dokaj povoljno in še osobito radi tega, ker so imeli tudi po teh krajih zadnje dni dovolj rahlega dežja. Hmelj. Hmeljarji ČSR prorokujejo, da bode t. !. ušivo, kar bi na hmeljske cene v obče dobro uplivalo. Zaveza hmeljarskih društev v Zatecu piše in objavlja sledeče: Kdor zasleduje hmeljsko štatistiko zadnjih 30 Iet, najde, da se je 1. 1893, 1903 in 1923 prikazala hmeljska ušica v prav obilni množini in da je zlasti 1. 1903 in 1913 povzročila prav pičlo in slabo letino. Potemtakem bi se lahko sklepalo, da je po naravi tako urejeno, da se hm. uš baš vsako 10. leto prikazuje v obilnejši meri ter ob- čutljivo škoduje hmeljski rastlini. Tekoče leto bo baje tudi «ušivo« in to tembolj, ker so se na nekaterih vrtnih rastlinah že Ietos pokazale Hstne ušice v velikem številu. Na i podlagi dejstva, da so se lani med ubiranjem hmelja pri- ; kazale hmeljske ušice, se lahko sklepa, da bode tekoče leto res ušivo. Toliko našim hmeljarjem v tolažbol Hmeljarsko društvo Zalec. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 98 dinarjev, _ francoski fronk 6.60 din. Za .10.000 avstrijskih kron je plačati 14 din., za 100 češkoslov. kron 295 din., za 10.000 nemških mork 47 in za 100 laških lir 494 dinar- '._ jev. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 5.60 cent. (1 centim je 1 para).