Leto xi.	Ljubljana,	četrtek	14.	novembra	1940.	štev.	23.
JtJBLLiN,, Jo. • .
Poštnina plačana v gotovini.
glasilo zveze fantovskih odsekov v Ljubljani. — izhaja vsak drugi četrtek. —
NAROČNINA: LETNO DIN 20, POD SKUPNIM OVITKOM DIN 18. — RO KO PISI SE POŠILJAJO NA NASLOV: UREDNIŠTVO »KRESA«, LJUBLJANA, KRŽIČEVA 6. — UPRAVA: »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA 8. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871.
Globoka narodna rana
(Misli ob brezalkoholnem mesecu.)
Sam si uganil, da je to pijančevanje.
Svetovno prvenstvo v pijančevanju so imeli pred zadnjo nesrečno vojno Francozi, kjer je prišla na vsakih 80 ljudi po ena gostilna. Tam so predlani popili 1,500.000 hektolitrov čistega alkohola. Vštet je samo tisti alkohol, za katerega je bilo treba plačati trošarino. Strokovnjaki pa trdijo, da so doma popili še drugih 1,500.000 hektolitrov.
Da je alkoholizem v zadnjem času v Franciji tako narastel, je zasluga ljudske fronte. Vlada te fronte je vpeljala 40 urni delovni teden, pet delovnih dni po osem ur. Tako so delavci dva dni v tednu praznovali, po največ v gostilnah.
Pametni Francozi so se z grozo vpraševali, kam bo to pijančevanje privedlo francoski narod.
Danes nam je jasno!
Kako bi moralo skrbeti šele nas, ki smo v primeri s Francozi berači, v pijančevanju pa prav malo zaostajamo za njimi!
Praktično iz vsakdanjega življenja vzeto, celo daleč prednjačimo!
V treh mesecih, kar sem bil v Franciji, nisem videl niti enega pijanca. Na deset tisoče mladih fantov sem videl zbranih ob mobilizaciji. Med njimi ni bil nihče pijan; nihče ni preklinjal, nihče ni jokal; tiho in pokorno so se po dveh urah, ko so dobili obvestilo, javili svojemu poveljniku. Orožniki in policija niso	Gosposvetska Mati božja,
imeli nobenega dela.
Pa pri nas! V začetku septembra lanskega leta, ko so pri nas vpoklicali nekaj letnikov na orožne vaje, sem se peljal iz Celja proti Zidanemu mostu. Da bi videl, kako je bilo! Polovica ljudi je bila pijanih. V enem kotu so »peli« neko krščansko popevko, v drugem so preklinjali; v enem vozu so pobih malone vsa okna, pa nihče ni hotel biti kriv. Na postaji sem videl celo Vrsto pijanih fantov, ki so se z verigami zvezani plazih po štirih kot živali. Nekdo je vihtel bič In poveljeval: »Ena, dve, ena, dve ... « Človek bi skoraj dvomil, če smo v kulturni Sloveniji.
Pa so to sami mladi fantje, stari 20 do 30 let! Kako žalostno je to dejstvo! Komaj vidi fant liter vina, že pozabi na svoje prepričanje, na vero in nazore. Nič čuda potem, da se nas naši sovražniki tako zlahka lotijo, premagajo in pogubijo.
Fantje! Bodimo trezni! Ne jutri, ampak že danes začnimo, če ne, utegne biti prepozno!
jm.
Večkratno umivanje je vsakdanja navada in potreba, isto tako pa bi morale tudi nekaj Hhnut trajajoče vaje izpolnjevati naš dnevni urnik.
Pravilno gojene telesne vaje so podpora in pripomoček duševnemu napredku.
Tudi kmečki ftrni naj telovadi
Zakaj neki, saj mu ni treba; kaj pa potrebuje kmečki fant telovadbe, ko se vendar ves božji dan več kot dovolj natelovadi na polju, travniku, v gozdu. Tako bo morda reklo veliko onih preko 60 in 70 let starih, takih torej še iz prejšnjega stoletja, ki niso nikdar telovadili, toda vseeno dočakali visoko starost. Spoštujemo starost in njene izkušnje, toda današnji časi, v katerih živimo, v dobi neverjetnih čudov tehnike, radija, napredka in popolnosti spadajo v prešnje stoletje prav vsi, ki zagovarjajo stališče, da je kmečkemu fantu telovadba nepotrebna.
Današnja doba zahteva od človeštva vsestranske izurjenosti, tudi v telesni vzgoji. Kdor tem zahtevam ne sledi, zaostaja, in borba v življenju mu je veliko težja.
Prav posebne zahteve in zmožnosti pa stavi današnji čas na zdravje in odpornost človeškega organizma, na človeško telo, ki sta pogoj zdravi in čisti duši. Izrek: v zdravem telesu zdrava duša, velja zlasti v današnjih težkih časih.
Zdravja ima naša kmečka mladina hvala Bogu še dovolj in tudi dobre volje, manjka nam le potrebne prožnosti in onega znanja, da si bomo znali to ljubo zdravje tudi ohraniti. In to, dragi kmečki fantje, ravno to nas sili v telovadnice, na športna igrišča, v vodo in na zrak, kjer si s pravilnimi vajami in šolo utrdimo in pridobimo še vse ostalo potrebno.
Kje pa si boš pridobil, naučil teh umetnosti, lepih kretenj, lahkega koraka, prožnega nastopa? V fantovski organizaciji, v naši telovadnici, kjer se vadi in pripravlja naša mladina vsestransko tako, da boš poleg drugih lepih in dobrih lastnosti, ki jih imaš, pokazal in tudi dokazal s svojim elegantnim nastopom, da si fant na mestu.
Enostransko razvito mišečevje, ki je rezultat napornega dela tvojega poklica za vsakdanji košček kruha, je treba usmeriti, uravnati s telovadbo in športom tako, da se bo tvoj organizem, tvoje telo
razvijalo in utrjevalo lepo pravilno, harmonično, da ne bo motenj na srcu, dihalnih organih itd.
Kar poglejmo: pri okopavanju krompirja i* drugih podobnih delih na polju, pri sekanju, košnji je tvoje telo sklonjeno močno naprej, notranji organi tvojega telesa delujejo veliko teže, ker so zaradi močnega predklona dalje časa v nenormalne® položaju, nekam stisnjeni, nagnjen si pri takem dela dalje časa le v eno smer. Po takem delu čutiš bolečine v križu: kar zastalo mi je, križ me boli, tako praviš. Res je tako! In vidiš, ravno temu je treba leka, sicer bo tvoja drža telesa ostala nelepa, hrbtenica ti bo ostala skrivljena, upognjena, tvoja drža pri hoji bo upognjena naprej, namesto da bi bila ravna kot sveča. To je le eden od mnogih slučajev tvojega poklica, ki nujno zahteva, da se po vsakem enostranskem delu vsestransko razgiblješ, svoje mišic« zrahljaš in uravnaš, da ne otrpnejo, da ti deli telesa ne zastanejo, da obdržiš lepo mladostno držo in pravilni razvoj vsega organizma. Zato ti je telovadnica nujno potrebna!
Vse nedostatke odpravi telovadnica s pravilnimi navodili, gimnastiko in drugimi pripomočki. Od dela enostransko nategnjene mišice, kite, od napora otrpnjene dele telesa, izkrivljeno hrbtenico, okorno hojo, nepravilno dihanje in še mnogo, mnogo drugü1 nedostatkov, ki si jih nakoplješ pri trdem delu, odpravi redno posečanje telovadnice. To je tisto prvenstveno, ki mora voditi vsakega kmečkega fanta V telovadnico, kjer si bo v prijetni družbi poštenlH fantov utrdil pa tudi ohranil svoje ljubo zdravje, pridobil mladostne prožnosti, elegantni korak in vse potrebno.
