ILUSTRIRANI ISftffiSBSSKfflvSvvvS LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13"- LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 1. 4. FEBRUARJA 1915 IZHAJA VSAK ČETRTEK * STEV. 23. Ulica francoskega mesta po bitki. Jtalijani v Albaniji. g* Zakavkaškc bojišče, g* Turčija v vojski. g* (Kaznjenci v Sibiriji. g$ Prelaz llzok v našifr rokal). g* "Boji v Karpati}). <3f Podmorski čoln U VII. g> francoska admiralna ladja „Courbet". Gt Maši dragonci zajamejo oddelek ruske pefjote. g* Padli junaki. ■•■••■■•MiiaiiaMiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiittiiiiisiitataiiisaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiM^^aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiniuiiii Italijani V Albaniji« Italijanski vojaki v pogovoru z domačinkami. Na obvezovališču. Slika iz rusko-japonske vojske. — Napisal G. Erastov. — Prevel Ant. Žužek. Na dvorišču stare kitajske molilnice gori stražni ogenj. Včasi zapiha nočni veter in ogenj zagori svetleje ; prasketajoči plameni se vi-jejo visoko v mrak in temne sence plešejo po sivih stenah svetišča. Stara, širokovej-nata vrba stoji kakor čuvaj ob vhodu svetišča in žalostno pošumeva z ostanki svojih orumenelih listov. Povsod na dvorišču leže v rdeči svetlobi ognja ranjenci. Nepremično leže na mokri zemlji zaviti v sive vojaške plašče. Od časa do časa težko, zategnjeno stokanje in zmedeno govorjenje vročičnih. Tuintam plane kdo pokonci in se zgrabi za obvezano glavo; širokoodprte oči za-strme za hip v igrajoče plamene ali v neprodirno temo tam zunaj, kjer gore na višinah drugi ognji, podobni majhnim, rdečim pikam; nato se pokriža in mrmraje nerazumljive besede pade nazaj na tla ter umolkne. Nedaleč od grmade stoji zdravnik. Lasje na njegovi odkriti glavi so se tesno sprejeli in vise čez zgubano, potno čelo; obraz je pokrit z rosnimi kapljicami in upale prsi pod odpeto bluzo dihajo sunkoma, naporno; rokave ima zavihane do komolcev, roke pokrite s krvjo. Dolgo stoji in gleda ves zamišljen v prasketajočo grmado. Nato potegne z roko preko čela, kakor da se je otresel težkih sanj, in se obrne v molilnico. Pri vhodu postoji ob vrsti sivih postav, ki leže ob steni. Večinoma leže odprtih oči in gledajo v črno, brezzvezdno nebo; nekaterim igra lep, pokojen nasmeh okrog ustnic; drugi so odprli usta, kakor da hočejo nekaj zakli-cati, in tretji spet kažejo zobe. Tu vlada mir in tišina; nič stokov, nič blodnega govorjenja, še dihanja ni čuti. Tu leže mrtvi. Doktor jih prešteva z očmi in šepe-taje računa. Na prag stopi duhovnik. Ogenj z dvorišča osvetljuje njegovo sklonjeno, koščeno postavo, odeto v umazano, sivo suknjo, njegovo brado, bledi obraz in zmršene, dolge lase ter odseva v njegovih velikih, solznih očeh. Oče Lavrentij obstane pred mrtvimi, nervozno gladeč gube svoje revne duhovniške suknje. Do polovice zgorela, okapana kitajska sveča daje le skromno razsvetljavo; koti na visokem, z rdečimi, težkimi tramovi podprtem stropu so zagrnjeni v temo. Na izrezljanem oltarju stoji med dvema lesenima, masivnima stebroma mirno in dostojanstveno podoba Bude; svoje dni je bila bogato pozlačena, a sedaj je že vse odpadlo in obledelo. Pred Budo leže ali stoje maliki, veliki in majhni, pozlačeni in poslikani, darilne skodelice, težki svečniki iz svinca, listi papirja, popisanega z molitvami, zvitki blagodišečih svečic; v kupu pepela ostanki darovanega sadja; stari, raztrgani molitveniki, vezani v modre prtene platnice in s svinčenimi zaklop-nicami, polomljeni šopi umetnih cvetlic, ki so nekdaj krasile oltar, čepinje razbitih darilnih žar, molilne kroglice. Med vso to šaro leže pomešani krvavi šopi šarpije, umazani konci obvez in razbite stekleni-čice za zdravila. Ob oltarju se svetlika iz polteme visoka, z debelo plastjo prahu pokrita krsta, pač namenjena za smrt bonca. Velik boben, ki je gotovo služil ob posebnih prilikah svojemu namenu, nadomestuje sedaj mizo in je ves obložen z zdravnikovimi steklenicami in orodjem. Blizu odprte skrinje vojne lekarne leži na raztrganem, umazanem plašču častnik. Glavo ima vso v obvezah, ki so močno krvave. Roke z očrnelimi prsti pritiska na prsi. Zelo se muči in njegovi bolestni vzdihi napolnjujejo ves prostor visoko pod strop. Na drugem koncu svetišča je polno ranjenih vojakov. Luč seveda ne seže tjakaj, le obveze se belijo iz mraka. V vsem prostoru diši močno po krvi in jo-doformu. Kmalu prideta zdravnik in oče Lavrentij. v Doktor se skloni čez častnika, potipa čelo in roke, zmaje z glavo in sede na prazen zaboj od prepečenca. »Štiriindvajset,« pravi in si napravlja pipo...... »Štiriindvajset,« ponovi oče Lavrentij za njim; stoji pred oltarjem, roke prekrižane na prsih in strmi v zdravnika. »Štiriindvajset ! .. . Toliko . . . mrtvi. . . spe . . . Jezus Kristus! Štiriindvajset, štiriindvajset !