Mostnina plačana v gotovInL
KRALJEVINA f®| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
91. kos.	V	LJUBLJANI	dne	12.	novembra	1938.	Letnik	IX.
VSEBINA:
554. Spremembe pravilnika o carinskih posrednikih.
555. Prodajne-cene bencinske mešanice.
556. Bernska konvencija za zaščito literarnih in umetniških ■ del. — Uporaba na Aden in Birmo.
557.	Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
55S.	Razne ohiave iz ^Službenih novin«,
55!). Objava pravilnika in pristojbinske tarife javnega skladišča Špedicije R. Rauzinger v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
554.
Spremembe
pravilnika o carinskih posrednikih.*
Minister za finance je po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 273.a carinskega zakona spremenil š^sti odstavek člena 11. pravilnika o carinskih posrednikih C št. 22.562/25,** tako da se odslej glasi:
^Kavcija carinskih posrednikov služi predvsem za zavarovanje kazni, izrečenih zoper carinske posrednike po carinskem zakonu in pravilniku o carinskih posrednikih, nato pa za plačilo državi dolgovanega neposrednega davka-pridobnine/;
lz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Beogradu dne 28. oktobra 1938.; št. 26.374/IV.
Minister za finance je po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 273.a carinskega zakona spremenil člen 15. pravilnika o carinskih posrednikih Cit. 22.562/25, tako da se poslej glasi:
»Carinski posrednik sme oditi iz kraja carinarnice, pri kateri je postavljen, zaradi svojih privatnih poslov in odpočitka do 30 dni v enem letu.
Svojo odsotnost so dolžni carinski posredniki pravočasno prijaviti carinarnici. Odsotnost do desetih dni v enem letu odobrilje carinarnica, preko tega časa pa oddelek za carine. Vsako odsotnost morajo carinski posredniki carinskim oblastvom opravičiti.«
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Beogradu dne 28. oktobra 1938.; št. 26.996/37—IV.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1." novembra 1938., št. 250/LXXIV/597.
** VUradni lisk št. 181/53 iz 1. 1925.
Minister za finance je po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 273.a carinskega zakona spremenil člen 20. pravilnika o carinskih posrednikih št. 22.562/25, tako da se poslej glasi:
»Člen 20. — Carinski posredniki opravljajo svoje posle pri carinarnicah sami ali po svojih pomočnikih.
Carinski posredniki pri glavnih carinarnicah smejo imeti toliko pomočnikov, ki so pooblaščeni prisostvovati uradnemu pregledovanju blaga po členu 40. carinskega zakona, kolikor je pri lej carinarnici carinskih oddelkov.
Uradnemu pregledovanju blaga smejo prisostvovati samo tisti pomočniki, ki so [trebili najmanj polovico časa, določenega v členu 3. lega pravilnika, v carinski službi kot pomočniki carinskih posrednikov po svoji šolski kvalifikaciji.
Odobritev, da smejo prisostvovati uradnemu pregledovanju blaga [to členu 40. carinskega zakona, daje oddelek za carine na prošnjo carinskega posrednika.«
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Beogradu dne 28. oktobra 1938.; št. 26.374/IV.
555.
Prodajne cene
bencinske mešanice.*
Odbor za kontroliranje in urejanje cen mešanice bencina z alkoholom, sestavljen po pravilniku št. 18.673/ /IV—1938., je v svoji seji z dne 12., 13. in 14. oktobra 1938. storil tale sklep, ki ga je minister za finance [tod št. 28.732 z dne 28. oktobra odobril:
>Na podstavi t. 1. člena 5. pravilnika št. 18.673/IV— —1938. se prodajne cene mešanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstva, določene dne 27. ju-
*' »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	uovenibra 1938., št. 250.
lija 1938. (objavljene so pod št. 20.246/1 V—1938. v »Službenih novinah« št. 176 z dne 6. avgusta 1938.),* zvišujejo za din 0 10 pri litru in stopi ta zvišba v veljavo dne 1. novembra 1938.
Iz oddelka za carine pri ministrstvu za finance v Beogradu dne 29. oktobra 1938.; št. 28.732/IV.
556.
Bernska konvencija zn zaščito literarnih in umetniških del.
Uporaba na Aden in Birmo.**
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom z dne 28. februarja 1938., št. P. 8. 1., obvestilo ministrstvo Za zunanje posle, da je britansko poslaništvo v Bernu obvestilo vlado zvezne države Švice, da se uporablja konvencija za zaščito literarnih in umetniških del, revidirana v Rimu dne 2. junija 1928., od 1. aprila 1938. dalje na Aden in Birmo kot britansko kolonijo in britanski prekomorski teritorij, ne pa več kot na del britanske Indije, od katere sta se odločila dne 1. aprila
1937.	Ta notifikacija je storjena po členu 26., odst. 1. in
3.,	navedene konvencije.
Ta konvencija je objavljena v »Službenih novinah-št. 153/VII z dne 9'. julija 1930.***
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 22. oktobra 1938.; pov. št. 21.616/1.
Banove uredbe.
557.
Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. oktobra 1938., I. št. 4.629,2, je bil V a r s e k Ivo, banovinski služitelj II. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega zvaničnika IH. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. oktobra 1938., 1. št. 10.876/1. je bil Smrdel Franc, banovinski dnevničar-služitelj pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega služitelja II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. oktobra 1938., I. št. 11.103/1, je bil na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Šafarič Štefan, banovinski služitelj 1. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
* »Službeni liste št. 417/68 iz 1. 1938.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	novembra 1938., št. 250 I,XXIV/598.
*** Prim. »Službeni list« št. 101/15 iz I. 1937,
558.
Kazne objave iz »Službenih novin“.
Štcvilku 213 z dne 19. septembru 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. sta bila od 1 i ko v a n a z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr. Lukman Franc, redni pro-lesor univerze kralja Aleksandra I. in predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani; z redom Sv. Save II. stopnje dr. U še nični k Aleš, univerzitetni profesor v pokoju iz Ljubljane.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. junija 1938. je napredovala v VI. položajno skupino Beltram Amalija, otioška vrtnarica VIII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija 1938. so napredovali v VI'. položajno skupino dosedanji uradniki VIII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom: Kotnik Dragotin, učitelj ljudske šole v Slivnici pri Celju; Plišič Josip, učitelj ljudske šole v St. V id u, srez litijski; Šen v eter Avgust, učitelj ljudske šole v Račah; Monopoli Ana, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Kristl Josip, učitelj ljudske šole pri Sv. Barbari, srez Maribor-levi breg; M a v k o M arija, učiteljica ljudske šole v Humu,, srez ptujski; Špacapan Berta, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Babič Filip, učitelj ljudske šole v Kalu, srez krški; Kovačič K loti ld a, učiteljica ljudske šole v Kalobiju; Nanut Viljem, učitelj ljudske šole v Loškem potoku; Križman Josip, učitelj ljudske šole v Križevcih, srez ljutomerski; Velišček Marija, učiteljica ljudske šole v Sv. Juriju, srez celjski; Cajlhofer Olga, učiteljica ljudske šole v Cvenu, srez ljutomerski; Vrisk Valerija, učiteljica ljudske Sole v Birčni vasi; V i r n i k Josip, učitelj ljudske šole v Velesovem; Prinčič Stanislav, učitelj ljudske šole v Genterovcih.
Številka 217 z dne 23. septembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938. so bili odlikovani: na predlog ministra za notranje posle: z redom Sv. Save III. stopnje dr. Pfeifer Vilko, načelnik občega oddelku kralj, banske uprave dravske banovine, in dr. Hubad Josip, načelnik upravnega oddelka kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani; Traijber Franc, župnik iz Smiklavža pri Slovenjem Gradcu; z redom Sv. Save IV. stopnje: Gračnar Ivan, banovinski svetnik in ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina; Bart Josip, veleposestnik in član občinske uprave v St. Janžu pri Dravogradu; Sadnikar Niko, veterinarski inšpektor v pokoju iz Kamnika; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Belec Anton, trgovec iz St. Vida pri Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje: Zabukov* s ek Anton, Pavlovič Peter, Pavlovič Anton, Prešern Franc, Bevc Vid, policijski nadstražniki iz Ljubljane; Šenčur Joža, policiijski nadstražnik v pokoju iz Kalca; Auman Oton, bivši trgovski pomočnik iz Krškega; z zlato kolajno za državljanske zasluge: D r e k s 1 e r Leopold, mojster strojnih tovarn v Ljubljani; Luž ene Valentin, Pokec Gregor, Arčnik Rajmund in Bedenik Iva«* kovači v tovarni kos iu srpov pri Sv. Lovrencu; S e m i ®
Jernej in L e g i g a Anton, policijska nadstražnika 17. Ljubljane; Golja Alojzij, Dolinar Mariin, Stare Joža, Kavšek Pavel, Reven Ivan, Vončina Oton, policijski stražniki iz Ljubljane; K a 1 a n T o ni a ž , kočijaž tovarne Indus v Ljubljani, Zorman Franc, usnjarski pomočnik tovarne Indus v Ljubljani; s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Jeseničnik Karel, policijski stražnik iz Ljubljane.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938. je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle z redom Sv. Save IV. stopnje Zabret Ivan, predsednik občine Predoslje.
številka 218 z dne 24. septembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dno 31. avgusta 1938., št. 88.233/11, je bil postavljen pri odseku za računovodstvo narodnega gledališča v Ljubljani za računskega višjega inšpektorja V. položajne skupine Hočevar Jurij, računski inšpektor VI. položajne skupine.
številka 219 z dne 26. septembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. avgusta 1938., št. 29.820/1, je bil odlikovan na predlog ministra za finance z redom Sv. Save IV. stopnje Potočnik Martin, inšpektor finančne kontrole v pokoju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938., št. 24.460/1V, je bil premeščen v centralno carinsko blagajno v Ljubljani za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Lah Franjo, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice
11.	reda v Pagu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. sta bila premeščena po službeni potrebi. Jarec Š t e f a n , višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Novo mesto, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor; Majer Frančišek, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Jesenice, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Novo mesto.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. je bil postavljen na prošnjo i n g. K i -baljčič Ivan, višji pristav VII. položajne skupine kurilnice Gračac, za višjega pristava iste položajne skupine delavnice v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938. je bil postavljen na prošnjo Makoter Anton, višji prometnik VII. položajne skupine postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju, za višjega prometnika iste položajne skupine postaje Slovenska Bistrica-mesto.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. je bila upokojena Abramov Cecilija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Kamnik.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 17. septembra 1938., št. 95.142, sta bila postavljena na prošnjo: za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti Jereb Miha, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Celju; za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Ptuju Zupan Anton, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Javni notarji. Z odločbo ministra pravde z dne 17. septembra 1938,,.št. 95 144, so bili postavljeni: za javnega notarja v Ljubljani dr. Bartol Anton, javni notar v Mariboru; za javnega notarja v Mariboru dr. Grobelnik Ludvik, javni notar v Ribnici; za
javnega notarja v Ribnici Šonc Alojzij, notarski pripravnik iz Ljubljane.