To so razlogi, ki v zdravstvenem pogledu silij0 kmečkega fanta v telovadnico.
Kaj pa prožnost, spretnost, moč in hitrost? Mar mislite, da te vrline kmečkemu fantu niso potrebne-Pa še kako! Kdor ima vse te vrline, jih bo znal V svojem kmečkem poklicu prav povsod tudi dobro ih i
Na levi:
Met diska: začetek.
Na desni:
Met diska: zaključek.
Spretno izkoristili. Kar vzemimo nekaj primerov: kot dober skakač ne boš lezel čez razne zapreke, °grajo kot 60 letni starček, ampak boš isto preskočil 2 lahkoto kakor srna in si pri tem pridobil mnogo zlatega časa. Pri 5 metrov širokem potoku ne boš 'Skal brvi in delal kilometre dolge ovinke, ampak boš Potok preskočil. Ravno tako boš dokazal svojo spretnost na drevju, na katerega ne boš naslanjal 10 metrov dolgih lestev, temveč se boš povzpel na drevo 'n med vejami do vrha tako kakor veverica.
V telovadnici pa se dalje priučiš še lepih kretenj, prožnega koraka, torej finega, elegantnega nastopa, ki je poleg drugega zlasti dandanes vsakemu tako nujno potreben. Vse to, da ne omenim veselega razpoloženja prijateljstva, družabnosti itd., ki vlada v telovadnici, naravnost zahteva, da poseča kmečki fant telovadnico, saj si poleg naštetega za svoje
zdravje, koristnega za poklic, razveseli tudi svojo dušo, svoje srce v pošteni fantovski družbi. In kdor se take fantovske družbe v telovadnici oklene, ta je za vso tako dobo rešen grozečih krempljev alkohola in vsega, kar je s tem v zvezi. In kaj to pomeni, ve le oni, ki ima priliko od blizu videti one nesrečneže, ki jih je strup alkohol, največja nesreča in sovražnik rodu, že popolnoma omamil.
Vse našteto, dragi kmečki fant, so praktične vrednosti telovadnice za tvoje telo, zdravje in dušo. Zato boš tudi ti redno in z veseljem posečal našo telovadnico, ki bo, kakor vidiš, mnogo koristila tebi, tvojemu zdravju, pa tudi družini, narodu in državi, ki potrebuje zdravih, močnih in poštenih fantov, fantov jeklenih mišic in živcev, takih, kakršne imaš le ti, zdrav in pošten slovenski kmečki fant!
Bog živi!	Jože	Hvale.
Kaj naj berem?
Kaj naj berem, to (se premnogo fantov izprašuje v dolgih zimskih dneh, pa ne vedo, da sta dve knjigi izšli v letošnjem letu, ki jih mora vsak naš fant imeti doma in ju zmerom in zmerom prebirati.
Knjiga o komunizmu, največji nevarnosti sedanjega časa, je prva taka knjiga, ki bo vsakega fanta do podrobnosti poučila o stvari, danes tako važni in pomembni. Fantje in odseki, segajte po tej knjigi, saj jo je izdala ZFO. Ima jih še dovolj na razpolago! Berite jo počasi, danes to poglavje, jutri drugo! Brati je treba in se do dobrega poučiti o tem gibanju, da se mu potem s čim večjo vnemo postavimo v bran kot Slovenci in katoličani! Takoj naročite knjigo o komunizmu!
Druga prav tako pomembna je pa knjiga »Kmečki poklic«, ki jo je napisal velik poznavalec kmečkega vprašanja med nami — Ludovik Puš. V knjigi govori pisatelj o kmečki kulturi, o razmerju kmeta do vere in cerkve in do drugih stanov in poklicev! Knjiga bo lepo dopolnilo našim razpravljanjem v knjižici »Naše delo«, kajti tudi tam obravnavamo prav letos podrobneje o kmečkih vprašanjih. Tudi to knjigo ima v zalogi ZFO. Pišite ponjo in berite jo!
Sklepi 4. občnega zbora
(Dne 20. oktobra 1940.)
Roditeljski sestanki; Prirejajo se roditeljski sestanki, ki naj bodo ločeni za naraščaj in članstvo.
leto morajo biti obvezno 3 roditeljski sestanki: v septembru, januarju in v maju. Sestanki so lahko tudi drugič po potrebi.
Izvedbo programa (snov) prevzame za člane vzgojni odbor, za naraščaj naraščajski odbor, Organizira jih pa organizacijski odbor ZFO.
Sestanki — načelo; Načeloma so skupni sestanki, kjer se obravnava prosvetna snov in telesna Vzgoja.
Naraščajnik; Ime naraščajnik ostane še nadalje, dokler se ne dobi bolj primeren naziv.
Vadnik: Vpelje se takoj vojaški vadnik. Izvedba naj bo vojaška, povelja pa slovenska.
Naše prireditve:
Geslo:	Leto nastopa Nj. Veličanstva kralja
Petra II.
Spored prireditev; 1. decembra 1940 je v Ljubljani mešana prosvetno telovadna akademija, ki jo PHredimo s sodelovanjem ZDK in SDZ. Odseki pri-
rejajo isti dan ali na predvečer slavnostne akademije z okvirnim programom.
V februarju 1941 so smučarske tekme v alpski in klasični kombinaciji.
Prvo nedeljo v marcu je reprezentančna akademija v Ljubljani. Potem se ponove nekatere točke te akademije na akademijah v Celju, Mariboru in Novem mestu.
19. in 25. marca prirejajo odseki prosvetno telovadne akademije, katerih namen je priprava oziroma kritje stroškov najpotrebnejšim (kroj, vožnja, prehrana itd.) za mladinske dneve in za potovanje v Beograd.
V aprilu so tekme za orodno prvenstvo posameznikov. Isti mesec so splošne okrožne tekme članov, naraščajnikov in mladcev.
Od prve nedelje v maju, zaključno do 8. junija bodo okrožne telovadne prireditve s predpisanim programom. Glavni namen teh prireditev je kontrola prostih vaj in ostalega za glavni nastop v Ljubljani. Radi ozko odmerjenega časa in malih okrožij so dovoljene tudi skupne prireditve več okrožij.
V maju in juniju so tekme za telovadni in športni znak ZFO in izločilne tekme po podzvezah za posameznike, vrste in oddelke v telovadbi in ostalih športnih panogah za Zvezne tekme ob mladinskih dnevih.
Dne 27. do 29. junija bo nastop in tekme naraščaja.
Od 27. junija do 5. julija bo veliko taborenje .mladcev blizu Ljubljane. Program je izpolnjen s tabornimi tekmovanji, igrami in načelnimi predavanji.
Od 4. do 6. julija so glavni dnevi. V teh dneh so tekme članstva, zborovanja, večerna akademija na Stadionu, sprevod, sv. maša in glavni nastop, ko nastopijo člani, članice in mladci.
Skupno obhajilo članstva bo eno nedeljo prej (na praznik sv. Petra in Pavla), skupno obhajilo naraščaja pa bo 21. junija.
delajo se stanovska vprašanja in naše narodne nä-pake in pozitivne strani.
Tekmovalna snov:	Snov	za	splošne okrožne
tekme je državljanska izobrazba, ki izhaja v knjižicah.
Dolžnost članov: Člani so dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči za treznost naroda, za posvečevanje nedelje in za nastop proti preklinjevanju.