« Boječe pogleda častnika, nagne glavo na prsi in jame šepetaje premikati ustnice. V bližini se zaslišijo koraki. Oče Lavrentij se strese in se ozre plašno v vrata. Vstopi zdravnikov pomočnik, študent medicine, udrtih lic, sključen in ves zavit v plašč. »Nič bolje ?« vpraša zdravnik. »Ah, kako naj bo bolje! Bom pač tudi poginil!« odvrne študent in se zgrudi na sukneno preprogo v kotu. Zdravniku se zmrači čelo in slabe volje kadi pipo. Čez nekaj časa se zgane študent pod plaščem: »Gotovo ste si izbrali smrt od lakote, Ivan Kapitonovič ?! Danes še niste ničesar zaužili. Zastran mene si ne pritrgujte — številka 23. ilustrirani glasnik 271. stran 4ltllltll||lll(l|ll|ICllBIII|t||lll|l|||||||ta|l|||iiaat>llaAttlSlllt>lllltllllltVfVlllltlllllllll>llllllitllllllVlllllllllllllltll>ailtllflllllllIllllllllllltlllllllllllltBtlllllllllllllltllllltVIII>llllllll IllllllIIIBtftABIIIItf>fMUM1II zakaj neki? Jaz sem"že tako na koncu, počemu bi še jedel ? Le neumna in potratna zamuda. Pop je tudi dejal včeraj, da , . . no, a Vi morate na vsak način jesti, Vi!« »Ne vznemirjajte se, Andrej Pavlič, ne de Vam dobro. Ležite mirno!« pravi zdravnik. »Tudi prav ! Ha, ha, kmalu bomo vsi ležali mirno.« Študent se zavije nazaj v plašč. Doktor je medtem pokadil pipo in privlekel na dan škatlico konserv. »Ali disenterija človeka kmalu pobere ?« vpraša oče Lavrentij. »Boste že videli, kadar poginem,« zakriči študent pod plaščem. »Pustite ga, pop, saj je že bolj mrtev kakor živ. Danes je, revež, obvezal osemdeset mož. Rajši kaj pojejte! Prav slabo izgledate danes.« »Ah, rajši ne, hvala lepa, dragi moj, hvala lepa! Nisem lačen in tudi ne maram preveč skrbeti za svoje grešno telo.« Sanitetni podčastnik stopi na prag. »Kaj novega' Mihejev?« »Še eden!« »Težko ali lahko?« »Še ne morem dognati. Kožo na glavi ima obdrgnjeno, a ne spoznam, kje tiči glavna poškodba.« »Ali se drži še sam pokonci?« »S težavo — a kam naj ga spravim ?« »Hm, da . . . To je vprašanje . , . Vzemi svetilko! Pojdiva!« Popusti načeto konservo in odide s sanitejcem na dvorišče. »Še eden! O Bog, o Bog! Kdaj bo tega konec ? . . .« toži oče Lavrentij. »Vedno nove prinašajo ... In počemu umirajo vse te krščanske duše ? . . . Smrt je napravila imenitno gostijo ... In stoji zapisano: Ljudstva vstanejo — — —« »Tak nehajte vendar,« prosi študent in se zravna pokonci. »Kdo naj to prenese ? Eden stoka, drugi plače, tretji ble-beče neumnosti. Kaj je tukaj pekel ? Norišnica? . .. Ljudstva bodo vstala? Pustite jih, naj se more, naj se nabadajo, naj se sekajo! .. . Da bi Vas vrag!« Oče Lavrentij umolkne. Počene na tla in podpre glavo z rokami. Dolgi prameni las mu padejo čez obraz, samo oči, velikih in strmečih, ne zakrijejo. Doktor se kmalu vrne, zapiše nekaj v knjigo in se znova spravi nad konservo. jani v Albaniji. Italijanski vojaki na straži ob i V temnem delu molilnice govore ranjenci v deliriju, drugi glasno smrče. Častnik zdajpazdaj globoko, pretresljivo zavzdihne in zastoče. Zdravnik je konservo pojedel, leži na umazani preprogi in dremlje. Študent leži nepremično pod plaščem. Oče Lavrentij se je naslonil ob steber in z zaprtimi očmi moli. Tako mine ura. Mirno. Le ranjeni oficir vzdihuje ves čas. Naenkrat dvigne oče Lavrentij glavo in se obrne k vratom. Trudni, počasni koraki drse po kamnitem tlaku, prihajajo bliže. Oče Lavrentij steza vrat in pritiska roki na srce. Med vrati se prikaže sklonjena, široka postava vojaka. Previdno vstopi, obstane med vrati in se prime za podboje. Pazljivo gleda okoli sebe, kakor da nekaj išče. Gre še par korakov dalje. Ko zagleda očeta Lavrentija, obstane kakor ukopan. Mišice na obrazu se napno in z gornjim telesom se nagne naprej, kakor da se hoče zagnati vanj. Tudi oče Lavrentij ne odmakne oči od njega in tako se gledata par groznih trenutkov. Njuna obraza sta si čudovito podobna. Vojak se zgane, oče Lavrentij zakriči. Zdravnik odpre oči in plane pokonci. »Kaj je ? Kdo je ? Ranjenec ? Kaj ti je ?« Vojak se obrne k doktorju. Izraz njegovega lica se hipoma izpremeni in okrog usten mu šine otroško preprost smehljaj. Samo njegov bolestno napeti pogled išče okoli, kakor da pričakuje nekaj skrivnostnega, groznega. »Kaj te boli, dragec ? Koga iščeš ?« vpraša vnovič zdravnik, »Iščem . . . Vaše blagorodje , . . glejte, iščem častnika . . .« začne z negotovim glasom. »Častnika iščeš? Katerega in zakaj?« »Oh, tistega , . . enega onih . , . japonskih . . . Vaše blagorodje.« »Aha, tak tako smo!