številka 221 z dne 28. septembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. avgusta 1938. so bili postavljeni na prošnjo: Bobič Ferdinand, okrajni šolski nadzornik V. položajne skupine za-1. šolski okraj Maribor-levi breg s sedežem v Mariboru, za okrajnega šolskega nadzornika za šolski okraj Ljubljana-mesto; Mikuž Matej, okrajni šolski nadzornik V. položajne skupine v Lendavi, za okrajnega šolskega nadzornika za okraj logaški s sedežem v Dol. Logatcu; Kavčič Slava, učiteljica VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Rosan-cih, za učiteljico ljudske šole v Vinici, srez črnomelijski; Frece Valentin, učitelj VIL položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Koprivnici, na ljudsko šolo v Tržiču; Frece Justina, učiteljica VIL položajne skupine ljudske šole v Koprivniku, srez brežiški, na ljudsko šolo v Tržiču.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 16. septembra 1938., št. 61.072, je bila upokojena Prvanovič Ana, p. t. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1.
Številka 222 z dne 29. septembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. septembra 1938. je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle z redom Belega Orla V. stopnje Barle Alojzij, orožniški polkovnik i:i komandant dravskega orožniškega polka v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. avgusta 1938. je napredoval v III. položajno skupino
2.	stopnje Dolenec Ivan, ravnatelj IV. položajne skupine 1. stopnje učiteljske šole v Ljubljani.
Z odlbčbo miniMra za finance z dne 31. avgusta 1938., št. 21.650/1, sta napredo v a 1 a pri Tobačni tovarni v Ljubljani: Lajevec Anton, monopolski oficial IX. položajne skupine, za monopolskega višjega oficiala VIII. položajne skupine; Kovačič F, d var d, pomožni monopolski oficial X. položajne skupine, za monopolskega oficiala IX. položajne skupine.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 16. septembra 1938. je bila premeščena v istem svojstvu na prošnjo k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Meža n Cilka, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Radovljica.
številka 221 z dne 1. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. septembra 1938., ad štev. 5179, je bil p ustavljen Jovanovič Mihajlo, šef krajevne kontrole IV. položajne skupine 1. stopnje, centralne carinske blagajne v Ljubljani, na prošnjo v isti lastnosti v glavno kontrolo.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31 julija
1938.,	št. 83.104, je bil postavljen d r. F e 11 a c h e r Julij, namestnik drž. tožilca IV. položajne skupine
1.	stopnje v Celju, za sodnika okrožnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. je napredoval na bogoslovni fakulteti univerze kralja Aleksandra T. v Ljubljani dr. Potočnik Ciril, docent VI. položajne skupine, za docenta V. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938. je bil upokojen dr. Kovačič M a k s , ravnatelj IV. položajne skupine 1. stopnje s prvim periodnim poviškom popolne realne gimnazije v Ptuju, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938., št. 61.289/1, je bil premeščen po službeni potrebi Prpič Dragotin, finančni višji sekretar V. položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, za višjega sekretarja iste položajne skupine ministrstva za finance.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., št. 76.968/1, je bil postavljen ing. Jelačin Ivan, kmetijski pristav VIII. položajne skupine državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki, za višjega kmetijskega pristava Vil. položajne skupine istega zavoda.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938., št. 38.400, so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje: ing. Kralj Rudolf, tehnični svetnik tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani; ing. Štolfa Josip, tehnični svetnik tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani; v IV. položajno skupino 2. stopnje: ing. C el e s t i n a F e 1 i k s , tehnični svetnik tehničnega razdelka sreskega načelstva sreza Maribor-levi breg, in arh. Černivec Josip, tehnični svetnik tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 16. septembra 1938. sta bila premeščena po službeni potrebi v istem svojstvu: k pošti, telegrafu in telefonu Zidani most Sterbenc Albin, uradniški pripravnik po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih pošte, telegrafa in telefona Ptuj; ko pošti, telegrafu in telefonu Moškanjci Brus Slavko, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Zidani most.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 16. septembra 1938. je bila premeščena po »službeni potrebi v istem svojstvu k pošti, telegrafu in telefonu Mojstrana Čož Jožica, manipulant IX. položajne skupine s prvim periodnim poviškom pošte, telegrafa in telefona Trbovlje 2.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 16. septembra 1938. je bila premeščena po službeni potrebi v istem svojstvu k pošti, telegrafu in telefonu Sevnica Ribič Ana, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Vojnik.
številka 225 z dne 3. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938., I. št. 35.217/0, je bil odlikovan na predlog ministra za trgovino, obrt in industrijo z redom Sv. Save II. stopnje Jelačin Ivan, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. septembra 1938., I. št. 35.221/0, so bili odlikovani: z redom Sv. Save V. stopnje M a j c e n C i r i 1, Član uprave zveze gostilničarskih zadrug kraljevine Jugoslavije in restavrater iz Ljubljane; B e r 1 i č Jožko, gostilničar iz Ptuja in član gostilničarske zadruge; Peterlin Mira, članica gostilničarske zadruge in gostilničarka v Kranju, in W i n d i s c h e r Josip, član gostilničarske zadruge in gostilničar v Novem mestu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 24. septembra 1938., št. 97.881, je bil postavljen na prošnjo za kontrolorja VIII. položajne skupine jetnišnice okrožnega sodišča v Mariboru Sonenvvald Anton, pisarniški uradnik IX. položajne skupine okrožnega sodišča y Mariboru.
Razne občeveljavne odredbe.
559.
Pravilnik
javnega skladišča Špedicije R. Ranzingcr v Ljubljani. T. Značaj podjetja.
§ 1.
Tvrdka R. Ranzinger v Ljubljani, vpisana pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, obratuje javno skladišče v Ljubljani, in sicer na podstavi koncesije, ki jo je podelilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odločbo II. št. 19.133/u od, 5. oktobra 1938. leta.
§ 2.
Za poslovanje javnega skladišča so odločilna oo-ločila zakona o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930. (»Službene novinec z dne 3. septembra 1930, št. 200/LXXI—422) in la pravilnik, odobren od ministrstva za trgovino iu industrijo z odločbo II. št. 19.133/u od 5. oktobra 1938.
§ 3.
Posli javnega skladišča so trgovinski posli po trgovinskem zakonu in lastnik podjetja je trgovec.
II.	Področje.
§ 4.
Javno skladišče opravlja v glavnem sledeče posle:
1. shranjuje blago v skladišče in oskrbuje skladiščne manipulacije,
2. prevaža blago s cestnimi vozili, naklada blago na železniška vozila in ga razklada z njih,
3. izvršuje špedicijska naročila naročnikov,
4. oskrbuje zavarovanje blaga, shranjenega v skladišču, zoper požar,
5. plačuje voza rine in druge železniške pristojbine, carine in carinske postranske pristojbine ter davke in druge pristojbine za prevzem blaga,
6. izdaja skladiščne liste,
7. posreduje predujme na vskladiščeno blago, kakor tudi na izdane zastavne liste (varante),
8. shranjuje neocarinjeno blago v svojem carinsko prostem skladišču, dokler se ne prijavi za uvozno ocarj-njenje, nadaljnjo odpravo v tuzemstvu pod carinskim nadzorom ali za izvoz v inozemstvo,
9. shranjuje blago, ki je zavezano državni trošarini, nezatrošarinjeno v okviru dovolitve v smislu S 13. zakona o javnih skladiščih, dokler se ne obdači ali izvozi v inozemstvo,
10. shranjuje blago, ki je zavezano samoupravnim trošarinam (banovinskim in občinskim), nezatrošarinjeno, dokler se ne izvozi iz skladišča v območje onih samoupravnih oblastev, v katerih se trošarina pobira,
11. shranjuje blago, zavezano državnemu monopolu v smislu § 14. zakona o javnih skladiščih,
12. oskrbuje ocarinjenje blaga po carinskem posredniku, ki ga izbere skladiščna uprava izmed oseb, upi'a' vičenih za ta posel,
13.	prireja in izvršuje javne dražbe vskladiščeuega blaga.
§5.
Raztovarjanje, vskladiščanje, izskladiščanje in natovarjanje blaga se vrši z delavci skladišča. Tujim delavcem so ta dela prepovedana. Glede drugih opravil z vskladi-ščenim blagom, ki so potrebna, oziroma ki jih stranka želi, je skladiščni upravi pridržano, da jih izvrši sama ali pa prepusti njih izvršitev stranki oziroma od nje najetim delavcem.
§ ti-
Javno skladišče rezervira po možnosti posameznim strankam na podstavi posebnega dogovora posebne določene skladiščne prostore proti plačilu mesečne pavšalne ležarine, ki se ravna po obsežnosti in kakovosti prostora. Če se pogodniku izroči ključ rezerviranega prostora, je skladišče glede blaga, vskladiščenega v tem prostoru, razrešeno odgovornosti, katero predpisujeta § ‘22. zakona o javnih skladiščih ter § 36. tega pravilnika.
III.	Vodstvo.
Poslovanje javnega skladišča vodi K. Ranzinger ali po njem postavljeni poslovodja pod nazivom: Špedicija U. Ranzinger Ljubljana.
IV.	Izvrševanje poslov.
1. Splošna določila.
§ H-
Naročila za izvršitev raznih poslov, ki spadajo v področje javnega skladišča, je treba dati javnemu skladišču pismeno. Telefonskih ali brzojavnih naročil podjetje ni dolžno izvršiti, dokler ne prejme pismenega potrdila.
§ 9.
Naročila izvršuje javno skladišče po vrsti, kakor so došla in kolikor mogoče hitro po razmerju razpoložljivih moči in obstoječih naprav.
2.	S p r e j e m a n j e blag a.
§ 10.
Dokler je v skladišču dovolj prostora, sprejema skladišče v shranitev vsako blago, razen onih vrst, ki so po pravilniku od vskladiščenja izključene.
Skladiščni prostori, ki so v smislu § 1.. točke 4., zakona o javnih skladiščih dani v najem ali k! so po posebnem dogovoru z deponentom rezervirani za vskladiščenje blaga dotičnega deponenta (S 6. tega pravilnika), veljajo za zavzete, četudi niso popolnoma ukoriščeni (§ 24. zakona o javnih skladiščih).
§ H.
Od vskladiščenja je izključeno raznesilno ali za ogenj nevarno blago, kakor tudi blago, ki se rado kvari ali ki je take kakovosti, da bi moglo škodovati drugemu shranjenemu blagu.
