355
Razne reči.
*  Kaznovali poridnež. V občiui Teplu na Češkem poškodoval je neki fantalin 31 ob cesti stoječih jablan Zlodejca so zasačili, iu okrajno sodišče mu je prisodilo 9 mesecev hude ječe, vsak mesec po eden post in povračilo sodnih stroškov.
*  Drago sadje. O^krbuištvo nekega posestva ob Renu prodalo je konci meseca septembra 200 jabolk špa-lirskega drevja za 100 mark, torej jabolko za 50 vinarjev ali 30 kr. našega denarja.
*  Vzgojevanje pritličnih jablan. Požiahtni dobro ukoreninjene ivaučke (ivanovo jabolko) po zimi sedlaje, kolikor le mogoče blizu korenik. Spomladi vsadi ta drevesca v drevesnico, kjer jih vzgajaj dve leti. Jeseni drugega ali pomladi tretjegi leta jih pa presadi na stalno mesto. Blizu koren i u pa zato cepi ivanovo jablano, da pri ie požlahtnjeno mesto tudi v zemljo.
*  Kjer kurijo s premogom, nabere se po zimi toliko žlindre, da ue vedo, kako bi se je iznebili. Žlindra pa je jako   dobra  za potresanje potov po vrtih.   Potresi
je 10 do lb% na debelo, le malo napeto, na stran viseče. Petem jo pomoči ter trdno zvaljaj ali poteptaj. Če po-treseš po vrhu še  nekoliko  peska ali suhe zemlje, strdi
se ta zmes zelo in tudi po hudem dežji se lahko po suhem izprebajaš.
*  Da glavna salata ne gre v seme, poruj jo s koreninami ter položi na pesek v klet. Sicer je pa zrele salate štor tudi dobra zelenjad, dokler je še mlad in mehak. Taki štori se olupijo, razrežejo na kratke kose, potem na vodi z nekoliko soljo kuhajo ter naposled   pripravijo   kakor
šparglji.
* Poraba sadnih tropin.
Sidne tropine, to so iztisneni ostanki pri narejanji mošta, so prav dobra krma živini. Posamezno govedo sme jih dobiti na dan po 6 do 8 kilogramov. Lahko se tudi nasole, v kako posodo dobro natlačijo ter pokrijejo, da ne more zrak do njih.   Tako   nasoljene tropine  se dolgo časa o~
hranijo za krmo. ¦v
*  Store in korenine od posekanega drevja odpravljajo v severni Ameriki s tem, da zvrtajo jeseni v štor 45 % globoko in nekaj centimetrov široko luknjo, katero napolnijo s 50 gr. solitarja in z vodo. Luknja dobro zabijejo in spomladi jo odpro. Prilijejo kereze-novega olja ter potlej zažgo. Štor zgori brez plamena in ostane le pepel.
*  Kako se krompir, sadje i. t. d. obvaruje gnilobe ?
O tem je brati v „Wiener Land. Ztg." to le: Prav izdaten in dober pripomoček, s katerim se po kletih in po podih krompir, grozdje, jabolka in hruške obvarujejo gnilobe, je to, da se dotični prostori, predno se sadje potrga in krompir pospravi, nekoliko dni popred dobro z žveplenim parom napolnjujejo. V ta namen naj se vse odprtine, luknje in raze dobro zamaše in vsaj s slamo zataknejo, v shrambe pa naj se postavi posoda, v kateri se zažge za 100 kub. metrov prostora 30 do 40 gramov žvepla. Nato naj se tudi vrata skrbno zapro, in prostor naj ostane nekolika dni zaprt. To delo naj se nekatere krati ponovi, kadar se Krompir dobro osušen pospravi, grozdje na niti narobe povesi, in jabolka in hruške tako na police položijo, da se sad sadu ne dotika. Med enim in drugim žveplanjem naj se pa prostor prezrači. — Ce tako ravnamo, gotova se pospravljenega zdravega krompirja in sadja gniloba ne loti, uže gnili deli krompirja in grozdja se pa po-suše; posamezna gnila jabolka in hruške segnijejo sicer do konca, a gniloba ne pride na zdravo sadje.
356
* Črvi (deževniki) nam niso ljubi na vrtu, še ne-ljubši pa po cvetljičnih loncih. Žive se ob gnijočih rastlinskih ostankih a tudi ob koreninicah rastlinskih. Na vrtu sicer ne škodujejo znatno. Po cvetličnih loncih pa se lotijo korenin, če jim zmanka med prstjo gnijočih rastlinskih ostankov. Večkrat cvetice popolnoma končajo. Preganjamo jih, če prilivamo z orehovo vodo ali pa s tako, s katero poparimo orehovo listje. Ta jih konča-Namočimo pa tudi ženofove moke. S tako vodo prilijemo cveticam, in vsi črvi v loncu pridejo na površje. Tedaj jih poberemo in končamo.