« de zdravnik tiše in naguba čelo. Stopi pred vojaka in mu pogleda ostro v oči. Ta se še vedno preprosto smehlja, a oči umakne pred njim. »Torej japonskega častnika iščeš?« »Na povelje, Vaše blagorodje ... tu nekje tiči . . . Ko sem tako ležal ... ga zagledam . . . šel je čez dvorišče naravnost sem noter , . . Njegove oči . . .« »Hm! Njegove oči, praviš. Kaj je z njegovimi očmi?« »Ko sem !ga hotel s kopitom puške po glavi . . .« »Tako, tako . . . no, in?« »Sva se oba zvrnila po tleh"'. . . da, oba . . . zgrabim ga za goltanec . . , začnem ga daviti . . . oficirja . . . Japonca . . . Njegove oči so postale tako velike . . . kar okrogle . . . tako me je gledal, hropel je in me je gledal, in njegove oči so bile tako . , .« »No, in?« »No, pa sem ga zadavil!« »Zadavil!« ponovi s tresočim glasom oče Lavrentij. »Na povelje, Vaše blagorodje!« Zdravnik si otira čelo, migne z očmi očetu Lavrentiju in potreplje vojaka po rami. »Dobro je, dobro, ljubi moj . . . Ga že najdemo, tvojega oficirja. Povprašamo našega podčastnika, gotovo ve.« »Na povelje, Vaše blagorodje !« »Mihejev!« pokliče doktor skozi okno, zamašeno s papirjem. Podpolkovnik Minnich, adjutant bosenskega deželnega šefa pl. Sarkotiča. ...................................................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlItlllllllllltllllllllllllUlIlllllllllllll.....Illllllllllllllllllllllll.......................................................................................... STRAN 272. ILUSTRIRANI GLASNIK 23. ŠTEVILKA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllCillllllllllllllllllll II11II11111II1111IIIII11II illlllllll II11IIII111IIIIII ■ IIIII11III111111111M 111II lllll IIIIII111IIII lllll ■ IIIII It I lllllttlllllllllllll IIIIIIIII111 iiiiii iiiiiiniiiiniiiii iiiiii i Sveta vojska razglašena v kurdski vasi. »Daj, pokaži mu, pokaži, japonskega oficirja, veš ? . . .« ukaže doktor na glas in pristavi natihoma: »Spravi ga spat, pa glej, da ne bo delal neumnosti, razumeš?« Na pragu se bolnik okrene in pristavi roko k čepici: »Pokorno naznanjam, Vaše blagorodje: na straži številka pet vse v redu!« »Že dobro, z Bogom!« Tudi oče Lavrentij odide kmalu vun. »Tega sem se zmeraj najbolj bal; a se mi zdi, da to že ni več prvi slučaj!« »In pop,« reče študent izpod plašča. »Ali niste še ničesar opazili?« »Da, mogoče tudi on . . .« »Konec se začenja!« pravi študent. »No, kaj zato! . . . Mogoče sva midva tudi že zapisana ... Z menoj, seve, bo bolj enostavno. Brrr! Slišite, Ivan Kapitonovič, vbrizgajte vendar temule praporščaku kaj . . . sicer bo še dve uri stokal.« »Se ne splača. V pol ure dotrpi. Naše zaloge so itak pičle.« »Vem, da nismo založeni; ampak če bom začel tako tuliti, boste pač — ker sva prijatelja, veste — žrtvovali zame malo dozo . . . Oh, oh! Prokleta stvar!« In začne s spremenjenim glasom stokati ter se zvija in krči pod plaščem. Oče Lavrentij pride nazaj. Zelo je vznemirjen, ozira se nemirno okrog sebe ter poka nervozno s členki prstov. Turčija V vojski. Trije sinovi turškega sultana na obisku pri nemškem generalnem štabu. Zdravnik ga opazuje mračnega obraza. »Stoosemnajst,« reče oče Lavrentij. Ves se trese in .neprestano premika osi-nele ustnice. »Stoosemnajst!« »Kako mislite, pop ?« »Mrtvih — v Gospodu zaspalih — stoosemnajst jih je ! Ah, ne, pozabil sem, dva sanitejca sem pozabil: stodvajset! — Dobri Bog!« »No, no, tako hudo ni! Sanitejca tudi mrtva? Ni mogoče! Ušteli ste se, pop!« »Vsi so mrtvi, vsi, ti pravim,« ga začne tikati oče Lavrentij. »Tudi tvoji sanitejci! Sam sem jih videl. Stodevet-najst, stodvajset, stoenaindvajset! Gospod, daj njegovi duši mir in pokoj! . . .« »Nehaj, nehaj!« zavpije študent ves iz sebe in se trese v groznici. Doktor ga skuša pomiriti. »Kriste, Kriste ! Nazadnje res še sam zblaznim,« mrmra študent z drhtečim glasom. »Oprostite mi, Ivan Kapitonovič, ne vzdržim več tukaj! Popolna norišnica!« »Že dobro, že dobro! A kaj naj storim ? Saj se tudi jaz komaj držim.« Oče Lavrentij je snel obredno ogrinjalo z rame in ga žalostnega obraza suče v rokah Naenkrat stopi pred zdravnika, se zruši pred njim na kolena in prekriža roke na prsih; zaplaka kakor otrok, solza za solzo se mu udere po licih in se skrije v gosto brado, v njegovem bolnem glasu vibrira ganljivo mehak ton: »Ivan ... Ivan Kapitonovič . .. ljubi.,. dobri... pustite me proč ... pusti za Krista... moja duša plaka... toliko krščanske krvi prelite , . . vse mrtvo, vse . . . pusti me!« Doktor mrmra nekaj nerazumljivega. »Saj veš . . .