Dinarski prispevek; Uvede se pobiranje 1 dinarskega letnega prispevka za kritje stroškov Narodnega odbora.
Odlikovanje za zasluge: Uvede se odlikovanje za zaslužne delavce v organizaciji. Odlikovanje podeljuje Zveza po predpisanem pravilniku.
Sprememba tekmovalnega reda:	Tekmovalni
red za splošne okrožne tekme se popravi s tem, da se bo točkovalo tudi poslovanje, zlasti pošiljanje poslovnih poročil.
Po mladinskih dnevih so tekme v plavanju in skokih v vodo, v kolikor se te tekme ne bodo mogle izvesti v okviru mladinskih dni.
Po 6. juliju so odsekovni nastopi. Program prireditev je svoboden. Pred prireditvijo mora biti izvršena predpisana revizija nadrejene edinice.
6.	septembra se pokloni Nj. Vel. kralju Petru II. ob prevzemu vladarskih poslov veliko zastopstvo Z'FO z izjavo vdanosti.
Govorniki na taborih: Politiki ne smejo nastopati na taborih kot govorniki.
Plesi: Fantovski odseki plesov ne smejo prirejati. Fantje naj ne hodijo na plese načelno nasprotnih organizacij.
Prosvetna snov: Prosvetno snov je treba prikrojiti za naraščajnike, mladce in za člane posebej.
Farni sestanki; V zimskih mesecih se prirejajo mesečni sestanki za vse fante in može iz fare. Ob-
Vzorna ureditev tabornega prostora. (Tabor slovenski!1 otrok iz Westfalije na Za-breSki planini.)
Spremembe poslovnika: Po danih nasvetih izdela spremembe poslovnika posebna komisija. Sedanji osnutek velja s spremembami še eno leto.
Dopolnitev § 141 poslovnika: § 141 se dopolni z določbo: »V tehtnih slučajih dovoljuje izjemo predsedstvo ZFO po predlogu podzveze.«
Predložitev vaj odboru za telesno vzgojo; Sestavljavci vaj morajo pred izvedbo predložiti nove 1 vaje v 2 izvodih odboru za telesno vzgojo, ki jih da posameznim odsekom v uporabo.
Pozdravi:
Vojni minister se je zahvalil za pozdravno brzojavko s IV. občnega zbora s sledečo brzojavko: ZFO — Ljubljana. Zahvaljujem na pozdravu Zvezi fantovskih odsekov. Živeli svi za domovinu-' Ministar, general Nedič.
Pismeno so se zahvalili za pozdrave voditelj dr. Korošec, ministrski predsednik Cvetkovič, minister za tel. vzgojo Pantič in župan dr. Adlešič.
Brat, ali si že naročil naš koledarček in ali si že plačal naročnino za Kres?!
Med n
Ko so fantje proti vasi šli___________
Poznaš me in veš, kako ljubim lepo pesem. Kolikokrat smo posedali zvečer in peli! Pevske vaje smo imeli. Trudni smo se vračali, vse nas je drugi dan čakalo delo, pa smo stopili na vas in zapeli. Ljudje so prihajali k oknom in poslušali. Pa same ■ aarodne smo peli, ne tistih, ki smo se jih naučili pri Pevski vaji, saj smo tam samo cerkvene peli. Res ]e lepa naša narodna pesem, človek bi jo poslušal aaprej in naprej. Zadnjič sem bil spet doma. Fantje so zapeli in vrglo me je iz postelje k oknu. Prosim te, komaj vsaka druga je bila naša! Sam ljubi Bog vedi, odkod je na kmete zašla tista hrvaška ali srbska v šlagerskem stilu, tista prekrasna »O Marijana« . .! Pa potem »Kukavica«, oziroma »Kuka-ska«. Ali hočeš še nadaljni program? Dobro: »Rad bi imel tvoj foto ...«, »Oh, zakaj so tiste dolge ceste«, dalje v okornem prevodu tisti dunajski valček: »Trink, trink, Brüderlein, trink« ali kako je že! Vidiš, dragi moj, vse to slišiš danes na vasi kot fan-
ATLETI NA
(Dalje i:
B) Mladci met diska.
1. Bertoncelj Jože, Jesenice............................................'38.05	m
2.	Erman Štefan,	št. Vid nad Ljubljano	.	.	35.31	m
3.	Vidic Jože, Št.	Vid nad Ljubljano ....	33.44	m
4.	Erman Franc,	št. Vid nad Ljubljano .	.	.	33jZi1	m
5.	Furman Lado	Št. Vid nad Ljubljano	32.60	m
6.	Oblak Jože, Novo mesto.................... 30.38	rn
A) Člani met kladiva.
1. Jeglič Franc, Ljubljana, Sv. Peter	.	.	.	32.30	m
t 2. Kermavner Ivo, Ljubljana............................. 25.62	m
3. Kuk Avgust, Konjice...................................19.65	m
4. Urbančič Tone, Čatež..................................18.00	m
B) Mladci met kladiva.
1- Oblak Anton, Tržič................................... 26.40	m
2. Bertoncelj Jože, Jesenice............................ 24.45	m
3. Oblak Ludvik, Tržič...................................22.90	m
4. Habjan Franc, Ljubljana - Moste ....	22.10	m
3.	Slatnar Jože, Tržič..................................21.25	m
6.	Doganoc Nande, Vel. Lašče........................... 20.95	m
7- Furman Lado, št. Vid nad Ljubljano	.	.	.	20.00	m
člani tek 5000 m.
4- Knez Rudi. Trbovlje .......................17:50.1	minute
2- Krempfelj Ivan, Maribor	....	18:00.8	»
3- Jerman Franc, Ljubljana	- Sv. Peter	19:10.9	»
4- Kocutar Franc, Ljubljana - mesto .	19:10.9	»
A)	Člani met kopja.
4- Mavsar Darko, Kranj.................................. 60.60	m
Praček Ciril, Jesenice.............................. 45.00	m
3.	Finžgar Rudi, Kropa................................. 44.54	m
“L Urbančič Tone, Čatež................................. 43.94	m
tovsko petje. Kakor da sami nimamo dovolj lepih pesmi. Kajpak, moderni moramo biti in pograbiti vse, kar nam mestni pajzeljni nudijo. Pa poslušaj kmečke harmonikarje! Igrajo ti šlagerje iz najnovejših zvočnih filmov, igrajo ti fokse in tango in bogvedi kaj vse, poštene slovenske narodne pa ne bo igral, ne, ker bi je ne znal, ampak zato, ker misli, da je to boljše in bolj imenitno! Ali ni to, dragi moj, sramota za nas? Cesar se drugod že naveličajo, pri nas hlastno poberemo, svojega nas je pa sram. Človek bi jim usta mašil in harmonike ob tla metal od jeze in žalosti!
Naša naloga je, da pometemo z vso to osladno plažo. Dajmo našemu fantu naše pesmi! Ali jih ne znamo več? Še jih znamo, le peti nas je sram. Na sestankih se vadimo, na prireditvah prepevajmo, na izletih vriskajmo in pojmo, da bo naša slovenska narodna pesem odmevala iz slovenskih grl po slovenski zemlji.
J. V.
STADIONU
konec.)
5. Klinar Janez, Koroška Bela	41.60	m
6. Trček Rado, Borovnica	 36.96	m
7. Malej Tine, Koroška Bela:	34.10	m
8. Klinar Tone, Koroška Bela	  31.80	m
B)	Mladci met kopju.