Petrolej, bencin in mineralna olja vobče se smejo shraniti le v prostorih, ki so posebej za to določeni in katerih uporabo oblast dovoli.
Količin pod 500 kg skladišče ne sprejema, vendar pa more skladiščna uprava dovoliti izjemo. V tem primeru se računajo pristojbine za 500 kg.
Blago, dospelo za shranitev, mora biti dobro ohranjeno in če je omotano, mora bit) vklad trpežen in primeren.
Predmeti slabe kakovosti, v pokvarjenem in ne-trpežnem vldadu se sprejemajo samo, če poda stranka pismeno izjavo, da želi shranitev na svojo odgovornost, ne da bi prevzelo skladišče jamstev po § 22. zakona o javnih skladiščih za škodljive posledice navedenih pomanjkljivosti. Ce skladiščna uprava popravi nedostaten vkiad, morajo deponenti brez ugovora povrniti stroške poprave.
§ 12.
Skladiščna uprava ima pravico odpreti kose blaga, če osnovano sumi, da so navedli deponenti napačno vsebino.
§ 13.
V sporazumu z deponentom oziroma njegovim pooblaščencem more skladiščna uprava vskladiščiti blago tudi pod milim nebom ali v pokritih, a ne obzidanih prostorih na ograjenem prostoru okrog skladiščnih zgradb. V tem primeru pa skladišče ne odgovarja za primanjkljaje in poškodbe, ki nastanejo zbog tega načina vskladiščanja.
§ 14.
Stranka, ki izroči blago v skladišče, mora še pred vskladiščenjem javiti pismeno javnemu skladišču sledeče podatke:
1. ime in natančen naslov deponenta,
2. točno označbo vrste blaga, število in znamenja kosov, bruto in neto težo posameznih kosov,
3. zavarovalno vrednost blaga,
4. če naj ima dispozicijsko pravico za blago oseba, ki ni identična z osebo, na katere ime naj se blago vskladišči, je treba navesti, da li je dispozicijska pravica te osebe preklicna ali nepreklicna. Če se blago odpošlje po železnici na naslov skladišča, je treba te podatke pismeno javiti tako pravočasno, da dospe obvestilo še pred dospetkom blaga na naslov prejemnika.
Za deponenta velja oseba, ki blago skladiščni upravi izroči, oziroma če izjavi ta oseba, da izroča blago po naročilu kake druge osebe, velja ta oseba za deponenta. Če pa ta oseba na pismeno obvestilo skladiščne uprave izjavi, da naročila ni dala, oziroma da ne želi hranitve blaga, velja za deponenta oseba, ki je blago skladišču izročila.
Za blago, ki se pošlje na naslov skladišča po železnici, velja za deponenta v tovornem listu kot odpošilja-telj navedena oseba, če ta ne navede kake druge osebe kot naročitelja. V tem primeru velja oseba naročitelja za deponenta. Če ta oseba izjavi, da ni naročitelj, se postopa po določilu predhodnega odstavka. Ime naročitelja oziroma deponenta mora odpošiljatelj javiti skladiščni upravi v posebnem pismu. Če pa napiše odpošiljatelj ime naročitelja oziroma deponenta samo na zadnji strani tovornega lista, je skladiščna uprava upravičena, ne pa dolžna, to navedbo upoštevati.
§ 16.
Skladišče ni dolžno sprejeti blago, glede katerega nima zgoraj navedenih podatkov. Če ga kljub temu sprejme, se blago vskladišči za račun odpošiljatelja blaga.
§ 17.
Blago, ki spada pod uradno trošarinsko nadzorstvo, mora bili opremljeno s tro.šarinskimi listinami, ki se morajo navesti v tovornem listu, pripeti nanj in z njim vred odprlo oddati, sicer se sme sprejem blaga odkloniti.
§ 18- #
Za vse škodljive posledice, ki nastanejo zaradi napačnih ali pomanjkljivih podatkov, danih ob izročitvi blaga skladiščni upravi, je odgovorna izključno dotična stranka sama, nikakor pa ne javno skladišče.
§ 19.
Shranjeno blago se prevzema in izroča brez izjeme po teži, ki se ugotovi vselej v skladišču. Za skladišče je odločilna edino teža, ki jo ugotovi skladišče samo in le ta teža se vpiše v skladiščno knjigo.
V vseh primerih velja za skladišče vsakokrat veljavna zakonita mera.
Če poda stranka, ko se blago vskladišči, pismeno zahtevo, da se blago ne stehta, ni podjetje nikakor odgovorno za težo. Prav tako ni podjetje nikakor odgovorno za naravni usušek (kalo), ki nastane zaradi tega, ker se je blago vskladiščilo in se je izvršila z njim manipulacija.
3.	Izdajanje potrdil o prevzemu blaga
ter določbe o skladiščnih listih.
§ 20.
Prevzem blaga se potrjuje po želji deponenta ali
1. s pismenim obvestilom, ali
2. z izdaijo potrdila, ki ni prenosno z indosamen-tom, ali
3. z izdajo skladiščnega lista.
Če ne izreče stranka glede načina potrdila nobene želje, se prevzem blaga potrdi na način, naveden pod točkama 1. ali 2., medtem ko se skladiščni list izda le na izrečno željo deponenta.
§ 21.
Skladiščni list je izrezek iz matične knjige za skladiščne liste, ki jo vodi javno skladišče v kronološkem redu po predpisih § 23. zakona o javnih skladiščih. Skladiščni list sestoji iz dveh medsebojno spojenih delov, ki se lahko ločita. Eden teh delov je priznanica, drugi varant (zastavni list). Vsak del skladiščnega lista se označi kot tak z vzajemnim sklicevanjem drugega na drugega. Duplikati skladiščnega lista ali eden obeh delov se smejo izdati samo v primeru sodne amortizacije izvirnika.
Javno skladišče ne sme izdati samo enega obeh delov.
§ 22.
Skladiščni list se izda na zahtevo deponenta bodisi za vse blago ali pa za posamezne dele blaga, ki je bilo sprejeto v shranitev.
Oba dela skladiščnega lista se morata glasiti: »po naredbk in vsebovati:
1. ime in sedež javnega skladišča,
2. tekočo številko skladiščne knjige in označbo skladišča, kjer (je blago shranjeno,
3. rodbinsko in rojstno ime (tvrdko), poklic in sta-novališče osebe, ki je izročila blago, ali osebe, po katere naročilu je bilo blago izročeno v shranitev,
4. natančno označbo vrste in količine shranjenega blaga, deklariranega ali ugotovljenega po teži in po kosih, znamko in številko, kakor tudi druge morebitne označbe, običajne v trgovini, in način ometanja. Ce se izda skladiščni list o blagu, ki se shranjuje skupaj z drugim blagom, se mora označiti v njem kakovost ali vrsta (tipa blaga),
5. pri kom, za kakšno vrednost in za kakšno dobo je blago zavarovano,
6. dobo shranitve blaga, določeno v pogodbi ali pravilniku (§ 30. zakona o ijavnih skladiščih),
7. vse pristojbine in vse stroške javnega skladišča, kakor tudi vse druge javne davščine ali takse, ki še niso bile poravnane do dne, ko se izda skladiščni list,
8. kraj in čas izdaje skladiščnega lista in podpis tvrdke javnega skladišča.
Vse te podatke mora javno skladišče zabeležiti tudi v matično knjigo. Prav tako mora zabeležiti v skladiščno knjigo izdajo skladiščnega lista (§ 23. zakona o javnih skladiščih). Javno skladišče odgovarja za točnost podatkov v skladiščnem listu, zlasti kolikor se nanašajo na vrsto, količino in kakovost blaga.
§ 23.
Za izgubljeni skladiščni list ali katerega njegovih delov se sme zahtevati pri pristojnem sodišču amortizacija.
O uvedenem amortizacijskem postopku obvesti sodišče tudi javno skladišče, ki mora zabeležiti odrejeni postopek v skladiščno knjigo.
Amortizacijski rok za skladiščni list ali za prizna-nico samo se računa, če še ni pretekel shranitveni rok, od prvega dne, ko shranitveni rok preteče.
Ce se prosi za amortizacijo nerazdeljenega skladiščnega lista ali samo priznanipe, sme dovoliti sodišče po že uvedenem amortizacijskem postopku, da se dvigne blago iz skladišča preden izda končni amortizacijski sklep. V tem primeru mora dati oni, ki prosi za amortizacijo, javnemu skladišču popolno zavarovanje za plačilo terjatev morebitnih upnikov. Po pravnomočni amortizaciji sme oni, v čigar korist je bila izrečena, zahtevati, da mu izd^ javno skladišče na njegove stroške novo pri-znanico oziroma oba dela skladiščnega lista. Če se prosi samo za amortizacijo varanta, ki je bil indosiran v smislu § 43. zakona o javnih skladiščih, sme sodišče po že uvedenem postopku in preden izda dokončni sklep o amortizaciji, pooblastiti osebo, ki prosi za amortizacijo, da izterja znesek s pripadki, ki je zavarovan z zastavno pravico, oziroma da ukrene vse, kar je v smislu zakona potrebno za zavarovanje njenih pravic in za plačilo njenih terjatev. To pooblastilo sme izdati sodišče samo, če prosilec popolnoma zavaruje morebitne terjatve tretjih oseb.
4.	Zavarovanje blaga.
§ 24.
Javno skladišče je po zakonu dolžno oskrbeti takoj, ko blago vskladišči, zavarovanje blaga proti požaru za polno vrednost blaga. To vrednost mora označiti deponent ter odgovarja on za pravilno ocenitev. Skladiščna uprava je dolžna spremeniti vrednost zavarovanja le, če to naroči deponent. Če je ocenitev vrednosti blaga i)0
deponentu očividno prenizka, je skladiščna uprava upravičena, zavarovati blago za višjo vrednost. Če ob prevzetju blaga ni javljena skladiščni upravi vrednost blaga, oceni skladiščna uprava sama vrednost blaga brez odgovornosti za pravilno ocenitev, mora pa to javiti deponentu, da more ta, če se mu zdi ocenitev nepravilna, dati nalog za spremembo zavarovalne vrednosti. Zavarovanje se more izvršiti samo pri zavarovalnicah, ki imajo oblastveno dovolitev za poslovanje v državi.
§ 25.