« jeclja oče Lavrentij, »njihov pastir sem, da, njihov pastir, ,Ne ubijaj!' S križem sem jim blagoslovil pot, v smrt sem jih blagoslovil. In sedaj . . . Strme v nebo in vpijejo po maščevanju in pravici. Brez odveze, brez svetega obhajila so odšli otroci božji. Ne zmorem več! Za božjo voljo, piši na oblast-nije. Rad bi v svojo vas nazaj, v Pjatnickoje . . .« Oče Lavrentij prestane in po-sluhne. Deževne kaplje začno bobnati po papirju na oknih. Vedno hitreje in močneje. »Nevihta! — Kam naj spravim ranjence ?« Zakavkaško bojišče. Skalnata struga reke Tjerek. »Nebo plače. Sam Gospod Sabaot se je razjokal nad nami,« reče oče Lavrentij in se pokriža ter začne moliti, »Andrej Pavlič! Ali ste bili v divi-zijskem lazaretu? Kako ste opravili tam?« Študent pogleda izpod plašča in odgovori kakor v sanjah: »Da, bil sem tam in sem jim povedal.« »No, pa?« »Tam je vse prenapolnjeno. Ne dajo niti obvez. Pravijo: ,Če ste jih sprejeli, jih pa še sami preskrbite. Nas to nič ne briga in navsezadnje tudi nimamo zadostnega števila voz.' Tako pravijo!« »To je pa že . , . ti moj Bog, leže tukaj na golih tleh, prav kakor v močvirju, docela premočeni . . ,« »Kaj bi tisto, Ivan Kapitonovič, saj je vseeno, M . . , m , . , meni je tako slabo . . .« Doktor se vsede na zaboj in podpre glavo z rokami. Oče Lavrentij se je zmuznil skozi vrata in sedi zunaj v dežju na kamenitem tlaku. Pesem dežja se druži s hropenjem umirajočega oficirja. Skozi odprta vrata se vidijo ranjenci, ki leže na dvorišču. Čisto mirno leže in dež lije curkoma nanje in slabotni svit pojemajočega ognja jih obžarja krvavordeče ., , Mračne, pošastne sence prihajajo iz kotov. Dež bije ob tlak, monotono udarja ob streho. Včasih zaziblje ve ter bronaste zvončke, ki so pritrjeni na oglih molilnice, da za-zvenijo narahlo, melanholično, kakor da plava tiha tožba od bogvekod skozi noč. po svetu Svetovna vojska. Kar se je že pred meseci dogodilo v Flandriji in Franciji, to se sedaj dogaja v Galiciji in na Rusko-Poljskem. Bitke so obtičale na mestu in se ne premaknejo. Med sovražnimi jarki, v katerih leže vojaki ukopani, je komaj par sto metrov razdalje; oddaleč je videti vse mirno, le krogle hite z ene strani na drugo. Če se kateri stranki posreči, da začne prodirati, si osvoji na dan le par korakov prostora. Topovi igrajo sedaj glavno vlogo; oni pripravljajo tla za prihodnje bitke, rušijo ..........................................................................................................................u........■miitiiimiiiiimiiiiii.............................................................................................i..................................................................................imhhiiiihiiiiiii.....mm številka 23 ilustrirani glasnik 273. stran •MMHIMII.................1............................................MMM........IHIHIHMH......I............................................HMIMM......I.......I................................III.....MMIMM...........I.....III.......I......IMMIi.............III..........Illl........I.................lllll...........................MIHII«......I* utrjene sovražne postojanke in tako omo-gočujejo pehoti prodiranje. Bitka traja neprestano, toda bojišče se prav nič ne izpremeni. Vendar so naše čete dosegle v Bukovim lepe uspehe. Rusi so nameravali na jugu obiti Karpate in priti po tej poti na Ogrsko. Naša bukovinska armada je to prodiranje ne le ustavila, temuč vrgla Ruse tudi nazaj ter zopet osvojila postojanko Kalibabo, s čimer je Rusom za nekaj časa vzeto upanje na nadaljnje prodiranje. Tudi nemški pohod proti Varšavi se je zadnje tedne vsled neugodnega vremena ustavil; medtem so Rusi varšavske utrdbe izpremenili v nenavadno močne obrambne postojanke. Bolnišnice so v Varšavi tako prenapolnjene z ranjenci, da vse lahko ranjene prevažajo v notranjost Rusije. Dne 23. januarja je nemško brodovje napadlo v Severnem morju angleško vojno brodovje. Razvila se je bitka na razdaljo 10 milj, ki je trajala tri ure; prvi so se umaknili Angleži. Nemci so izgubili eno oklopno križarko, Angleži pa — po nemških poročilih — eno oklopno križarko in dva torpedna čolna. Angleži te izgube taje. Francoska admiralna ladja »Courbet«, poškodovana od avstrijskega podmor. čolna U XII. Na zahodnem bojišču se po občutljivem francoskem porazu pri Suasonu ni dogodilo nič pomenljivega. Na srbski in črnogorski meji boji popolnoma počivajo. Tem bolj so sedaj diplomati na delu. Države trojnega sporazuma so napele vse sile, da pridobe nevtralne države, zlasti Italijo, Rumunijo in Bolgarijo, na svojo stran; v ta namen ne štedijo denarja, podkupujejo liste in ustanavljajo nove časnike, ki naj bi v teh državah agitirali za vojsko. Kar se tiče Italije in Bolgarije, se je ta trud izjalovil. V Italiji vedno bolj pešajo stranke, ki