1. Dolinar Milan, Zagorje ob Savi ....	44.04	m
2. Erman Štefan, Št. Vid nad Ljubljano .	.	43.64	m
3. Oblak Anton, Tržič	41.42	m
4. Kavčič Filip, Kropa............................. 39.60	m
5. Oblak Tine, Novo mesto	 38.45	m
6. Penič Albin, Zagorje ob Savi.................... 38.20	m
A) člani troskok.
1 Lončarič Rado, Maribor	12.05	m
2. Kraner Martin, Dev. Marija Polje .	.	.	11.90	m
3. Kompare Tone, Mengeš	11.54	m
.4. Kuk Avgust, Konjice.............................11.33	m
5. Strupi Ivan, Kranj...............................11.05	m
6. Kocelj Stanislav, Vodice.........................10.98	m
7. Oblak Slavko, Črnuče.............................10.80	m
8. Čebulj Franc, čmuče..............................10.49	m
9. Rožič Viljem, Groblje	10.21	m
10.	Razinger Blaž, Ljubljana.........................9.65	m
B) Mladci troskok.
1.	Vidic Jože, Št. Vid nad Ljubljano .... 11.79	m
i2. Oblak Ludvik, Tržič.............................11.13	m
3. Kompare Janez, Mengeš............................11.06	m
4. Doganoc Nande, Vel. Lašče........................10.86	m
5. Gregorc Tone, Mengeš.............................10.61	m
6. Trapečar Danijel, Sevnica........................10.41	m
7. Veider Emil, Mengeš	10.37	m
8. Pirc Saša, Ljubljana.........................10.35	m
9. Kralj Anton, Groblje.........................9.60	m
A) člani met žoge z zanko.
1. Mavsar Darko, Kranj......................... 48.35	m
2. Praček Ciril, Jesenice.......................44.10	m
3. Kuk Avgust, Konjice......................... 43.80	m
4. Černetič Silvo, Maribor II.................. 43.25	m
5. Jeglič Franc, Ljubljana - Sv.	Peter	.	.	.	42.00	m
6. Urbančič Tone, Čatež.........................41.00	m
B)	Mladci met žoge z zanko.
1. Furman Lado, Št. Vid nad Ljubljano	.	.	41.30	m
2. Merala Marjan, Ljubljana..................... 3927	m
3. Doganoc Nande, Vel. Lašče................... 38.22	m
4. Habjan Franc, Ljubljana - Moste	....	32.20	m
5. Škofič Vinko, Mengeš.........................31.77	m
6. Pirc Saša, Ljubljana........................ 27.35	m
Štafeta 4 X 100 m
1. Brezovica pri Ljubljani .	47.5 sekunde
2. Koroška Bela ....	49.0	»
Dovršen tek.
4.			 Mengeš okrožje . . .	40.3	S?
5.	Mengeš		50 5	
6.	Ljubljana - Kodeljevo .	51.5	»
	Švedska štafeta.		
1.	Brezovica pri Ljubljani .	2.15.0	minute
2.	Koroška Bela ....	2:15.3	»
3.	Kranj		i?-21 4	»
4.	Kamnik, okrožje . .	2:25.8	»
5.	Zg. šiška		2-26 2	»
	Rokoborba bantam do 56 kg.		
1. Vrankar Ivan, Maribor II.
0. Tašlar Mirko, Maribor II.
Rokoborba pero Lahka do 61 kg.
1. Dolinšek Maks, Maribor H.
2. Miklavčič Anton, Ljubljana - Sv. Jakob.
Rokoborba do 66 kg.
1. Dolinšek Ludvik, Maribor II.
2. Zadnikar Franc, Ljubljana - Vič.
3. Tome Bogdan, Ljubljana - šiška.
Rokoborba »Velter« do 72 kg.
1. Jamšek Franc, Ljubljana - Sv. Jakob.
2. Gogala Miroslav, Kranj.
Srednja kat. do 79 kg.
1. Serenko Jože, Rače - Maribor.
Dviganje uteži srednja A kat.
1. žvan Jože .Jesenice........................
2. žvan Alojzij, Jesenice.....................
3. Ažman Slavko, Kropa........................
4. Kavčič Filip, Kropa....................,	.
5. Golob Ignacij, Mekinje.....................
6. Capuder Danilo, Ljubljana..................
Dviganje uteži srednja B kat.
1. Serenko Jože, Rače - Maribor ....
Jože Hvale.
296 k( .277	■>
251.50 s,
251.50 J 250	»
198	■»
.263
TELESNE NEZGODE IN PRVA POMOČ
II.	Navodila za posamezne nesrečne primere.
1.	Izvin in izpah sta nezgodi, ki se pogosto dogajata pri telovadbi, delu, hoji. Nerodno si skočil ali stopil, spodrsnilo ti je ali padel si, ujel si se pri skoku ali padcu na roko, pa je nesreča gotova — iz-vinil ali izpahnil si si ta ali oni sklep. Ti nezgodi posebno radi spremljata smučarje in sta v športu sploh precej »udomačeni«. — Zunanja sila (padec, udarec, sunek) lahko povzroči, da se sklepni kosti v sklepu trenutno razmakneta, to se pravi, da sklepna glavica ene kosti skoči iz sklepne jamice druge, na kar kosti zopet »skočita v sklep«. Pri razmaknjen ju se sklepne vezi (kite in sklepna gožva), ki drže obe
kosti v sklepu skupaj, preko mere nategnejo; huje je, če se sklepne vezi natrgajo, ali če se kost v skle' pu nekoliko zaokrene, da včasih kar zaškrta. Tak0 nastane izvin. Sklep pri tem navadno ni poškodO' van, toda vsiljen je in vezi so pretegnjene ali nate gane. Sklep ostaja sicer gibljiv v normalni zmanjšani meri, gibanje pa je zvezano z bolečinam1, Izvinjeni ud v sklepu oteče, kar gibanje seveda ot«' žuje. — Pogosti so izvini v kolenu in gležnjih, n» roki pa v ramenu, komolcu in zapestju.
Izvinjenega sklepa ne smemo siliti, potreben m11 je počitek. Proti oteklini in bolečinam dajemo mrzle obkladke. Tudi utiranje (masaža) z žganjern Je dobro.
Ce je zunanja sila močnejša, posebno še, če deluje od strani, tako da skoči kost iz sklepa in se ne more vrniti več v prvotno lego (sklepna glavica ostane izven sklepne skledice), tedaj govorimo o izpahu. Sklepne vezi so močno pretegnjene, pogosto celo pretrgane. To povzroča hude bolečine, ki se z gibanjem poškodovanega sklepa močno stopnjujejo. Izpahnjeni sklep je gibljiv v omejenem obsegu, ali pa sploh ni gibljiv. Poškodba je vidna že na zunaj. Zaradi nenavadne lege sklepne glavice je sklep nepravilne oblike in odebeljen, povrh pa še močno zateka in ponesrečenec uda ne obvlada. — Nevarnosti izpaha je najbolj izpostavljen ramenski sklep.
Potreben je popoln mir. Otekline in bolečine ublažujemo z mrzlimi obkladki. Zaradi pretrganih žil se javljajo včasih krvne podpludbe. — Nevaren je poskus, da bi se izpahnjeni sklep uravnal z udarci, nategovanjem ali kako drugače, ker lahko s tem sklepne vezi še bolj nategnemo ali raztrgamo, lahko se celo zlomi kost. Uravnavanje sklepov je zdravnikova zadeva. Prepreči gibanje izpahnjenega uda s tem, da ga močno prevežeš in pritrdiš.
M. Wraber.
I* Sl om
(Ob 140 letnici njegovega rojstva.)