Izjemoma sme javno skladišče opustiti požarno zavarovanje na zahtevo deponenta, ter nosi slednji vso nevarnost požarne škode, če deponent izjavi, da je že sam oskrbel zavarovanje. To pa mora dokazati s predložitvijo zavarovalne police zavarovalnice, ki ima oblastveno dovolitev v državi, in izročiti izjavo, s katero odstopa javnemu skladišču svoje pravice za prejem zavarovalnine v primeru požara, ter redno pošiljati javnemu skladišču vsakokratne premijske pobotnice. Če javno skladišče za kateri termin ne prejme pravočasno premijske pobotnice, je upravičeno domnevati, da-premija ni bila plačana ter jo plačati v breme deponentovega računa
Določba prednjega odstavka pa ne velja, če se je za blago izdal skladiščni list. V tem primeru oskrbi zavarovanje skladiščna uprava sama in je le ona upravičena sprejeti zavarovalnino, če nastane škoda zbog požara. (§ 54. zakona o javnih skladiščih.)
§ 26.
Če nastane škoda zbog požara, stopi na mesto blaga vsota, ki jo prizna zavarovalnica, ter se ta vsota razdeli na način, kakor ga predpisuje § 50. tega pravilnika za razdelitev izkupička pri prodaji blaga. (§ 38., odstavek 5., zakona o javnih skladiščih.)
5.	Pregledovanje blaga in jemanje vzorcev.
§ 27.
Javno skladišče mora deponentu ali njegovemu pooblaščencu dovoliti, da v uradnih urah v navzočnosti nameščenca podjetja blago pregleda in vzame od njega vzorce, dopustiti mora, da deponent ukrene vse potrebno za vzdrževanje blaga, kolikor ni po pravilniku podjetja samo dolžno to izvršiti.
Če zahteva deponent blaga pismeno, naj mu izda skladišče vzorce njegovega blaga, mora skladišče to naročilo nemudoma izvršiti.
6.	Izročitev blaga.
§ 28.
Podjetje ni dolžno izročiti blaga, dokler niso plačane vse pristojbine in terjatve podjetja, zavarovane z zakonito zastavno pravico. Poleg tega morajo biti poravnane po deponentu ali prejemniku blaga pred izvozom iz skladišča tudi še vse neplačane carinske in trošarinske terjatve, davščine in takse, ako je bilo plačilo teh odloženo zaradi ležanja blaga v javnem skladišču. Če so vse te terjatve skladišča in oblastev poravnane, je skladiščno Podjetje dolžno izročiti blago, in sicer:
a)	če se je izdal skladiščni list: lastniku obeh delov skladiščnega lista,
b) če se je izdalo potrdilo: osebi, ki je na tem listu kot deponent označena, oziroma osebi, kateri je stavil deponent blago na razpolago proti izročitvi potrdila,
c) če se je izdalo pismeno obvestilo o prevzemu blaga v skladišče: deponentu proti temu, da potrdi prevzem blaga iz skladišča, oziroma osebi, katero je deponent za prevzem blaga ali za disponiranje z vskladiščenim blagom pismeno pooblastil.
§ 29.
Če prenese deponent pravico disponiranja z blagom na kako drugo osebo, je njen prenos proti skladiščni upravi veljaven le, če javi to deponent skladiščni upravi v pismu, naslovljenem na javno skladišče. Na generalna pooblastila se skladiščna uprava ni dolžna ozirati. Če deponent v pismu, s katerim daje dispozicijsko pravico o blagu kaki drugi osebi, ne navede, da je podelitev te pravice preklicna, velja podelitev dispozicijske pravice kot nepreklicna Preklic podelitve dispozicijske pravice, ki ni bila označena kot preklicna, sme skladiščna uprava upoštevati le tedaj, če o podelitvi dispozicijske pravice še ni obvestila koristnika te pravice.
§ 30.
Skladišče ni dolžno preiskovati pristnost podpisov strank. Če se z izročitvijo potrdila po § 28. b) tega pravilnika zahteva izročitev blaga, ni dolžno skladišče preiskovati, ali je prinosec potrdila identičen z deponentom, temveč je upravičeno imeti prinosca za deponenta.
§ 31.
Če ne vrne imetnik priznanice istočasno varanta, I sme zahtevati, da se mu izdaj blago, samo v primeru, če položi pri javnem skladišču znesek, ki je zavarovan z zastavno pravico, skupno z obrestmi, ki se računajo do dneva dospelosti varanta.
Ti predpisi se uporabljajo tudi, če varant še ni zapadel ali hranitveni rok še ni pretekel ali če imetnik varanta podjetju ni znan.
Če je na varantu označen poseben adresat, ga mora javno skladišče obvestiti, da je denar položen.
Skladišče mora denar, ki je bil položen za odkup varanta, izplačati imetniku varanta in zahtevati povračilo varanta. Javno skladišče ,sme položeni znesek izplačati tudi adresatu, če mu predloži varant s potrdilom o plačilu terjatve. Če upravičenec ne dvigne denarja v roku treh mesecev, ko je pretekel varantu rok za izplačilo, ga deponira podjetje pri pristojnem sodišču.
§ 32.
Shranjeno blago se sme vzeti iz skladišča vse hkrati ali pa v partijah; pri blagu, ki je shranjeno v zabojih, balah, vrečah, jerbasih ali sodih, se more dovoliti odjem le po kosih.
§ 33.
Če da deponent naročilo, da se blago iz skladišča dostavi odjemalcu v mesto ali na kolodvor radi odpreme po železnici, se prevozni stroški do domicila odjemalca v mesto oziroma do kolodvora računajo deponentu, razen če deponent naroči, da plača te prevozne stroške odjemalec (prejemnik blaga). Če odjemalec (oseba, kateri je blago namenjeno) odkloni plačilo teh prevoznih stroškov, se mu blago ne izroči. V tem primeru se prevozni stroški za dostavo in vrnitev blaga v skladišče zaračunajo deponentu.
Pošiljatev po železnici se odpremi nefrankirana, če deponent ne naroči, da se pošiljka frankira. V lein pri meru se frankatura in pristojbina za .njeno [tlačilo zaračunata po pristojbinski tarifi deponentu.
Vse, kar velja v gorenjih odstavkih za deponenta, velja tudi za osebo, ki je od deponenta upravičena za disponirauje.
V.	Poslovna tajnost.
§ 34.
Javno skladišče mora varovati strogo tajnost o vsakem poslu svojih klientov. Skladiščna uprava zaradi tega ne daje tretjim osebam nobenih informacij o, vsktadišče-n.ju in prometu blaga posameznih deponentov. Varovali poslovno tajnost so zavezani tudi vsi uradniki in drugi uslužbenci skladišča.
VI. Zakonita zastavna pravica javnih skladišč.
§ 35.
Dokler je blago shranjeno v skladišču, ima skladišče na blagu zakonito zastavno pravico. Ta pravica ostane v polni veljavi tudi v primeru konkurza in ima prednost pred vsako drugo pravico, izvzemši terjatve po točkah 1. in 2. prvega odstavka § 38. zakona o javnih skladiščih.
Zastavna pravica pripada:
1. za vse terjatve javnega skladišča, do katerih ima pravico po pravilniku in tarifi za vskladiščenje, shranitev, manipulacijo, raztovarjanje, natovarjanje in pretovarjanje, prenos in izročitev blaga,
2. za vse terjatve z obrestmi vred javnega skladišča, ki so nastale s plačilom carine,'trošarine, taks in davščin, prevoznih in odpošiljatvenih stroškov, stroškov za zavarovanje in vzdrževanje blaga kakor tudi drugih morebitnih stroškov s shranjenim blagom.
VIJ. Odgovornost javnega skladišča.
§ 36.
Javno skladišče je odgovorno za vsako škodo, ki nastane zbog tega, ker se ni postopalo v skladiščnem poslovanju s skrbnostjo rednega trgovca. Ta odgovornost se začenja s sprejemom blaga in traja do njegove izročitve.
Skladiščna uprava pa ne jamči za škodo, ki ni nastala po njeni krivdi. Ne jamči torej za poškodbe, ki se dogode zbog kake višje sile, naravnih dogodkov, vremenskih nezgod, vojnih dogodkov, plenitev, stavk, pasivne rezistence, sabotaže, transportnih ovir, zbog namerne ali vedoma povzročene škode po deponentu ali njegovih organih, kakor tudi ne za poškodbe, ki bi nastale zbog pomanjkljivega omotanja, zaradi posebnega od stranke zaželenega načina vskladiščenja, zaradi kvarjenju podvrženega svojstva blaga ter v primerih, navedenih v §§ 6. in 13. tega pravilnika. Skladiščno podjetje odgovarja tudi za svoje osebje, kakor tudi za druge osebe, ki jih zaposluje v svojem obratu.
§ 37.
Prejemnik mora blago, kolikor to dopušča redni potek poslov, takoj pregledati, ko mu ga javno skladišče izroči. Ce opazi ob prevzemanju na blagu kakšen primanjkljaj ali poškodbe, mora to takoj ugotoviti in nemudoma sporočiti javnemu skladišču, sicer velja, da je bilo blago v redu izročeno.
Javno skladišče je odgovorno za primanjkljaj ali poškodbo blaga, ki ju ob izdanju ni bilo moči opaziti, samo takrat, kadar sta bila primanjkljaj ali poškodba nemudoma ugotovljena po izvedencih in prijavljena javnemu skladišču najpozneje v roku enega meseca po izročitvi blaga in ako se dokaže, da je nastala Škoda '»o krivdi javnega skladišča v času od prevzema blaga v skladišče pa do njega izročitve.
S 88
Če nastopi primer obveznosti za plačilo odškodnine, je za obračun podlaga zavarovalna vrednost blaga, če ta ne presega kupne vrednosti blaga na kraju poškodbe iti v času, ko se je poškodba zgodila. Če zavarovalna vrednost presega to kupno vrednost, se more vzeti le ta kupna vrednost kot podlaga za odmero odškodninskega plačila. Vrednost posetnic priljubljenosti se v nobenem primeru ne prizna in ne izplača.
Vlil. Pristojbinska tarifa, določila glede plačil, izdatkov in plačilni pogoji.
S 39.
Pristojbinska tarifa določa pristojbine, katere računa skladišče za ležarino blaga, zavarovalnino in razne manipulacije ter provizije za razne posebne udobnosti, katere nudi javno skladišče svojim klientom (reekspedicija, carinsko in trošarinsko skladišče).
Tarifo sestavi in spreminja skladiščna uprava. Tarifa mora biti pred uporabo objavljena, ker sicer ni pravno obvezna.
S 40.
Za blago, ki v tarifi ni navedeno, veljajo pristojbine po dogovoru oziroma po vsakokratnih dotičnih posebnih določilih.
S 41.
Pristojbine se morajo plačati skladiščni upravi na njeno vsakokratno zahtevo. Skladiščna uprava pa je tudi upravičena zahtevati, da se plačajo pristojbine vnapred.
S 42.
Če se s spremembo tarife posamezne postavke zvišajo, velja to zvišanje za blago, ki je v času zvišanja že \skladiščeno, šele tri mesece po objavi, za novovskla-diščeno blago pa 15 dni po objavi.