so se navduševale za vojsko z Avstrijo, in mnogi poslanci, ki so bili prej pristaši vojske, so sedaj za nevtralnost. Prav tako se ni obnesla vojna agitacija na Bolgarskem in vse ruske vabe, ki naj bi zapeljale Bolgarijo, da se dvigne proti Avstriji, so ostale doslej brezuspešne. V doglednem času torej ni pričakovati novih vojnih za-pletljajev. Avstrijski podmorski čoln U XII,, ki je poškodoval francosko admiralno ladjo »Courbet«. Razširjajte Ilustrirani Glasnik'! Ladja pred bitko. V svetovni vojski smo doživeli že več pomorskih bitk, ki sicer niso bile odločilne, pa so se vendar častno končale za našo in nemško mornarico. Pred kratkim se je izvojevala med Nemci in Angleži pomorska bitka v Severnem morju. Zato bo zanimivo izvedeti, kako se bojna ladja pripravi na tak boj. Kadar poveljnik vidi, da utegne kmalu priti do boja, ukaže najprej, da se odstrani s krova vse, kar bi moglo biti topničarjem pri njihovem delu v napotje; zlasti se takoj spravijo v kraj vsi predmeti, ki se v slučaju, da jih zadene sovražna krogla, razbijejo in so vsled tega posadki sami nevarni. Drogovi, ki podpirajo streho, se polože na krov ali se pritrdijo ob strani, ravno tako se odstranijo kljuke, na katerih vise čolni. Seveda morajo tudi vse vrvi, ki niso na krovu neobhodno potrebne, izginiti. Svetli zaklopi oken, ki so iz medi, in steklena pokrivala se spravijo v notranjost ladje ali pa se ob začetku prave bitke vržejo v morje. Namesto njih pri-vijejo jeklene zaklopnice, ki vse odprtine trdno zapro. Vse stopnice in lestvice, ki služijo udobnosti, se denejo v spodnje prostore ali vržejo v morje. Razen tega je potrebno, da se vse posode z alkoholom, podlistek 'Lepa Blanka.] Roman. Napisal P. Zaccone. — Prevel Josip Medic. (Dalje.) »Najbrže si je ime izpremenil.« »Da, gospod kurat.« »In kako se imenuje sedaj?« »Sedaj se kliče gospod Morton.« Komaj je Leon izgovoril te besede, se je tretji popotnik naenkrat zbudil, skočil in sedel bliže k njemu. »Oprostite, gospod,« je dejal z angleškim naglasom, »ali niste izgovorili imena Morton?« »Da, imenoval sem gospoda Morto-na,« je odgovoril Leon začuden od tega nenadnega vprašanja. »Torej ste morda poznali tega gospoda?« »Poznam sicer človeka, ki nosi tako ime, pa dvomim, da bi bil ravno isti, ki ste ga poznali Vi.« »Zakaj?« »Že zato, ker gospod Morton, o katerem govorim jaz, ni Anglež,« »Ali je to gotovo?« »Popolnoma gotovo,« »In vendar so vsi Mortoni iz Londona,« »Razen tistega, o katerem govorim,« »Čudno!« »To ni tako čudno,« se je nasmehnil Leon, »Kaj mislite s tem reči?« »Samo to, da nosi morda človek, ki ga poznam, ime, ki ni njegovo,« Mož rdečih las je zopet skočil, »O, o!« je vzkliknil in oči so mu čudno žarele, »Stvar postaja vedno bolj zamotana! Zato mi ne boste zamerili, če bom nadaljeval z izpraševanjem.« Pri teh besedah se je Leonovo čelo nagubančilo in mladenič je začel natančneje opazovati svojega soseda. Toda v hipu, ko je hotel odgovoriti z vso oprez- nostjo, ki se mu je zdela potrebna, se je vlak ustavil in ob vozovih se je razlegal klic sprevodnikov; Fontenblo! Anglež je nestrpno zamahnil z roko. »Gospod,« je dejal Leonu, »tukaj moram izstopiti in tako mi žalibog ni mogoče nadaljevati najinega zanimivega razgovora; vendar mi dovolite, da Vas poprosim zadnje usluge.« »Govorite, gospod! Kako uslugo bi Vam mogel izkazati?« »Stvar je zelo enostavna: Rad bi vedel za Vaše ime in za mesto, kjer bi Vas mogel zopet najti.« »Kako, da se tako živahno zanimate ...« »To Vam bom razložil kasneje.« »Če Vam povem svoje ime, je pravično, da zvem tudi jaz za Vašega.« »O, gotovo! Glejte, to je moja vi-zitnica.« Pri teh besedah je tujec podal svojo vizitnico, na kateri je bilo natisnjeno njegovo ime in stan. Leon je karto naglo pogledal in se je zdrznil. IIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIMHIIMMMI STRAN 274. mim IIIIIIII II 111 H tiMimti tiiiiiit#if tMMii' ILUSTRIRANI GLASNIK .................................................IIIIIIIIIIMIIIIIIMMIllllllllllllllllllilMIlllllllllllllllHIIIIIIIHH^MIIIIIIimillll......................................................IIHIIII.....II...............................................................