V novembru letos praznujemo stoštiridesetlet-hico Slomškovega rojstva; zato je prav, da se »Kres« in vsi naši fantovski odseki spomnimo tega našega prvega učitelja v ljubezni do Cerkve in naroda. Zato naj objavimo njegove misli o domovinski ljubezni in o naših prednikih.
Slomšek o ljubezni do domovine ...
»Tista dežela, v kateri je bil kdo rojen ali zrejen ali v kateri stalno prebiva, se imenuje rojstna ali domača dežela, domovina, očetnjava. V domovini dobi vsakteri prebivalec potrebni živež, nauk o potrebnih in koristnih znanostih, dobi brambo in varnost svojega življenja in premoženja in marsiktere druge dobrote, ki mu pomagajo ohraniti življenje in zdravje in doseči svoj visoki večni namen. Vsakdo tedaj dobiva od svoje domovine mnogotere in velike dobrote. Zato je vsak prebivalec dolžan svoji domači deželi hvalo, ljubezen in pomoč. To hvaležnost, ljubezen in pomoč imenujemo sploh domovinsko ljubezen. Domovinska ljubezen ali domoljubje je tedaj dolžnost vsakogar.« (Tako razlaga v »Ponovilu«, *■ 1854.) In še: »Kdor svojo očetnjavo ljubi, on ljubi tudi njeno ljudstvo, njen jezik, njeno vlado in njene zavode.«
Slomšek o naših narodnih prednikih ...
»Hočem povedati naših rodoljubov lepo število, j*°jih blaga dela so skrita ostala našim očem? — Zaupam, da se svetijo njih častita imena v bukvah večne slave ter jih bomo nekdaj veselo čitali, ako jih
bomo zvesto posnemali v pravi krščanski ljubezni in v rodoljubnosti. Kakor svetle zvezde na jasnem nebu migljajo, tako nas vabijo — nas milo zovejo in mogočno vlečejo rajni naši rodoljubi, rekoč: Vrli Slovenci! Ne pozabite, da ste sinovi matere Slave! Naj vam bo drago materno blago: sveta vera in pa beseda materna. Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. Naj vam sveti, mladi rojaki, rodoljubnost iz naših grobov kakor večerno sonce, ki se po hribih in dolinah ozira, katere je na svoji poti lepo osejalo in ogrevalo ter jim dajalo novo življenje. Kakor nam — bo minula vsa posvetna čast tudi vam. Za
Grad Ostrovica.
Otroci v važnem pogovoru.
Jesen v gozdu.
večno slavo torej skrbite. — To je rajnih rodoljubov glas — tako na delo vabijo nas. Prijatelji! Slovenci! Rajnih Slovencev posnema bodi naša slava, bodi naše prisrčno veselje. In kakor sem rekel, tako bodi. — Slomšek.
(V »Drobtinicah«, 1.1862, str. 78.)
»Kdo nas Slovencev ne imenuje z veliko častjo in hvalo apostolskih bratov Solunčanov sv. Cirila in Metoda, dve prve zvezde verozakona in našega slovstva? Jezer let svetita vsem Slovanom in bosta svetila nad našim narodom, dokler ne ugasne matere Slave lepo ime. Sveta vera jima je bila luč, beseda slovenska prva pomoč, izobraziti veliki slovenski narod. Sveta vera in pa beseda materna ste tudi nam pravega napredovanja nogi in roki. Zavrzi vero, opusti besedo materno, in tvoje napredovanje bo hromo, kraljevo.«
(»Drobtinice«, 1862, 72.)
*
»In naši južni bratje Serblji svojih junakov lepe vojne pesmi pojo. Kaj mi Slovenci slavnih mož pogrešamo, ne poznamo njihovih del, se ne glasijo ; med nami naših očakov lepa imena? Tega Bog ne daj! Naših prednikov vrlih častiti spomin je živelj narodnega duha. Pometi starih junakov slavo, in si pripravil mlajim pogin.«
(»Drobtinice«, 1. 1862, str. 72.)
Kakšne naloge nas čakajo
(Iz poročila predsednika ZFO na občnem zboru dne 20. oktobra 1940.)
Letos bo treba največjo pažnjc in največjo skrb posvetiti okrožnim odborom. Storila bo to centrala, pa tudi odseki sami naj mislijo na veliko važnost okrožnih odborov za napredovanje celotne organizacije ter naj zato skrbijo, da bodo v okrožne odbore prišli res najbolj delavni in najbolj ugledni naši člani. Okrožni odbori naj bodo stebri in središča naše delavnosti. Vsi odborniki se moramo zmerom zavedati odgovornosti, ki je združena z našo funkcijo.
Naš naraščaj.
Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je dne 5. septembra 1940 izdal odlok, po katerem je bilo naročeno vsem šolskim vodstvom in prosvetni upravi, da priporočajo ljudskošolski mladini delo pri našem naraščaju. S tem je bilo rešeno vprašanje, ki je toliko časa oviralo razvoj naše organizacije ter neprijateljem ZFO dajalo možnost, da so šolsko mladino odvračali od naših vr organizaciji in dvigu našega naraščaja.
FO v Stari cerkvi, t. Zato naj bo letos naše delo predvsem posvečeno
Prosvetno delo.
Svoje načelno izobraževalno delo je ZFO v zadnjem času postavila na stanovsko podlago, ker stan je ona realnost, iz katere človek raste. Zato smo stopili v stik z Zvezo združenih delavcev in s Kmečko zvezo ter se bo naš izobraževalni program izpolnjeval v sporazumu s tema organizacijama. Tako bomo najlaže dali fantom ono načelno izobrazbo, ki jo potrebujejo glede na razmere, v katerih živijo, in glede na razmere, v katere bodo prišli, ko zapuste svoj dom.
Telesna vzgoja.
Naš končni smoter je vzgoja mladine po krščanskih načelih. Je pa gotovo telesna vzgoja tako važno sredstvo za pravilno izoblikovanje mladih ljudi, da je iz svojega obveznega programa ne moremo
izpustiti. Nasprotno, hočemo, tla telesna vzgoja zajame najširše vrste slovenske mladine, ker hočemo, da bodi naš narod res zdrav in močan. Zato smo ponosni na uspehe, ki jih dosegajo naši telovadci in športniki.
Novo poslovno leto začenjamo v izrednih časih, v časih, ki so veliki in usodepolni. Velika je odgovornost rodu, ki danes živi. Zavedamo se tega in smo pripravljeni; pripravljeni smo, da izpolnimo letošnji program naše organizacije, ki je posvečen sodelovanju slovenske mladine ob nastopu vladanja našega mladega kralja.
Pripravljeni smo, ;da še bolj poglobimo in zjeklenimo svojo notranjost, ki je vsa vodena po enem samem jasnem, nad vse močnem načelu: neomajna zvestoba Bogu, domovini in kralju!
Bratje, ob koncu leta je treba poravnati zaostalo naročnino!
Za fantovski sestanek
ODGOVORI NA VPRAŠANJA V ZADNJI ŠTEVILKI
1. Bivša orlovska organizacija je bila ukinjena na dan nedolžnih otročičev leta 1929.
2. Ameriko je odkril Krištof Kolumb leta 1492.
3. Prvi slovenski pisatelj je Primož Trubar, leta 1551. je napisal prvo slovensko knjigo: »Mali katekizem«.
4. Najvišja gora v Jugoslaviji je naš Triglav in meri 2863 m.
5. Najpopularnejši svetovni lahkoatlet je Finec Pavao Nurmi.
NOVA VPRAŠANJA
1. Katera je največja nevarnost sedanje dobe?
2. Kateri so naši pni knjižni spomeniki?
3. Kakšen mesec je sedaj v naši organizaciji?
4. Kdaj in kdo je zaklical našemu narodu: »Dvignite svoje glave, kajti približuje se naše odrešenje!«?
5. Kateri sta najdražji knjigi na svetu?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'ii
KOLEDARČEK ZEO
— si ga že nabavil?