S 43.
S shranitvijo blaga pristane deponent na določila tega pravilnika in na vsakokratno veljavno tarifo, ki jo objavi skladiščno podjetje.
§ 44.
Skladišče je upravičeno plačali v breme blaga oziroma v breme deponenta vse izdatke, ki so potrebni, da se blago prevzame v skladišče, kakor železniške in carinske pristojbine, državne in samoupravne davščine idr-, razen povzetij. Isto velja za te izdatke, če nastanejo med ležanjem blaga v skladišču.
Povzetje plača skladišče le, če dobi za to nalog od stranke, kateri je blago namenjeno. Ako bi .dospel til nalog tako kasno, da bi zaradi tega skladišče ne inogl° pred pretekom razkladaluega roka prevzeti blaga 1,3 železnici, gre izdatek za stojnino ali ležarino v breme deponenta. Skladišče suie zahtevati za izdatke prdd*
plačilo ali depot. Če se tej zahtevi ne ustreže, skladiščna uprava ni dolžna sprejeti blago Če v času, ko je treba plačati, deponent ni položil zadostnega depota, je skladiščna uprava upravičena računati za svoje plačilo provizijo za predjem po določilih tarife
Dodatne terjatve železniške uprave, carinarnice, državnih in samoupravnih oblastev za doplačilo na železniških pristojbinah, carinskih pristojbinah, državnih in samoupravnih davščinah, ki se zaračunajo skladiščni upravi, mora povrniti stranka, tudi če je blago že prej vzela iz skladišča.
IX. Trajanje hrambe blaga.
§ 45.
Glede trajanja hrambe blaga je odločilen dogovor z deponentom. Če tega dogovora ni, je skladišče dolžno hraniti blago najdalj (5 mesecev, če se je izdal skladiščni list, in najdalj eno leto, če se ni izdal skladiščni list. V obeh primerih pa je javno skladišče upravičeno pred 'pretekom roka izskladiščiti blago in prodati blago po določilih § 37. zakona o javnih skladiščih, če so se na blagu opazili znaki kvarjenja, potem ko je skladišče izvedlo postopek, predpisan v S 32. zakona o javnih skladiščih, in če je dan razlog za prodajo v smislu 2. odstavka omenjenega paragrafa. V primeru da se skladiščni list ni izdal, pa je skladiščna uprava upravičena prodati blago pred pretekom roka, določenega za trajanje hrambe po določilih S 37. zakona o javnih skladiščih, če deponent na poziv javnega skladišča ne poravna svojih obveznosti do skladišča. Prodaja se sme v tem primeru izvršiti šele S dni potem, ko je javno skladišče oddalo na pošto priporočeno pismo, v katerem obvešča deponenta o odrejeni prodaji.
Po preteku dogovorjenega ali v tem pravilniku določenega roka je skladišče upravičeno postopali po določilih § 30. zakona o javnih skladiščih.
Javno skladišče sme glede na svojstvo blaga določiti tudi krajše roke za posamezne vrste blaga, toda ne pod tremi meseci.
X.	Prodaja blaga.
§ 40.
Prodaja blaga se izvrši po določilih § 37. zakona o javnih skladiščih brez sodnega postopanja ali drugih formalnosti na javni dražbi. Ce ima blago borzno ali tržno ceno, se sme izvršiti prodaja tudi po borznem ali trgovinskem posredovalcu, ki je pooblaščen za take posle, ali po drugi osebi, ki je pooblaščena izvrševati javne prodaje. Prodaja se vrši na račun deponenta.
§ 47.
Vršitev dražbe se mora naznanili na način, ki ga predpisuje pravilnik za službene objave javnega skladišča.
§ 48.
Potek dražbe vodi od skladiščnega vodstva določeni uslužbenec javnega skladišča. Izklicna cena je polovica vrednosti blaga, katero oceni izvedenec.
§ 49.
Izvedence-strokovnjake določa vodstvo javnega skladišča.
S 50.
Iz zneska, dobljenega s prodajo blaga, se morajo poravnati:
1. stroški prodaje,
2. še neplačane carinske in trošarinske terjatve, davščine in takse,
3. pristojbine in ostale terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico javnega skladišča.
4. terjatve zastavnega upnika s pripadki.
Te terjatve se poravnajo po vrstnem redu, ki je zgoraj naveden. Po istem vrstnem redu se poravnajo terjatve tndi v primeru, ako izvede prodajo izvršilna oblast.
Izkupiček, ki preostane po pokritju vseh prej navedenih terjatev, se izroči deponentu blaga. Ce deponent ne dvigne denarja v roku 3 mesecev od dne. ko je bil obveščen, ga javno skladišče deponira pri pristojnem sodišču.
XI.	Prostovoljne javne dražbe.
§ 51.
Javno skladišče opravlja tudi prostovol jne javne dražbe vskladiščenega blaga na željo deponentov in za njihov račun. Glede načina teh dražb in razdelitve izkupička veljajo določbe prejšnjega poglavja z izjemo, da sme višino izklicne cene določiti deponent sam.
XII. Hišni red.
S 52.
Razen ob nedeljah in praznikih se sprejema in oddaja blago nepretržno vsak dan, i. s. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure (od 1. oktobra do 30. aprila pa od 14. do 17. ure).
§ 53.
Vstop v skladišče je dovoljen tujčem samo, še se morejo izkazati z dovolilom skladiščne uprave ali s skladiščnim listom.
Posestnik skladiščnega lista je upravičen vstopiti samo v oni skladiščni oddelek, kjer je dotično blago shranjeno.
S 54.
V skladiščnih prostorih stranke ne smejo kaditi.
§ 55.
Blago smejo izvoziti ali iznositi iz skladišča samo osebe, ki se pri vratarju izkažejo s pooblastilom (svobod-nico) skladiščne uprave. '
S 56.
Skladiščnim uslužbencem je strogo prepovedano sprejemati darila ali napitnine. Stranke morajo opustiti vsak pogovor z uslužbenci, ki se ne tiče opravil in prav tako ni dovoljeno, poizvedovati po blagu drugih strank, vloženem v skladišču in po njihovih tamkaj sklenjenih kupčijah.
XIII. Razsodišče.
§ 57.
Za razsojanje vseh pravnih sporov med skladiščnim podjetjem in strankami iz poslov, ki jih ima v vidu zakon o javnih skladiščih, tje. izključno pristojno razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote.
XIV.	Objave.
§ 58.
Pravilnik in vsako njegovo spremembo, pristojbin-sko tarifo in vsako njeno spremembo, statistične podatke, katerih objavljanje predpiše oblast, kakor tudi vse druge razglasitve, potrebne po tem pravilniku, se objavijo v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Ta pravilnik je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu z odločbo II. št. 19.133/u od
5.	oktobra 1938.
V Ljubljani dne 5. aprila 1938.
Javno skladišče tvrdke: špedicija H. Ranzinger Ljubljana.
Po določbi § 21. zakona o javnih skladiščih se objavlja
Pristojbinska tarifa
javnega skladišča Špedicije II. Ranzinger v Ljubljani.
A.	SPLOŠNA DOLOČILA.
1. Ležarina se ravna po vrsti (kategoriji) blaga in se določa glede količine od 100 kg, glede časa pa na teden od dne, ko se blago shrani v skladišče. Izjeme so določene v točkah 3., 4. in 5. odstavka I. poglavja B ter v primeru, ki ga omenja določba 9. splošnih določil. Mogoča pa je izjema po odločitvi skladiščne uprave tudi v primerih, ki jih omenja točka 9. splošnih določil.
2. Vsak pričeti teden se računa za celoten teden in vsak pričeti metrski stot za poln stot.
3. Za osnovo obračuna pristojbin se v tarifnih postavkah navedene teže razumejo bruto.
4. Količine pod 500 kg se po pravilniku načelno ne sprejemajo; če pa se dovoli izjema, se računajo pristojbine za najmanj 500 kg.
5. Izdatki za tovornino, kolke, carino, samoupravne in državne davščine na blago, poštnino, telegrame itd. niso v teh tarifnih pristojbinah všteti in se zaračunavajo posebej.
6. Voznine, eventualna povzetja in carinski zneski se morajo pokriti, preden blago dospe oziroma preden se ocarini, z zadostnim vnaprednim plačilom.
7. Dodatne terjatve, nastale zbog napačnega računanja voznine, carine in pristojbin, mora poravnati stranka skladišču tudi, če je blago že vzela iz skladišča.
8. Skladiščna uprava si pridržuje pravico, zaračunavati višjo ležarino, kot je navedena v tarifi, v sledečih primerih:
a) za blago, ki se po določbi postavke 84. ljubljanske občinske uvozninske tarife smatra kot luksuzno blago,
b) za blago, od katerega zavzema zaradi neobičajnega vklada ali zaradi kakovosti 500 kg v skladišču več prostora ko 1 m2,
c) v primerih, kjer naj se uveljavi določba 10. splošnih določil te pristojbinske tarife.
Če se ni določila ležarina za take primere že prej, se določi v pismu, s katerim se stranka obvešča, da je blago vskladiščeno, _
9. Skladiščna uprava rezervira po možnosti posameznim strankam na podstavi posebnega dogovora posebne določene skladiščne prostore proti plačilu mesečne povprečne skladiščnine, ki se ravna po obsežnosti in kakovosti prostora.
10. Za blago, ki v tej tarifi ni navedeno, veljajo pristojbine po dogovoru oziroma po vsakokratnih dotič-nih posebnih določilih.
11. Vagonske pošiljke, ki se hočejo vskladiščiti, morajo biti označene z naslovom: Javno skladišče Špedicije B. Ranzinger v Ljubljani, glavni kolodvor, industrijski tir.
12. V vsem ostalem veljajo določila pravilnika javnega in prostega skladišča firme: R. Ranzinger v Ljubljani.
B. TARIFNE POSTAVKE.
I. Ležarina.
1. Za blago, uvrščeno po določbah poglavja C:
v kategorijo I od 100kg na teden .... din 1*50 v kategorijo	II	od	100 kg	na	teden . ...	,.	1‘25
v kategorijo	III	od	100 kg	na	teden ....	„	1‘—
v kategorijo	IV	od	100 kg	na	teden ....	„	—‘75
v kategorijo	V	od	100 kg	na	teden ....	„	—'50
v kategorijo	VI	od	100 kg	na	teden ....	„	—'40
v kategorijo	VII	od	100 kg	na	teden. ...	„	—'30
2. Za žito, mlevske pridelke in sočivje (izvzeniši blago v carinsko prostem skladišču):
a) za blago v vrečah od 100 kg na teden . . din —'25
b) za blago, naloženo alka rinfusa, pri najmanj 1 m visokem nasipu:
za težko žito od 100 kg na teden . . . za lahko žito od 100 kg na teden . . . pri manjšem nasipu sorazmerno više.