■ UIIMMIMMIUIIMIHIUIIIIHMMM« Oproščeni koroški župnik Svaton in njegov zagovornikljubljanski odvetnik dr. V. Pegan. terpentinom ali drugimi vnetljivimi tekočinami, ki so sicer varno spravljene na krovu, pomečejo v vodo, ker bi njih eksplozija utegnila ladjo uničiti. Jadra pomožnih čolnov se najprej pomočijo v vodo, potem se z njimi čolni ovijejo, da se zavarujejo pred ognjem. Vrhu tega opremijo še vsak čoln spodaj s posebno mrežo, ki brani, da ne lete trske po krovu, če sovražna krogla čoln razbije. Signalno moštvo je pripravljeno, da signale daje in sprejema. Platnice knjige, v kateri je ključ za signale, se obteže s svincem, da se vržejo v morje in potonejo, če bi se ladja slučajno morala sovražniku vdati, ker sovražnik nikakor ne sme dobiti ključa za naše signale. Zastava visi kolikor mogoče nizko, da je sovražnik ne odstreli tako lahko. Tudi spodaj se odstranijo vse stopnice in lestvice, ki niso neobhodno potrebne. Shrambe z jedilnim in drugim orodjem se denejo na dno ladje ali pa se vržejo v morje. Vsa vrata, ki so za vodo neprodirna, se morajo pred začetkom boja zapreti, če niso za občevanje na ladji nujno potrebna. Glavni zdravnik uredi na ladji dvoje ali troje obvezovališč, vsakemu zapoveduje po en asistenčni zdravnik. Vsaka bojna ladja 1. razreda mora imeti vsaj tri zdravniške častnike; ruske ladje jih v vojski z Japonci niso nikoli toliko imele. Kje se urede obvezovališča, je odvisno od zdravnika. Miza, pri kateri obedujejo častniki, se navadno porabi kot operacijska miza; drugo obvezovališče je večinoma v ladijskem lazaretu, tretje pa pod varnostnim krovom, kamor sovražni streli ne zadevajo. Ko so vse te priprave končane, je ladja sposobna za boj. doma tfCiSlltMIBtltA>IICISItlltl Hvtltll BlftAAIMttatll ■■•lllluailvmillllUtllll*iaCaalllltl>l*tlllllltllt>llltStt>t>IBIBtlll>B<9k|?ftVIIIVflVBIIOII*|il«tlSI STRAN 278. ILUSTRIRANI GLASNIK 23. ŠTEVILK llltllllllltlllllllllll t#fllMAIiMillMBIIlClftStltl##llllltlB 1IIVIV11 Btllll BBIII ■ IIB BIBliaill llllltllllllllllllllllllllllltllllllltCIl B»rV9til II lllltllllllllllllllllllllllll>IIBBItlB4ll>*iB**tlBlitBBIIIB#iaBmi41ltiiaill4*t. Ruski politični kaznjenci pri delu v Sibiriji. »Kako je tam ? Hudo ?« »O, strašno!« In vojaški pismonoša je dirjal dalje. Streljanje s topovi se je zopet začelo z vso močjo in Kaluginu je prišla v glavo jako navadna misel, misel na smrt. Pa Kalugin je bil samoljuben in obdarovan z lesenimi živci, bil je to, kar se z eno besedo imenuje: hraber. Ni se vdal prvemu čuvstvu in je jel samemu sebi dajati pogum. Spomnil se je nekega pobočnika, menda Napoleonovega, ki je, izročivši povelje za napad, z okrvavljeno glavo pridirjal k Napoleonu. »Vi ste ranjeni?« mu je rekel Napoleon. — »Oprostite, Veličanstvo, jaz sem mrtev,« je rekel pobočnik in na mestu padel mrtev s konja. Njemu se je to zdelo jako lepo in mislil si je, da je tudi on malo podoben temu pobočniku; potem je udaril konja z bi čem, se še bolj po kozaško postavil v sedlu, pogledal kozaka, ki je stoječ v stremenih dirjal za njim, in je popolnoma pogumno prijahal na kraj, kjer je moral stopiti s konja. Tukaj je našel štiri vojake, ki so sedeli na kanonih in kadili tobak, »Kaj delate tukaj?« je zakričal nad njimi, »Ranjenca smo odnesli, Vaše blagorodje, sedaj smo pa malo posedli, da se odpočijemo,« je odgovoril eden izmed njih, skrivajoč pipo za hrbtom in od-krivši se. »Da se odpočijete! Hitro mesta !« In je šel z njimi po jarku, vedno srečavajoč ranjence. Ko je prišel vrh klanca, se je obrnil na levo. Ko je napravil še nekaj korakov, je bil popolnoma sam. Blizu njega je prižvižgal kos bombe in udaril v jarek. Potem je zagledal drugo bombo pred seboj in zazdelo se mu je, da hiti naravnost proti njemu. Stekel je še kakih pet korakov in legel na tla. Ko se je bomba razletela daleč od njega, je bil strašno nevoljen sam nase in je vstal ter se ozrl krog sebe, če ga ni kdo videl. K sreči ni bilo nikogar. Strah se ga je tako polastil, da se ni hotel umakniti drugemu čuvstvu. On, ki se je vedno bahal, da se ničesar ne boji, je pospešil korake in se skoro po tleh plazil po jarku. »Oj, hudo je!« si je mislil. »Gotovo me ubijejo.« Čutil je, da težko diha in da se trese po vsem telesu; čudil se je samemu sebi, ali ni si prizadeval, da bi to čuvstvo premagal. Naenkrat so se pred njim zaslišali koraki. Hitro se je stegnil, vzdignil glavo in pogumno porožljal s sabljo. Sam sebe na svoja ni spoznal. Ko se je sešel z ženijskim častnikom in pomorščakom in je prvi zakričal nad njim: »Vlezite se !« ter pokazal na svetlo točko bombe, ki se je svetleje in svetleje, hitreje in hitreje približevala in padla poleg jarka, je le malo in nehote pod vplivom prestrašenega klica nagnil glavo in šel dalje. »Vidiš, kako je pogumen!« je rekel pomorščak, kateri je mirno gledal padajočo bombo in s skušenim očesom pre-računil, da njeni kosi ne morejo zadeti v jarek. »Še vleči se neče!« Samo nekoliko korakov je Kalugin še imel prehoditi do dobro zavarovanega stana poveljnika utrdbe, kar se ga je zopet polastil ta neumni strah. Srce mu je močneje bilo, kri mu je šinila v glavo in moral se je premagati, da pride do stana. »Kaj si tako upehan?