Za vsakih 10 dobiš enega zastonj!
NAROČI!
BR. FRANCU KOPITARJU V SLOVO
\ Onemeli smo ob vesti, da Te . je Gospodar smrti in življenja poklical k sebi. Zaplakala je mamica Tvoja, 8estrica in brat in vsa fantovska družina na Ježici.
Ah, zakaj odhajate ravno najboljši iz naših vrst? Menda nam je Sojeno, da moramo dajati davek življenja Njemu, kateremu smo prisedli večno zvestobo. Zato hoče Večni Vladih značajev, hoče imeti cvet, katerega dajemo tako težko. Franci, didl Ti si bil cvet božajoče pomladi, k> ga še ni oskrunila slana življenja.
si čist značaj, bil si fant, kakršnih je malo.
Ko smo zvedeli, da, je prišel tre-bdtek, ko se za vedno ločimo od Te-I*®' je v pritajenem ihtenju zaleske-talo neštevilno solz. Še sprevod in Jj^Pele so lopate in zemlja je polnila v°j grob, dokler ga ni popolnoma j^Polnila. In sedaj, dragi Franci, je a*h Tvoje domovanje, kjer mnogi •-Pc nevzdramno spanje. Ime Tvoje
si je pa zapisala naša Qrganizacija v zlato knjigo vzornih članov. Lahka Ti bodi zemljica domača!
Pokojni Franci Kopitar je 11. avgusta letos utonil v Savi. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb. že dolgo ni Ježica videla ta-
kega pogreba. Pogreb je bil s sveto mašo. Cerkveni pevski zbor mu je zapel na domu, v cerkvi in na pokopališču poslednje žalostinke v slovo. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta ga spremljala na poslednji poti v krojih. Zastopano je bilo tudi ka-
S pogreba br. Fr. Kopitarja na Ježici.
IVAH KODAK
Novela iz spomladi pred majniško deklaracijo. — Spisal Ivan Čampa.
»Za danes bo dovolj. Ni dobro preveč lepega hkrati.«
»No, zakaj ste taki?«
Pogledala ga je tako milo, da ga je v srce zabolelo. Ko se je dvignil, da bi šel, ga je prijela za roko. Nikdar ni imel še takega občutja ob podobnem prijemu.
»Lepo prosim, ostanite še malo le-tu, saj je tako lepo!« je prosila.
»Ne smem, gospodična, že tako sva se predolgo zamudila.«
Pobožal jo je po rami in nato odhitel po stezi v hišo, ne da bi se samo za trenutek ozrl nazaj. V srcu pa je sklenil, da je bilo to prvo in zadnje tako srečanje z njo.
Viktorija je še dalje ostala na vrtu. Strmela je za njim in ni mogla verjeti, da je Novak res odšel. Stopila je iz ute in se naslonila na kamnito ograjo. Zagledala se je nekam proti planinam. Burja, ki se ji je zaplela v lase, jo je vso razkuštrala in njena obleka je frfotala kakor metuljeva krila.
»Frica se boji,« je pomislila za trenutek. Spet ji je postalo hudo, da ni v tej uri doživela ob Novaku kaj drugega. Potem je trdo stisnila obe pesti in udarila z njimi po izpranem kamnu. In ne da bi misel, ki se ji je porodila v glavi, izvedla do konca, se je okrenila in še sama odšla urnih korakov proti hiši.
Potem je nekaj dni ni bilo na spregled. V tem pa se je zgodilo marsikaj.
Ker je bilo videti, da Fric kljub 'ponovnim odpovedim ne bo zapustil stanovanja, je nekega dne nenadoma dobil sodno odpoved. Tedaj je bilo v hiši mnogo vznemirjenja. Fric je ko besen pridrvel nad gospo.
»Se me hočete na vsak način znebiti, zato, kajne, da se bo potem vaša punčara lahko svobodno sestajala s tistim smrkavcem na vrtu in drugod. Prav, prav, a vedite: pojdem, vendar to pravim: še kesali se boste, da ste me vrgli iz hiše.«
»Oprostite,« je vzkipelo v stari gospe. »Vse, kar je dovolj. Nesramnosti na račun svoje vnukinje si pa ne bom dovoljevala. Vsaj toliko jo že poznam kakor vi in vem, kaj ji lahko zaupam in kaj ne. Pa naj bo že kakor koli, tisočkrat imam rajši, da hodi z gospodom Novakom kakor z vami. Še nikdar mi niste dali odkritega pogleda in še vedno sem si mislila, da imam opraviti z zahrbtnim človekom. Zdaj ste pokazali s svojo grožnjo, da se nisem kar nič varala v svoji sodbi. Pa kar poskusite z maščevanjem! Toliko je pa menda še pravice na svetu, da bo znala ukrotiti takšnegale ničvredneža, kakor ste vi. Prosim, da prej ko prej, najkasneje pa do večera, izginete izpod strehe.«
Dobrodušna starka se je tresla po vsem životu, tako jo je razkačilo nevljudno Fričevo govorjenje. Njegova grožnja jo je bila sicer nekoliko osupnila, vendar ni hotela pokazati strahu. Zdelo se ji je, da je bolje tako.
Nekaj časa sta se merila z očmi, ne da bi kateri dejal besedo. Potem pa se je ženici le zdelo preneumno stati ob tem odurnem človeku in obrnila se je, ne da bi mu dejala še kakšno besedo. Fric je mislil še nekaj reči, a videl je, da je že prepozno. Zato je samo zamahnil z roko in odšel v svojo sobo, da pospravi svoje stvari. Ko je šel mimo študenta, ki je sedel pri mizi in študiral, se je nalašč spotaknil ob njegov stol. Hotel je Novaka na ta način pripraviti k razgovoru.
Novak pa ni kazal prav nobene volje za kakšno razpravljanje in tudi vedel ni, kaj sta zunaj imela z gospo. Zato se je samo opravičil, ker je mislil, da je tako nerodno sedel.
toiiško prosvetno društvo. Ostalega občinstva ni bilo malo, Ob odprtem grobu so mu spregovorili v slovo predsednik KPD, zastopnik mladcev in s poslednjim Bog živi predsednik FO. Ob istem trenutku mu je dala zadnji pozdrav tudi zastava FO.
šel je docela po poti svojega brata Petra in s. Ivanke, ki imata lepe zasluge na tehničnem polju ježenske fantovske družine. V fantovski organizaciji je živel, v njej umrl in našel srečo, zai katero stremimo vsi. Duh njegov živi med nami in spomin nanj nam ne bo zamrl nikoli!
Bog živi!	FO na Ježici.
HOTEDERŠICA
Dolgo časa se že nismo oglasili v tem našem lepem fantovskem glasilu »Kresu«. Zato je že skrajni čas, da se zopet enkrat po dolgem času oglasimo.
Zopet so se širom Slovenije odprli prosvetni domovi, da prejmejo v svoje okrilje tisoče slovenske mladine, da sprejmejo množice fantov, ki so si čez leto nabrali novih moči za delo pozimi, bodisi v odsekih ali pa na odru.