3. Pohištvo:
od kvadrat, metra zavzete površine na mesec čas preko enega meseca se računa za najmanj pol meseca.
4. Za blago, vskladiščeno v pokritih, a ne zaprtih prostorih:
od kvadratnega metra na teden........................din	1'20
ali temu ustrezni znesek od 100 kg na teden.
5. Za blago pod milim nebom:
od kvadratnega metra na teden.........................„	—'00
ali temu ustrezni znesek od 100 kg na teden.
II. Zavarovanje zoper požar.
Obračunava se od najvišje vsote vrednosti vskla-/ diščenega blaga v vsaki polovici meseca, za pol meseca od vrednosti */a °/0o.
III.	Pristojbine za manipulacije v skladišču.
1.	Raztovoritev in vskladiščenje ali izskladiščenje in natovoritov:
a)	pristojbina za blago, pakovano v zabojih,
balah ali sodih, od 100 kg.......................din	l’"*
Ta pristojbina pa ne velja za obsežno blago in za blago v zabojih in	balah,	ki	so
težki preko 250 kg bto, in v	sodih,	ki	so
težji od 800 kg.
Za tako blago, kakor tudi za nepako-vano blago velja pristojbina po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih skladiščne uprave)
•zo
'30
14'—
b) /.redna pristojbina za žito, mlevske pridelke in sočivje: za raztovoritev blaga v
vrečah in v skladiščenje v vrečah od 100 kg din —-80 za raztovoritev blaga dospelega v vrečah, in vskladiščenje ul la rinfusa od 100	kg .	.	„	1*—
za raztovoritev blaga, dospelega alla rinfusa in vskladiščenje v vrečah od	100 kg	.	„	1'20
za izskiadiščenje blaga v vrečah in natovorite v v istih vrečah......................„	—80
v druge vreče...........................................................................  1'20
za izskiadiščenje t laga v vrečah in natovo-
ritev alla rinfusa od 100 kg.................„	1'—
za izskiadiščenje blaga, ki je ležalo alla rinfusa in natovoritev alta rinfusa ali v vrečah, od 100 kg................................... 1 '20
c) ureditev vagona alla	rinfusa........................................................  50'—
Najmanjša pristojbina za posamezno izskiadiščenje .  ...........................................  3'—
2. Prevoz vagona	po	naši	dovlačilnici (industrijskem
tiru)
Dostava vagona od glavnega kolodvora na
našo dovlaČilnico od vagona..................din	100'—
Prav toliko se računa za prevoz vagona od naše dovlačilnice na postajo Ljub-Ijana-glavni kolodvor,
Ta pristojbina pa velja samo, če je vagon v tovornem listu naslovljen na firmo R. Ranzlnger, Ljubljana-glavni kolodvor.
Skladiščna uprava si pridržuje pravico, spremeniti to postavko, ako se spremene železniške pristojbine, na podstgvi katerih je višina le postavke določena.
3. Tehtanje:
a)	na decimalni tehtnici od	100 kg ....	„	—30
b) pri tehtanju vsakega posameznega kosa na decimalki od 100 kg..............................„	—'50
c) na vagonski tehtnici v višini postavke, katero vsakokrat računa železniška uprava za tehtanje na svojih vagonskih tehtnicah.
Razne druge manipulacije, ki zgoraj niso navedene, se računajo po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih.
IV.	U aziio drugo pristojbine.
1. Pristojbine za prevzem	blaga od 100 kg	„	—'20
najmanj ....................  ■........................................................  10'—
2.	Pristojbine za oddajo blaga na železnici
od 100 kg	  .	„	—'30
najmanj za vsako pošiljko......................... 10'—
poleg izdatkov za tovorni list.
3. Pristojbina za nadaljnjo odpremo vagona (reekspedicija) od vagona.......................... 50'—
4. Pisma za obvestilo o shranitvi blaga oziroma za izdajo začasnega potrdila ...	„	5‘—
5. Izdaja skladiščnega lista...................„	10'—
6. Prepis skladiščne postavke na drugo	ime	„	10'—
7.	Pristojbina za naknadno razpolaganje, poleg efektivnih izdatkov	  .	„	10'—
8. Pristojbina za eediranje voznega lista,
poleg takse	......	„	20'—
9. Vlaganje reklamacij:
a) glede izgube, manjka blaga, poleg efektivnih izdatkov..........................„	25'—
b) glede računanja tovornine za sestavo reklamacije, od tovornega lista poleg
takse I , , , , , . , t a	a ■....IS *
Te postuvke veljajo samo za blago, ki je prispelo na naslov javnih skladišč.
10. Predjemna provizija, ki se računa, če ni položen ob času plačila tovornine, carine in drugih efektivnih izdatkov depot, 1%, najmanj ............................................din	101—
11. Provizija za vnovčitev povzetij A %, najmanj .  .............................................  5'—
12. Obresti:
za dolžne zneske se računajo strankam v višini 4 % preko vsakokratne eskontne obrestne mere pri Narodni banki. Obresti za imetja na računih se ne računajo.
13. Stalna pristojbina pri vsakem računu . .	„	5‘—>
s parsko izravnavo in kolkovino.
14. Razni drugi posli, ki se opravijo po določilih pravilnika javnega skladišča ali po naročilu deponenta, se obračunajo po obsegu na osnovi režijske kalkulacije javnega skladišča.
V. Prevozi z vozili.
Pristojbine se zaračunavajo po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih.
VI. Carinska manipulacija
se obračunava po posebni dotični tarifi oziroma po posebnem dogovoru.
VII. Vskladiščenje v carinsko prostem skladišču.
1. Ležarina je za 50 % višja od one, ki je določena za vsako kategorijo blaga v odstavku I., točkah 1. do
3.,	tega poglavja.
2. Pristojbine za zavarovanje, manipulacijske pristojbine in razne druge pristojbine so enake onim, ki so navedene v poglavjih II. do IV.
3. Posebne pristojbine za carinsko prosto skladišče:
a) provizija % % od kreditirane carine in eventualno trošarine minimalno in maksimalno za štiri mesece ležanja blaga, za vsak nadaljnji mesec Vi %0,
b) diete za carinske organe po vsakokratnih dotič-nih predpisih carinarnice;
c) glede pristojbin za izvršitev potrebne carinske manipulacije velja določba odstavka VI.
VIII. Pavšalna cena.
Skladiščna uprava more določiti po svojem preudarku in v sporazumu s stranko radi enostavnosti obračunavanja pavšalno ceno, ki obsega v eni postavki vse upoštevne pristojbine. Podstava tej ceni pa mora biti določena maksimalna doba ležanja blaga v skladišču.
IX. Relakcija.
Ce dospe za eno firmo mesečno v skladišče najmanj 500 q blaga, dovoli skladiščna uprava refakcijo na pristojbine za raztovoritev in vskladiščenje v višini od 5 % do 20 %.
Ta refakcija pa se prizna samo, če predloži stranka skladiščni upravi dotične stroškovnike najdalj v 30 dneh po preteku meseca, za katerega se zahteva refakcija.
Ce se sklene s kakšrio stranko pogodba, s katero se stranka obveže vskladiščiti blago daljšo, določeno dobo, se more dovoliti tudi višja refakcija, in to ne samo na pristojbine za raztovoritev in \ skladiščenje, temveč tudi M druge pristojbine.
C. UVRSTITEV BLAGA V KATEGORIJE. Označba blaga:	Kategorija:
Aluminijevi izdelki	i	...	HI
Azbest  ..................................... V
Baker • •••,:(», ;*»»••	^
Bakreni izdelki ...........	Iti
Barve, akvatelne-in V'tubah .	.11
Barve, oljnate in druge line, razen onih iz
kategorije II ... s	■	IV
Barve zemeljske.............................. VI
Cement .......	.......	Vil
Cink  ................................  •	V
Čaj	1	......	.	HI
Čokolada..................................... IH
Delikatesno blago, ne posebej imenovano . .	II
Drogerija ..............	I
Električni aparati	IH
Električni material.........................  HI
Električne svetilke ...	......	1
Emajlirana in pocinkana posoda, pakovana	IV
Firnež....................................... V
Fotografske potrebščine...................... I
Galanterija, ne posebej imenovana ....	I
Glasbila..................................... 1
Glinasto blago . .  ......................... V
Gnojila, umetna............................. VII
Gobe, suhe v vrečah.......................... HI
Grafit..................................•	VII
Gume za avto in druga vozila................. H
Jekleni izdelki	HI
Jeklo........................................ V
Kakao	Hi
Kanditno blago	H
Kava......................................... IV
Kavčuk in izdelki iz njega, ne posebej imenovani .................................. H
Kavini nadomestki............................ VI
Kemikalije, ne posebej imenovane ....	H
Kis v sodih.................................. VI
Kisova kislina  ......................  •	IV
Klobučina in izdelki iz nje, razen klobukov	II
Klobuki.................................*	I
Kolonialno blago, ne posebej imenovano . *	IH
Konserve ....................... ........	H
Kozmetična sredstva	r	>. .
Kože  ................................  •	IV
Krzno	I
Linolej  ....................................... HI
Manufaktura iz tarifne postavke 55.a ljubljanske občinske uvozninske tarife ....	III
Manufaktura tarifne postavke 55.b ljubljanske uvozninske tarife................... II
Manufaktura, ki ne spada v kategoriji II in III	1
Mast, jedilna	.	,	.	9	i	.	,	.	t	i	i	>	V
Mast, mineralna................. .	.	.	.	VI
Med v sodih ali pločevinastih posodah ...	IV
Mi% navadno ............	V
Mil«j, toaletno	(	.	II
Mineralna voda	V
Meso, suho, pakovano .........	III
Olje, jedilno	c	•	.	V
Olje, strojno ,	,	.	«	•	.	.	<	»	r	»	j	*	-V.
Označba blaga:
Opeka ....	.	„	.
Orehi . ......................
Papir, tiskarski, časopisni .... Papir, ki ne spada v kategorijo VI . Papirni izdelki, ne posebej imenovani
Parafin...................
Pisarniške potrebščine, .
Pivo v sodili	. . .	.	.	,
Pivo v zabojih ......
Pločevina .....	.	,
Porcelansko blago, pakovano, ne posebe
novano.....................  .
Porcelanske plošče za peči, štedilnike i ge obloge	.....	,
Rafija . . .	. . .	.	.	...
Ribe, sušene ... ....
Riž..........  .	. i i
Rudo .........
Sadje, južno .......
Sadje, kandirano .....
Semena, cvetlična .	.	.
Semena za poljske pridelke . Semena, oljnata za industrijo Sir...................