« je rekel general, ko mu je izročil povelja. »Jako hitro sem šel, Vaša ekscelenca.« »Ali hočete kozarec vina ?« Kalugin je izpil kozarec vina in prižgal cigareto. Boj je ponehaval; samo topovi so še močno grmeli z obeh strani. V generalovem stanu so sedeli samo general N., ki je bil poveljnik utrdbe, in še pet častnikov, med njimi Praskuhin, ter so govorili o raznih podrobnostih poslednjega boja, Sedeč v prijazni sobi, prevlečeni z modrimi tapetami, opremljeni z divanom, posteljo, mizo, na kateri so ležali papirji, s stensko uro in sveto podobo, pred katero je gorela luč, gledajoč ta znamenja življenja ter debela bruna, iz katerih je bil narejen strop, in poslušajoč streljanje, ki se mu je v sobi zdelo slabotno, Kalugin kar ni mogel razumeti, da je moral dvakrat premagovati tako neodpustljivo slabost. Jezil se je nase in želel nevarnosti, da bi znova samega sebe poskusil. »Kako me veseli, da si tukaj, stotnik,« reče pomorskemu častniku v štabnočast-niški suknji, z velikimi brki in Jurijevim redom, kateri je ravno tedaj prišel v sobo prosit generala, naj mu da delavcev, da popravi strelni lini, ki sta se bili zasuli. »Meni je general ukazal poizvedeti,« je nadaljeval Kalugin, ko je poveljnik baterije nehal govoriti z generalom, »ali morejo Vaši topovi streljati s kartečami.« »Samo eden more,« je odgovoril glasno stotnik. »Pojdiva vendar pogledat!« »Stotnik je skremžil obraz in srdito zakričal. (Dalje.) Na prelazu Užok po ruskem porazu. nnsniilfiriliHilItlillllliMllillillillliilhiitiiiii iMliiiiihlttiiirtlihiliiilniiliilHliiltiiMMiiiiiiiitiiliiiHiiiililiiitiiiiiiiiiMHiiiiiiiiltu ILUSTRIRANI GLASNIK 279 STRAN iiMriumiiMiiiimiiiiiiiuiimiiiiiiiiiHii iiiiuiiii................................................................................................................................................................................. dogodbe Zvest svetovalec. Švedski kralj Karel XII., ki je v petnajstem letu zasedel prestol, je nekega dne jahal v spremstvu svojega strica, vojvode Holštajnskega, in nekaterih drugih gospodov. Po poti je družba naletela na visok kup drv. Vojvoda je svetoval mlademu kralju, naj poskusi priti s konjem preko te zapreke. Karel je bil takoj pripravljen. Ravno je hotel izpodbosti konja, ko priskoči grof Vahtmajster in mu reče: »Nikar ne storite tega, Veličanstvo!« Tedaj se je vojvoda Holštajnski razvnel: »Kako se drznete braniti kralju, da stori, kar hoče?« »Vaša prevzvišenost se lahko odloči za tak drzen poizkus, toda moj kralj naj tega ne stori!« mu je mirno odgovoril grof. »Zdi se, da ne veste, s kom govorite!« je vzkliknil vojvoda besen. »Vem,« se je glasil mirni odgovor; »govorim z vojvodom Holštajnskim. Moj kralj si pri takem drznem skoku lahko zlomi vrat. Ali mislite potem Vi, vojvoda Holštajnski, postati švedski kralj? Toda to se ne bo zgodilo, dokler se jaz imenujem Hans Vahtmajster,« Tedaj je kralj obrnil konja in potrepal starca po rami: »Ne, dragi moj, jaz ne bom skakal preko drv!« zdravstvo karni) 8 dni, potem prevri v ponvi in precedi. Pretlači olje v vino, oboje dobro zmešaj. Ako je vročina v drobu, namoči krpo z oljem in deni obkladek na jetra. Dobro zdravilo za slaba jetra. 1/2 kg rozin potlači z valjarjem in deni v stekleno posodo, stolci 10 g rabarbare in 1/4 kg kandisa, stresi to na rozine, vlij na to še par žlic rdečega vina, premešaj dobro in jemlji eno žlico pred kosilom, eno žlico pred večerjo. Za hude bolečine v jetrih kuhaj na mleku laneno moko in gomilice in naredi obkladek. Če so jetra vroča, mora biti obkladek mlačen. Ko se posuši, deni drugega. gospodinja Božjastni krči se vračajo radi, bodisi pri otrocih ali odraslih. Tak otrok ali odrasel se ne sme vznemirjati in ne sme uživati težkih jedi, dolge poti, naporna dela niso zanj. Zelo preprosto, pa staro domače zdravilo za te krče je: Pokropi 2 litra ravno nabranih zrelih brinjevih jagod s 14 1 dobrega vina in počakaj, da se jagode napijejo vina. Kdor ima peč in peče kruh, jih dene v lončeni posodi v peč, ko se je kruh že spekel; kdor nima take peči, pa vtakni v neprehudo pečico. Ko so se jagode posušile in so še malo potne, jih vzemi vun in potrosi hitro s kg stolčenega sladkorja in za oreh stolčenega kadila, premešaj dobro in spravi v stekleni posodi. Jemlji na dan po 20 jagod dvakrat; treba je uživati več mesecev. — Dobro je tudi naslednje domače zdravilo: Na 1 liter belega vina deni l/s litra soka vinske rutice in '/t kg kandisa, to kuhaj, dokler se ne pokuha za polovico, in jemlji po žličko predpoldne in žlico popoldne. — Tudi lipov čaj potolaži božjast; uživaj ga dalje časa z