Naš odsek, čeprav je bolj majhen, se je letos vkljub temu, da so hodili naši fantje na orožne vaje, še prav dobro razvijal. Zlasti naši sestanki so pod vodstvom našega novega duhovnega vodje bili prav živahni. Naše delo čez zimo se mora začeti še vse v ožjem obsegu, da bo imelo za-željen uspeh, čeprav nas je mala četa v tej naši obmejni fantovski trdnjavi, v tem našem skritem kotičku naše lepe domovine, se ne strašimo nobenih neprilik in zaprek in z mirnim srcem in ponosnim in vedrim čelom lahko zremo v bodočnost. Med nami ni strahopetcev in črnogledov, ki bi jim ob najmanjšem šumu zastrepetalo srce. So sami fantje, ki se zavedajo, da so sinovi slovenskih mater in d3i so vredni sinovi slovenske zemlje, ki tolikokrat ranjena in okrvavljena ni klonila. Fantje slovenski ob meji, zavedajmo se naše naloge, ki nam je doma, in ciljev, proti katerim gre naše delo. Zato naj bodo naša srca prežeta s še vse bolj živo narodno zavestjo, s še vse bolj trdno voljo za dosego naših ciljev in za zmago v bodočnosti! Bratje, v današnjem kritičnem času, ko ognjeni sij razžarja Evropo, ko se rešuje vprašanje miru in življenskih prostorov ob grmenju topov, in ko se ob brnenju letal in joku stotisočev nedolžnih žrtev tlači pravica, stojmo trdno, dobro se zavedajoč naše naloge, kakor neprehoden zid na braniku naše domovine! čuvajmo in ljubimo, kar je na-
š&ga, kar je slovenskega! Pokažimo hašim sosedom, da stojimo še trdno ih da ne bomo klonili. Širimo našo katoliško prosveto in omiko ob meji ki pokažimo našim bratom onkraj, da smo sinovi svobodne in močne domovine! Bodimo vredni potomci svojih očetov, ki so bili vedno na straži in se junaško borili za to zemljo, na kateri mi danes živimo, ki so Prelivali kri po planotah Doberdoba Ih ob bregovih Soče, bodimo vitezi haše zemlje in borci za pravično Stvar! čuvajmo našo domovino! Pojdimo v boj za katoliško prosveto ih zavedajmo se, da imamo svobodno domovino, katero so nam priborili haši očetje in naši voditelji! Zato pokažimo tudi v dejanju in ne samo v besedi, da hočemo biti domovini si-hovi in nikomur hlapci. Bog živi!
Ivan.
Šporine vesti
RUSKI PLAVAČI
So po nekaterih svojih rezultatih, ki so jih dosegli v plavanju, prišli v razred najboljših plavaških harodov sveta. Plavanje je sploh Zelo razširjen šport. Ni čudno, saj privabljajo morja, široki ruski Veletoki in druge vode navdušene kopalce, med katerimi se najdejo Pozneje plavalni prvaki. Ne le tekoče vode, tudi kopališča so polha. V Rusiji imajo nad 500 let-hih odprtih bazenov, ki nudijo ljudem oddiha in osvežitve. Tudi huiogo zimskih bazenov imajo. Število plavalnih klubov je veliko.
Največja ruska športna zvezda je svetovni rekord v prsnem plavanju Semjon Bojčenko, ki je Preplaval progi 100 m v času 1:08,8 minute, 200 m pa v času 2:31,6. To sta bajna časa, oba svetovna rekorda. Vso progo plava Bojčenko v krasno izdelanem, a težkem metuljčkovem stilu. (Njegov oče pa je menda utonil, ker ni znal plavati).
Ne samo Bojčenko, tudi drugi Plavači so odlični. Moška ruska Plavalna štafeta 4 krat 100 m je Plavala 3:57,5, kar je svetovni rekord. Tudi Mješkov je svetovni rekorder v plavanju s časom J;11.5 minute. Ušanov pa je naj-hitrejši ruski plavač na 100 m Prosto (kraul). Plaval je 57,5 sek. ”S1 ti plavači so mladi in bodo ^rjetno še izboljšali svoje rezultate.	P,	k.
»Zastran kakšne druge stvari se rajši opravičujte, ne zaradi malenkosti,« je spet začel izzivati Fric. »Če mislite, vi fantič, da ste se me znebili, ko ste pregovorili starko, da me je vrgla iz hiše, ste se kruto urezali. Tako bom hodil okrog vas kakor slaba vest in ne boste se me tako zlepa odkrižali. Boste že videli, kaj vam bom vse še pripravil. Sicer pa mislim, da bo sploh dobro, pozanimati se na šoli zastran vas. Tam bom tudi povedal, kako in kaj imate s to punčaro tu gori. Bom, bom, lepo juho vam bom pripravil.«
Stal je pred ubogim študentkom kakor velikan. Njegova drža, ki je tako močno spominjala na biriča kakega srednjeveškega graščaka, je pričala o neizrekljivi posmehljivosti, s katero je Fric ogovarjal Novaka. Ta je bil popolnoma miren in ni si mogel kaj, da se ne bi še sam nasmehnil, ko je videl, kako pomilovalno ga Fric gleda.
»Oprostite, gospod,« je dejal Novak. »Moja vest je zastran vas kar najbolj mirna. Z najmanjšo besedico nisem nikdar omenil gospe, da bi rad videl, ako bi šli. Tudi se mi zdi, da nisem pri gospe tako dobro zapisan, da bi vsako mojo besedo hitela izpolnjevat na vrat na nos. Še sam svojih nadlog imam preveč in res ne čutim potrebe, da bi se vtikal še v reči drugih ljudi. Kar pa zadeva šolo, sem tudi miren. Verjetno, da boste presenečeni, če boste stikali za menoj pri profesorjih. Vedno sem se izogibal, da ne bi prišel z vami v prepir in tudi danes nimam namena debatirati z vami.«
»Tak še zasmehovali bi me zdaj radi. Kakor da bi kdaj krave skupaj pasla. Glej, glej petelinčka, kako mu je zrasel greben, odkar misli, da bo sam pel na gnoju. No, no, ti bomo že pristrigli peruti.«
Fricu se je od jeze, da se mu tak nebogljenček upa zasoliti tako v obraz, kar kresalo v očeh. Taka ga je imela, da bi ga bil prijel in treščil skozi zaprto okno. Toda Novak tega ni čakal. Ko je sprevidel, da ima Fric popolnoma resen namen začeti prepir, je bil toliko pameten, da je vstal in zapustil sobo.
»Se mu bo že skadilo,« si je mislil.
V srcu pa ga je le zaskrbelo, da mu je Fric pretil. »Presneto, ta zlomek je kar slutil, da bi bil tudi jaz rad videl, če gre,« si je mislil. »Pa sem samo gospodični nekoč to omenil. Morda ima pa dekleta res rad. Toda končno: kaj vse to mene briga? Saj nisem njegov pokrovitelj in tudi tekmec ne. Vsaj pri Viktoriji ne. Če se mi je kdaj porodila želja, da bi ta človek odšel, se je to zgodilo iz vse drugačnih razlogov.« Tako je mislil sam pri sebi in se skušal nekoliko potolažiti. Pa ni nič pomagalo. V srcu mu je res vstajal vedno večji strah pred tem človekom, o katerem bi si skoraj upal priseči, da nima čiste vesti. Ze nekaj časa sta stanovala skupaj, a mož mu je ostal še vedno skrivnosten kakor prvi dan. »Taki ljudje, ki so vedno tako zapeti, niso dosti prida,« si je mislil. Bojazen pred tem, da bi mu Fric res utegnil kje škodovati, je bila tolika, da bi ga bila skoraj napotila h gospe prosit jo, naj prekliče svoj sklep in Frica ponovno vzame na stanovanje. Toda nekaj mu je reklo, da bi gospa svoje besede prav gotovo ne hotela vzeti nazaj, zato je to misel opustil in sklenil, da počaka, kaj vse se bo iz tega še skuhalo. Da bi se pomiril, je odšel v mesto in se ni mislil vrniti prej kakor šele zvečer, ko Frica gotovo ne bo več.