Silursko blago Sladkor . . Slive, suhe .
vrata . . ne posebej imenova
Soda , . . . ,
Stekleni izdelki Steklo za ogledala Steklo za okna in Stroji, industrijski,
Stroji, kmetijski
Stroji, pletilni................
Stroji, .šivalni . . . ....... .
Stroji, pisalni in drugi pisarni Svila in polsvila ter izdelki iz nje Ščetarsko blago .....
Športni predmeti................
Testenine  ..................  .
Trava, morska...................
Usnje, fino..................  ,
Usnje, navadno . . .
Usnjeni izdelki. , „ , r	,
Vino v ,sodih ... ....
Vino v steklenicah . , .	>
Vrvarski izdelki ..... Zdravila	.
Zobotehnične potrebščine . .
Žarnice.........................
Železo, palično, valjano, lilo . Železne cevi ......
Železni izdelki v zabojih,	ne
novam ......	.
Železno rokodelsko orodje	.
Železne tračnice................
Žganje v sodih . . , » , , ( >
y Ljubljani dne 5. aprila 1938.
losebej
me
me
Kategorija:
VIU
V VI
V IV
V '
n :
tl V .
III ’
VI
, .ne
iv
v 111
v '
VIB
lil
II
ur
v
vi
iv
v
vi . iv
VI
i
ii
m
iv
iv
H
11
I,
i
m
i
v v 11 Ul I
IV
III iv.
I
I
I
VII
VI
IV
v
VII HI
Skladiščna nprava.
Izdaja kraljevska banska uprava d ra vek e banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, • Ileka in »alaga tiskarna W*£kur tbA *	«J|8 firidatavj^jk; Otjna; MihaUlf Ljubila^.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 91. kosu IX. letnika z dne 12. novembra 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
,V. št. 343/39.
3207 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo Mladinskega doma dravske banovine v Kaštel Stafiliou
II.	javno pismeno ponudbeno liritneijo na dan 21. novembra 1938. ob 11. uri
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi 7. besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 505.473’95.
Podrobnosti so razvidne na razglasni deski tehničnega oddelk
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. novembra 1938.
*
V.	št. 280/11.	3232-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Lju' ljani razpisuje prevzem gradbenih del I. etape pri gradnji gledališke slikarne 'in skladišča za kulise v Ljubljani
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2(5. novembra 1938. ob 11. uri
v sobi št 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu stroškov in taks dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe je predlo/iti v zapečatenih kuvertah za vsa dela skupaj, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudnega proračuna —1 torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne (»ostavke in vse seštevke za vsa dela.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov pri sre-skih načelstvih.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 9. novembra 1938.
*
Ji. Štev. 31.377/1.
"19S-
Razfflas.
Tvrdka Ing. Milan Lenarčič v Josip-(Jolu (Hibnira na Pohorju) namerava hamesto dosedaj obstoječih 7 manjših
naprav zgraditi novo vodno napravo, ki bi izkoriščala vodno silo potoka Velka s hidrocentralo, ležečo na pare. št. 147 k. o. Hudi kot. Od obstoječega betonskega praga, ki je uvezan na desnem krilu v pare. 1359/1 k. o. Legen levoobrežno v pare. št. 1293/1 k. o. Hudi kot, se odvaja voda po lesenem žlebu, ki vodi čez pare. št. 1359/1, 1284, 1361/1, 1294/1, 1292, 1288, 1286, 1275 k. o. Hudi kot, do betoniranega nabiralnika na (»are. št. 1275 k. o. Hudi kot. Od nabiralnika vodi tlačni cevovod notranjega premera 50 cm čez pare. št. 1275 in 1276 k. o. Hudi kot do Francis špilne turbine, ki je nameščena v centrali na pare. št. 147 k. o. Hudi kot. Od centrale odteka voda po obstoječem kanalu, ki vodi čez pare št. 1282/1. 1278/1 in 1263 k.
o.	Hudi kot v strugo potoka Velka tik nad vodno napravo Josip Fornecija iz Lehna. Vse navedene parcele so last imenovanega Vodna naprava ho izko-riščavala pri 10-mesečni vodi Q = 170 l/sek in padcu h — 48’3 m K bruto = 109 HP (K neto = 82 HP), pri devetmesečni vodi Q == 197 l/sek. in padcu h == 48'0 m K bruto = 126 HP. (E neto == 94'6 HP), pri šestmesečni vodi Q — 250 l/sek. in padcu h = 47'8 m E bruto = 159 HP. (H neto — 119'5 HP). Energija se porabi za pogon žage. za pogon strojev za cepljenje kamenja, za pogon kompresorjev in za razsvetljavo Zaradi nove naprave se opusti sedem vodnih naprav s pogonom na vodna kolesa.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o okoriščanju vodnih sil, »Službeni liste št, 333 53/1931., v smislu odredb §§ 9.. 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mesiu samem za 21. in 22. novembra 1938. s sestankom komisije dne 21. novembra 1938. ob 14. uri pri sedanji električni centrali.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne 1. razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine do vključno 19. novembra 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek TI. v Ljubljani, do
16.	novembra 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. oktobra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 116/38.	.	3252
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 9. 1938., opr. št. III K 227/38—2, je bil Arhar Anton, nočni čuvaj na Klancu št. 29, zaradi umobol-nosti delno preklican.
Za pomočnico je postavljena njegova žena Arhar Frančiška iz Klanca 29.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 8. novembra 1938.
*
S 103/38—9.	3267
Razglasitev preklica.
Z odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 9. 1938., opr. št. III R 220/38—1, je bil Molj Janez, posestnik v Šenčurju št. 41, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola delno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Zupanc Franc, posestnik v Vogljah št. 11.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 10. novembra 1938.
*
I R 188/38-2.	3266
Amortizacija.
Na prošnjo Petje Pavle, roj. Schmuck, žene železniškega uradnika, stanujoče v Mahovniku štev, 33, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 27663/6630 Mestne hranilnice v likvidaciji v Kočevju, ki se glasi na ime: Schmuck Pavla, in jo je prosilka izgubila. Imetnik tega papirja se pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev, počenši s 1. decembrom 1938. do 31. maja 1939. svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja: Hranilna knjižica Mesine hranilnice v likvidaciji v Kočevju št. 27663/6630 z 'lego din 7 257'79, valuta 31. decembra
1937.,	in glaseča se na ime Schmuck Pavla, katere lastnik je imenovana. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. L, dne 10. novembra 1938.
❖
88/38-19.
Dražheni oklic.
3265
Dne 15. decembra 1938. ob de-v e t i h bo prj podpisanem sodišču v sobi Št. 12 dražba nepremičnin I. skup. hisa št. 9, zidana z opeko, gospodarsko poslopje, njive (p. št. 689, 690, 691, . ), Pašnik (694), vrt (695); II. skup. njive (683, 684); III. skup. njiva (100/2), bosta (618), gozd (1091), klet, vinograd (726), travnik (212); IV. skup. gozd; zemljiška knjiga I. skup. Crnc vi. št. 143,
II.	skup. Crnc vi. št. 213, III. skup. Trnje vi. št. 39, IV. skup. Dolenja vas vi. st. 116.
Cenilna vrednost: I. skup. 181.000'50 din, II. skup. din 11.115'50, III. skup. din ‘23.971'60, IV. skup. din 3.168'90.
Vrednost pritekline: din 14.04875.
Najmanjši ponudek: I. skup. 120.667 din, II. skup. din 7.410'32, III. skup. din 15.981'06, IV. skup. din 2.112'00.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 24. septembra 1938.
I 1815/38-19.	3253
Dražbeni oklic.
Dne 14. decembra 1938. ob devetih bo prj podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. št. 150.
Cenilna vrednost: din 34.179'25.
Vrednost pritekline: din 645'—.
Najmanjši ponudek: din 22.786'16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 5. novembra 1938.
jj*
1 2071/38—18.	3221
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nova cerkev vi. št. 190.
Cenilna vrednost: din 20.491'—.
Najmanjši ponudek: din 13.6(50’—.
Vadij: din 2049'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 3. novembra 1938.
1 1433/38—12.	3237
Dražbeni oklic.
Dne 16. d e c e m b r a 1938. ob desetih I10 pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Voglje vi. št. 67 in 339.
Cenilna vrednost: din 14.980'—.
Najmanjši ponudek: din 9986’67.
.lamčevina: din 1498'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-ibenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju dne 29. oktobra 1938.
»j;
I 454/38-9.	3218
Sklep.
Izvršilna stvar: zahtevajoča stranka Splošna hranilnica in posojilnica na Je-senicah-Sava, ki jo zastopa dr. Vovk Janko, odvetnik na Jesenicah.
Zavezana stranka: Kovač Pavel, pos., Mojstrana št. 81.
Na podlagi § 3. zak. o volitvah narodnih poslancev se na dan 26. novembra 1938. o poli enajstih razpisana dražba zavezančevih nepremičnin vi. št. 177. in 304. k. o. Dovje preklicuje.
Preloži se dražba na dan
17.	decembra 1938. o poli enajstih na podlagi že odobrenih dražbenih pogojev, o čemer se obveščajo s tem prizadeti.
Zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 177, pare. št. 1600, njiva s kozolcem in 2 hruškama, cen. vrednost din 5054'—, najm. ponudek din 3360'32, varščina din 505'40;
zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 177, pare. št. 1601, travnik: cenilna vrednost din 3662'—, najm. ponudek din 2441'32, varščina din 366'20;
zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 304, hiša s svinjakom, straniščem, drvarnico, ograjo in 6 betonskimi stopnicami: cen. vrednost din 9203'—, najm. ponudek din 613532, varščina din 92030.
Na nepremičninah vi. št. 304 k. o. Dovje, pare. št. 1352/3, je pod tus. dn. št. 167/37 na podlagi tus. prisojilne listine O 123/36—9 vknjižena služnostna pravica stanovanja v kuhinji in podpritličju hiše, rabe male leve drvarnice v korist Kovača in Klančnika Alojza iz Mojstrane št. 81, katere mora prevzeti zdražitelj brez zaračuna na najvišji ponudek.
Priteklin ni.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II., dne 24. oktobra 1938.
•j.
V I 5112/36.	3144
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vižmarje vi. št. 17.
Cenilna vrednost: din 139.202'40. Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 92.802'—. Varščina: din 13.921'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 15. oktobra 1938.
V I 2434/38—8.	3172
Dražbeni oklic.
Dne 16. d c c e 111 b r a 1938. ob ena j; stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška vi. št. 81.
Cenilna vrednost: din 524.524'50.
Vrednost pritekline: din 15.650'—.
Najmanjši ponudek: din 349.683'—.
Varščina: dinJ52.452'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit da uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 22. oktobia 1938.