medom. Za vročino, ki prihaja od jeter, pij zjutraj in zvečer kupico mrzle (postane) vode, kopiji se v rečnici, uživaj dosti endivije in cikorije na olju. Maži se po drobu z jetrnim oljem, katero se tako priredi: Jetrnika, jetičnika, vrednika, kokalja naberi vsakega pest, dve pesti rožnih listdv in tri pesti jelenovega jezika, razrezi na drobno in zlij na to toliko olja, da pokrije ravno rože. V 1/4 1 vina namakaj dve žlici prahu santelovega lesa (v le- posadi v pečico. Nekatere gospodinje denejo štruco v peč, ne da bi vzhajala. Druge zame-sijo tako, da ne nastavijo posebej kvasu, toda kruh je najbolj rahel, če je vstal že prej kvas in je potem testo dobro vstalo. — Toplota ali vročina peči mora biti za črn kruh hujša, kakor za beli kruh. Kdor nima dobre pečice, naj se ne loti peke doma, kdor jo "ima, naj zamesi tako, da speče, ko se kuha kosilo, da ni treba tratiti dragega kuriva. Glede zdravja je treba opomniti, da je črn kruh, posebno če je moker, prvi dan jako težak; gospodinja mora gledati iz zdravstvenih in varčnostnih ozirov, da ga reže drugi ali tretji dan po peki, sicer sveža štruca ne zaleže, v želodcu pa tiči. Pri tej draginji ne bo moglo mnogo mater nasititi otroke s kruhom; treba je deti malo več sladkorja v kavo, kar odleže za kos kruha. Črn kruh. Na kmetih že vedo, kako se ravna s črno moko, v mestu pa je potreba, kupiti črno moko, razburila mnogo gospodinj. Pri nas ne znamo ceniti črnega kruha. Črna moka ima mnogo več redilnih snovi v sebi, ob črnem kruhu žive krepki ljudje; v večini nemških mest imajo pšeničen kruh samo za kavo, sicer uživajo le rženi kruh. Kdor je vajen tečnega rženega kruha ali zadnje moke, se čuti kar praznega, če je žemlje ali beli kruh. Na Nemškem je v navadi, da meljejo samo tri vrste moke, pri nas pa pozna vsak berač nulerice in »doppelt Auszug« — ravno v tistih družinah, ki bi si mogle iskati v kruhu telesne moči, vidiš ali si videl zelo redkoma črn kruh. Saj ga gospodinja ne sme zarnesiti, ker se ji druge posmehujejo: »Črnega pa mi ne bomo.« — Pri peku je bilo ogledovanje, ko so prihajale po kruh, katera štruca je bolj bela in bolj visoka. — Zdaj je drugo ogledovanje. Vse toži, da so štruce nizke, da se razlezejo, in mnogo bridkih solz kane na drago črno štruco. Prej so se ozirali otroci drug na drugega, kdo ima lepši, bolj bel kos, bolj velik — zdaj se poje kruh doma. Treba se je pa privaditi uživanju in peki črnega kruha — Bog, če ga bo dovolj! S črnim kruhom se v mestu večkrat napačno ravna. Napačno je, da se zamesi navadno zvečer, vstaja vso noč in gre šele zjutraj v pfeč. Tačas se skisa in razleze. Moka je večinoma neposušena in potrebuje prav malo vode; gospodinja, ki je ni vajena, kvas kmalu prelije. Tudi vroča voda ni za črno moko; dočim je treba koruzno in ajdovo moko opariti in se zamesi ržena s precej gorko vodo, ne sme biti za črno pšenično voda pre-gorka. Izkušnja bo tudi tu učiteljica. Kdor more, naj peče kruh doma, ker ni treba potem čakati na peč in mesiti ponoči. Sicer vsajajo peki tudi okrog desete predpoldne, pa tista peč ni tako huda. Če ne, je treba zarnesiti ponoči, da kruh do jutra ne vzhaja preveč. Za zamešenje pripravimo vselej kvas po-sebe v loncu; za 6 vin. kvasu na 4 kg moke. Moko za peč presej že dan poprej v mentergo, da se osuši, naredi v sredi moke jamo, posoli in deni kumine. S primeroma gorko vodo razredči in raztepi kvas, zlij v jamo, prilij, kolikor je treba vode (vsaka moka ni enaka), naredi bolj trdo testo in gneti, dokler ni lepo gladko, pokrij in pusti, da vzhaja. Ko je vstalo, pre-mesi takoj in naredi štruce. Ko so vstale, jih Odhod vlakov Iz Ljubljane proti Dunaju . . 12U 12ii 434 1126 311 »622 Zagrebu . . 1218 1126 311 Trstu . . . 12(1 513 605 106 600 Reki . . . 613 605 600 Gorenjskemu 600 1130 630 Kamniku . . 740 230 715 Dolenjskemu 805 1252 636 Vrhniki . . 725 118 725 * do Maribora. Prihod vlakov v Ljubljano iz Dunaja . . 1255 448 555 1011 12« 546 Zagreba . . 4+8 1245 546 Trsta . . . 1205 422 1121 251 1142 Reke . . . 1121 251 1112 Gorenjskega 735 1116 820 Kamnika . . 612 1100 615 Dolenjskega 856 235 923 Vrhnike . . 636 1035 540 * iz Maribora. Ležeče številke pomenijo brzovlak, pokončne osebni vlak. Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v LJubljani, Kopitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveika dela Krajevni zaaki za „Orle", kokarde in pentlje z napiti za društva te izgotavljajo ▼ najkrajšem čara P° zmMUtM^^ ......... STRAN 280. ILUSTRIRANI GLASNIK 23. ŠTEVILKA ...........................imunim,««.........i.............i.........m,...............................i....................lllll......................h,,,„