Precej dolgo je taval po mestu, ne da bi vedel, kam naj se dene. Bil je kakor izgubljenec. Nemir mu je sijal z obraza. Kljub temu pa je njegovo bistro oko videlo marsikaj, kar si je dobro vtisnil v spomin in sklenil, da ob prvi priliki še temeljito izrabi. Tako na primer ga je spreletela hudobna misel, ko je šel čez Čevljarski most, kaj bi bilo, če bi tisti napis na vogalni hiši nekoč snel in ga prenesel nekam drugam. Kar nasmeh mu je zaigral okrog usten, ko si je v duhu zamislil, kako bodo nekoč učenci prišli v šolo in bodo videli nad vrati namesto cesarskega kraljevega orla čudoviti napis
SCHUHMACHERWERKSTÄTTE
ČEVLJARNICA
»To bo spet zabave,« se je veselil v srcu, »na policiji pa iskanja in skrbi čez glavo.«
»In kakor gotovo sem tukaj, tako gotovo bom prenesel to tablo nad gimnazijska vrata, orla pa bom prenesel nad vrata ubogemu čevljarčku, da bo imel za spomin.«
Kar na vsem lepem se ga je polastila dobra volja ob tem sklepu. Nič več ni mislil na Frica in na njegove grožnje. Veselilo ga je samo to, da bo nemčurskim profesorjem in njegovim nadobudnim gojencem spet nekoliko podkadil. In trdno je bil prepričan, da mu bo tudi to pot uspelo čeprav je vedel, da je gimnazija v zadnjem času, to je od tedaj, ko se je na vratih poslopja prvič pojavil tisti protidržavni napis, zastražena.
»To so neumni, če mislijo, da jim bom priletel kakor pečena ptica v usta!«
Ves se je gubil v teh mislih in v trdni temi se je šele vrnil domov.
Fričeva soba je bila res že prazna. Dekla je umivala pod in tako drgnila s sirkovo krtačo po deskah, da je vse teklo od nje.
»Saj ga boste predrgnili,« se je pošalil Novak, ko je iz svoje sobe pogledal skozi odprta vrata v sosednjo.
»Tako smrdi za njim ko za dehurjem,« se je jezila dekla. »Ne zamerite, če je malo mraz tudi v vaši sobi, ampak morala sem odpreti vse na stežaj.«
»Res, prav tako je, kakor da bi prisegali,« se je Novak ponovno pošalil in ponovil besede, ki jih je večkrat slišal doma, čeprav jim ni vedel pravega pomena.
»Se je tudi nad vami znašal, kajne? Sem slišala,« se je košatila dekla. »Pa kar naj se še kdaj prikaže sem gori! Na gnojne vile ga bom nataknila in predrla kakor psa, zakaj drugega ne zasluži.«
»Ste pa preveč bojeviti.«
»Kaj ne bi bila! Že tedaj, ko sem ga prvič videla, sem vedela, da ne more biti kaj prida in sem bila odločno proti temu, da ga gospa vzamejo na stanovanje. Pa saj veste, kako je: gospa so stari in ne znajo ljudi več presoditi tako, kakor je treba. Postali so oprezni šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Potem so pa videli, kakšno nadlogo so si nakopali na glavo. Pa ko bi bil svoje barabije uganjal vsaj zunaj, tako da ne bi vedeli. Brigalo bi nas. Ampak tega nisem mogla videti, da je začel laziti za Viktorijo. Tako je to punče kakor angelček. Pa če ne bi bila gospe pravi čas pamet srečala, glavo bi šla stavit, da bi jo bil ta človek uničil. Saj se mu je že na obrazu videlo, da je bil sama pohota in nič drugega.«
Dekla, ki je bila že dvajset let pri hiši, se je štela kar k družini, kar je v besedah večkrat dala slutiti in se je videlo tudi po tem, da je vse gospodarstvo vodila ona po svoje. Zato si je lastila tudi pravico, vtikati se v take stvari, ki njo na vse zadnje niso nič brigale. In prav zdajle se je tako petelinila, kakor bi zamogla bog ve kaj.
Novaku se je zdela zanimiva v svoji preprostosti in ljubezni do vsega, kar je bilo v zvezi s to tiho družinico. Zanimalo ga je, kaj sodi o njem in jo je tudi vprašal.
»Pa menda mene ne sodite tako strogo kakor Frica?«
»Vas?« ga je pogledala. »Vi ste proti njemu ko noč pa dan. Pa kaj bi to!« je zamahnila z roko. Ni hotela naprej povedati nič več. Novak pa je vendar imel vtisk, da je pri njej kar dobro zapisan, in dobro se mu je zdelo, čeprav ni vedel, zakaj.
Potem sta se še dolgo pogovarjala o tem in onem. Kmalu se jima je pridružila še Viktorija, ki ji je sledila še gospa in razgovor se je zavlekel pozno v noč. Govorili so predvsem o bivšem stanovalcu in vsak je vedel o njem povedati kaj slabega. Samo Novak je molčal, zakaj ni hotel izdajati svojih misli nikomur.
Ko so se poslovili, se je vsem zdelo, da so se nocoj rešile velike more, in prepričani so bili, da bodo dobro spali.	(Dalje	prih.)
ŠPORT V RUSIJI
Po ruski revoluciji in svetovni vojni se je prostrana ruska zemlja ogradila z nekako neprehodno mejo, ki je preprečevala, da bi mogli dobiti o tej slovanski zemlji, njenih ljudeh, njihovem delovanju točne in resnične podatke. Preko ruskih meja so krožile raz- ( lične vesti o političnih neprilikab | in spremembah, o verskem prega- I njanju in sto drugih rečeh. Različne so bile te vesti.	1
O ruskem športnem življenji • pa smo imeli do zadnjih let kaj malo podatkov. In še tisti, ki s o | bili na razpolago, niso bili vedno ; točni, saj ni nihče mogel s sigut" r nostjo trditi o športnih ruskih i uspehih. Zdaj, ko so zapletenosti [ v svetu odprle ruske meje, se nam odkrivajo razne novosti, doslej tajne. Zlasti v športu.
Šport je v Rusiji razširjen kot malokje — in kar je najvažnejše, njegov vpliv je našel pota ? vse sloje in objel ogromno števil prebivalstva, kateremu daje svoje nenadomestljive koristi. Ni; prav, če bi šli mimo teh važnih dejstev, povsod okrog poglejm0 sosede in daljne narode in posnemajmo, kar je dobrega. In tega je mnogo!
21. junij se praznuje v Rusiji' po vseh njenih velikih in malib mestih kot telesnovzgojni dam Milijoni mladih športnikov ih športnic, polnih zadovoljstva ih zdravja nastopa ta dan v sprevodu, nastopih, tekmah itd. in pokaže moč športa in njegove koristi-Večina izvajanih vaj je bila namenjena obrambi domovine. To je tudi cilj športne vzgoje v RusijiJ Šport se zato zlasti goji v vojski-saj ji služi za utrditev junaških sinov, ki nabero v športu spretnosti, moči, borbenosti, veselja ih volje do dela in nudi primerih razvedrilo vsem, ki se posvečaj0 športnim panogam.
P. K.
Izdaja Zveza fant. odsekov. — Ure' juje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — *® uredništvo odgovarja A. Tronte« C. M., Groblje - Domžale. — Tisk® Misijonska tiskarna Groblje - Dob* Žale (Trontelj C. M.)