V 1 2543/38-9.	3145
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišči) v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Žlebe vi. št. 89, 99, 102, 80 i. s. po naslednjih skupinah:
I. skupina (vi. št. 89): cen. vrednost: din 26.670‘20, varščina: din 2700'—, najmanjši ponudek: din 17.800'—, vrednost pritekline: din 990'—.
II. skupina (vi. št. 99): cenilna vrednost: din 2129'—, varščina: din 220'—, najmanjši ponudek: din 1450'—.
III. skupina (vi. št. 102): cenilna vrednost: din 406’50, varščina: din 50'—, najmanjši ponudek: din 270'—.
iv. skupina (vi, št. 80): cenilna vrednost: din 22.070'—, varščina: din2220'—, najmanjši ponudek: dip j4.800'-V ’
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja Ira dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišč)).
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 15. oktobra 1938.
&
Vb I 1972/38-5.	2976
Dražbeni oklic.
Dne 17. d e c e 111 b r a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Golo vi. Št. 361, parcela št. 1035/10, gozd.
Cenilna vrednost: din 2339:50.
Najmanjši ponudek: din 1560'—*
Varščina: din 234'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb«, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe., sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobrt veri. > •1
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg* sodišča.
Okrajno sodišče v Ljuhljani, odd. Y'b,
dne 6. oktobra 1938.
,Vb I 1267/38.	.	2856
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Moste vi. št. 445 (hiša št. 92' na Zaloški cesti z dvoriščem in vrtom).
Cenilna vrednost: din 74.909'60. Najmanjši ponudek: din 37.454'80. Varščina: din 7491'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle 'več uveljavljati glede'nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Yb,
dne 27. septembra 1938.
I 710/38-9.	3231
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. ob-de-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Danijel vi. Sl. 32.
Cenilna vrednost: din 155.346'05.
' Vrednost pritekline: din 500'—. Najmanjši ponudek: din 103.564'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. '
Okrajno sodišče v Marenbergu dne 26. oktobra 1938.
■.,.1“	.	.j.	t,
I 716/38—8.	3169
Dražbeni oklic.
:, Dne 16. decembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Primož II. vi, št. 16.
Cenilna vrednost: din 67.54T50.
• Vrednost pritekline: din 3900'—. Najmanjši ponudek: din 45.028'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.	;
> Okrajno sodišče v Marenbergu dne 21. oktobra 1938.
' 4. '	jj;
IV X 1919/38^-16.	■	’	3113
Dražbeni oklic.
■Dne 16. decembra 1938. o p-o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Digoše polrovi.ea, vi. «t. a) 61, b) 397, c) 498, č) 442, d) 508.
Skupna cen. vrednost: din 109.251'50.
Vrednost priteklin: din 23.690'—, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 72.836'67.
Vadij znaša din 10.925'50, ki ga je pred začetkom dražbe položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 17. oktobra 1938.
H*
IV I 2848/38-7.	3039
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Radvanje vi. št. 487.
Cenilna vrednost: din 51.190'—.
Najmanjši ponudek: din 34.126'66.
Vadij: din 5119'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 11. oktobra 1938;
*
I 663/37—33.	2659
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. d o p. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pijavce vi. štev. 29, k. o. Cirnik \ 1. št. 133.
Cenilna vrednost: din 93.039'55.
Najmanjši ponudek: din 62.026'86.
Vrednost pritekline: din 7740'—.
Vadij: din 9303'95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred. začetkom dražbe, sicer bi se m mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 14. septembra 1938. i
I 995/38—9.	3246
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1938. o b osmi b bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 30 dražba nepremičnin zem-. ljiška knjiga k. o. Studor vi. št. 234.
Cenilna vrednost: din 8.716'—.
Najmanjši ponudek: din 5.810'—.
Vadij znaša din 872'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravual v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 5. novembra 1938.
I 104/38-21.	’	3259
Sklep.
■ Na podstavi plačilnega povelja z dne
6.	11. 1937., M 260/87 s sklepom z dne
26.	2. 1938., I 104/38—3, zahtevajoči stranki proti zavezani stranki v izterjavo njene izvršilne terjatve po dinarjev 1000'— z vsemi pripadki vred dovoljena izvršba s prisilno dražbo zavezani stranki lastnih 'nepremičnin vi. št. 61 in 62 k. o. Senovo ter vi. št. 14 in 44 k., o. Armeško, se na predlog zahtevajoče stranke v smislu § 38/7 i. p. popolnoma ustavi.
Vsa že opravljena izvršilna dejanja se s tem razveljavijo, hkrati pa se s tem preklicuje na dan 10. novembra
1938.	ob devetih odrejeni narok za prisilno dražbo.
Odreja se pri navedenih zemljiščih izbris zaznambe uvedbe dražbenega postopanja in določitve naroka za navedeno terjatev.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. I., dne 5. novembra 1938.
I 640/37-12.	3249
Sklep.
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Kostanjevca Ferdinanda p. d. Suška, posestnika v Podgorju, zoper zavezano stranko Lettig Josipino, posestnico in gostilničarko v Slovenjem Gradcu, zaradi din 9.208'50 s prip., se na podstavi dražbenega oklica z dne 17. septembra
1938.,	opr: št. I 640/87—10, za dan 29. novembra 1938 odrejena, dražba nepremičnin vi. št. 35 k. o. Slovenj Gradec (gl. pril. k 85. kosu »Služb, lista-š z dne 22. X. 1938.) v smislu § 3. zakona o volitvah preklicuje in bo dražba z istimi pogoji
dne 28. decembra 1938. o poli enajstih. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II.,
dne 5. novembra 1938.
1 422/38—6.	3058
Dražbeni oklic.
I)ne 17. decembra 1938. o poli devetih .bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podgorje vi. št. 7.
Cenilna vrednost: din 41.283'45.
Vrednost pritekline: din 425'—.
Najmanjši ponudek: din 27.806'—,
Vadij: din 4171'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 16. oktobra 1938.
I 382/38-4.	3059
Dražbeni oklic.
Dne 17. d e c e m b r a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Slovenj Gradec vi. št. 199 in zemljiška knjiga k. o. Legen vi. št. 77.
Cenilna vrednost: din 170.509'—.
Najmanjši ponudek: din 85.254'50.
Vadi j: din 17.050'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 19. oktobra 1938.
•j;
l 448/38-11.	3121
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1938. ob 10.15 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine vložek št. 248 k. o. Laze.
Cenilna vrednost: din 38670'—.
Najmanjši ponudek: din 25.780'—.
Varščina din 3867'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I.,
dne 25. oktobra 1938.
Konkurzni razglasi
1091.	3268
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika prot. tvrdke Pipan & Cie kem. kom. družbe z o. z. v Ljubljani, Resljeva cesta 2, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. novembra 1938.
Por 14/38-45.
$
1092.	3269
Potrditev poravnave.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Ljubljani potrjuje v poravnalni stvari
Mirka Novaka, trg. v Šmartnem pri Litiji, na poravnalnem naroku dne 26. oktobra t. 1. med dolžnikom in njegovimi upniki sklenjeno poravnavo.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1938.
Por 17/38-63.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10.668/2.	3224-2-2
Razglas.
Sicgmund Ernest, mesar iz Kočevske reke, namerava sezidati klavnico na parceli štev. 22 k. o. Kočevska reka.
Imenovani je ob predložitvi načrtov zaprosil za izdajo gradbene dovolitve.
Radi tega razpisuje sresko načelstvo na podlagi §§ 107. do 110. in 121. on rt. zakona, § 90. stavbenega reda in § 73. zak. o občem uprav, postopku komisijski ogled na mestu samem zn 22. novembra 1938. ob 14.30 uri.
Načrti naprave so do dneva razprave vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu ter se vabijo vsi interesenti, da podajo event. ugovore in pomisleke ustno ali pismeno najkasneje ob razpravi sami, ker bi se pozneje vloženi ugovori upoštevali le, če bi se tikali javnih koristi.
Sresko načelstvo v Kočevju
dne 5. novembra 1938.
*
Prez. št. 2188,38.	3189-3-3
Razpis.
Na podlagi odloka ministrstva za so eialnr politiko in ljudsko zdravje z dne
27.	oktobra 1938., S. št. 31.562, razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v skrajšanem roku 15 dni od prve objnve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« 1 (eno) mesto zdravnika VIII. (osme) položajne skupine.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih ter biti specialisti za prsne bolezni.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sani-tetskem oddelku resornega ministrstva. Iz upravne pisarne obče državne bolnice
v Ljubljani dne 2. novembra 1838.
*
B.	F. št. 235/1938.	3263
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda za drž. prom. osebje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto okulista-specialista v Centralni ambu-lanci v LjuMjani.
Pogoji za natečaj so na vpogled pri oblastni upravi.
Z din 30 kolkovane prošnje, opremljeno s potrebnimi prilogami, kolkova-
nimi z din 4'—, v kolikor niso že više kolkovane, je predložiti do
1.	decembra 1938. na oblastno upravo.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani,
dne 8. novembra 1938.
Oblastni upravnik: l)r. Maori s. r.
Razne objave
Št, 10/38.	3260—3—1
Poziv upnikom.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Savinjski dolini, r z. z n. z., je predla v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Rožet Anton, zadružni revizor, Ljubljana, Pražakova ulica 11, kot likvidatoi.
-H
3264
Obiava.
Izgubil sem akademsko legitimacijo juridične fakultete univerze v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Glavnik Jožef s r.
'I*
3262
Objava.
Ukradene so mi čile: prometna knji- * žica za kolo, glaseča se na ime Alojzij Jenko, Kranj, evid št. 1069 in 8891/12, »vojnička ispravu na ime Alojzij Jenko, Kranj, občina Smlednik, izdana od komande ljubljanskega vojnega okrožja,
11.	p. p. Split, zavarovalna polica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, glaseča se na ime Alojzij in Marija Jenko, Kranj, in delavska knjižica služkinje, glaseča se na ime Trkaj Ani. izdana od občine Št. Peter pri Novem mestu.
Vse prej navedene dokumente proglašam za neveljavne.
Jenko Alojzij, dežnik ar,
Kranj, Tavčarjeva 8.
*
3250
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 286 registra, prometno knjižico za tov. avtomobil 2—469/1938, spričevalo o opravljenem šoferskem izpitu No. 5053/2, vse izdano od policije v Celju, in razne trgovske dokumente, vse glaseče se na moje ime, in jih proglašal)) za neveljavne.	Kvas	Ivan	s.	r.,	‘
avtoprevoznik, Celje-Medlog 33.
Obiava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 144.828) in jo proglašam za neveljavno-
Savci Ludvik s. r., TeŠanovci 97.
Izdala kral|eveka banaka uprava dravske hanovlne. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.