f    ¦    ¦
PREDSTAVLJ AMO VAM NAŠ KRAJ: ŠKOFUICA
Cesta je kriva kopici težav
Najbrž ni veliko krajev pri nas, kjer bi za večino komunalnih nadlog krivUi krajevno cesto. Škofljica pri Ljubljani se je s svojo edinslveno lokacijo znašla prav pred terii: odkar so naslali načrti za južni krak mestne obvoznice, je namreč več načrtovanih različic prmeslo vrsto težav pri dokumentaciji in komunalna ureditev kraja spričo tega kar ni mogla steči tako kot bi bilo treba.
»Nala lokacija ob južni vpadnici v Ljubljano je resnič-no velik problem,« je povedal v pogovoru predsednik svela KS Skofljica Jož« Rui. »Naselje je s tem avtomatič-no razdeljeno na dva dela in to neogibno pomeni te-žave.«
Magistralna cesta Ljubljana—Zagreb ovira normalnen prctok med obema stranema naselja, tako pri prehodih ljudi čez cesto, kot tudi pri izgradnji komunalnih naprav.
Ovira je očitna še zlasti pri realizaciji kanalizacijskcga omrežja. Tako le-tega ie vedno niso uspeli v celoti izpe-ljati v naselji Ravne, na sekundarno omrežje pa čaka tudi že novo naselje Lanišče (primarno imajo že zgrajeno). Predvidoraa naj bi projekt spravib »pod streho« še v tem srednjeročnem obdobju, če bodo le dopuščala finančna sredstva, ki pa seveda ne bodo tako majhna. Po drugi strani pa so prav zdaj v teku zaključna dela pri kanaliza-cijskem omrežju v naselju dolina, s flmer bo to novo naselje v celoti kanalizirano, njegove fekalije pa speljane preko čistilne naprave. To bo za mnoge brez dvoma velika olajšava, sajje bil to dolga leta velik zivljenjskj in ekološki problem Škofljice.
Pičla preskrba
Še precej več negodovanja pa med Škofeljčani povzro-ča skromna preskrba s širokim potrošniškim blagom. V kraju imajo sicer dve lrgovini, ki pa sta, kot zatrjuje Jože Rus. veliko premajhni. pa tudi sanitarno-tehnično ne ustrezata več današnjim zahtevam. O tem smo se pogo-varjali tudi z Antonom Modicem, predsednikom KK SZDL Škofljica:
»Po več kot dvajsctih letih žolčnih debat. smo se naposled dogovorili z ABC Pomurka, DO Tabor Gro-suplje, da pričnemo z gradnjo nove trgovine. Ta naj bi razpolagala z veliko večjimi kapacitetami kot zdajšnji dve, ki pravzaprav nista niti omembe vredni, v sami (večnamenski) zgradbi pa bo našla svoj prostor tudi Beograjska banka. Kot taka nova samopostrežna trgovi-na ne bo koristila samo Škofeljčanom, ampak tudi kraja-nom številnih okoliSkih zaselkov. Stala bo neposredno ob stari zagrebški cesti, s čimer bo pri roki vsemu severov-zhodnemu delu Škofljice.«
Z gradnjo tega tako potrebnega objekta naj bi predvi-doma začeli na začetku naslednje polovice letošnjega leta, dograjen pa naj bi bil ie pred novim letom. Vse skupaj zdaj že nekoliko zamuja, saj so imeli precej težav s pridobitvijo zemljišča, ni pa bilo na voljo tudi dovolj potrebnih finančnih sredstev.
Podoben trgovinski objekt načrtujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi v sklopu zazidalnega načrta VS 9/10, ki pa bo koristil predvsem južnemu delu naselja, bližnjim zaselkom in tranzitnim potnikom. Zazidalni na-in mimo tega vključuje tudi stanovanjsko gradnjo in nov sodobni zdravstveni dom. Anton Modic pravi o sled-njem:
»Sredstva za zdravstveni dom bomo črpali §e iz III. samoprispevka. Z gradnjo naj bi sicer začeli že pred štirimi leti, vendar pa se je tudi tu zataknilopri zemljišču. Računamo, da se bo gradnja letos vendarle nadaljevala (do zdaj so uspeli sanirati močvirnato zemljišče). Novi zdravstveni dom bo kraju več kot dobrodošel, saj imamo zdaj le enega splošnega zdravnika, ki pa mora »pokriva-ti« skorajda vse od Skofljice pa do Pijave Gorice, Želi-melj in Smarja.«
500 novih telefonskih priključkov
Druga velika pridobilev, od katere si Škofeljčani ne-malo obetajo, pa je telefon. "Z le-tem smo bili v prccejš njem zaostanku,« priznava Jože Rus. »Telefonska cen-trala, ki zdaj deluje, zadoiča komajda za 20 odstotkov potreb Škofljice, nič več. Zato smo s PTT Ljubljana sklenili dogovor o skupni izgradnji centrale, skupaj z Lavrico. PTT bo zagotovila centralo. Škofljica pa krajev-no kabelsko omrežje. Gradnja je že v teku. položeni so vsi zemeljski kabli in zračni vodi v okoliške zaselke. Zdaj se izvaja vezava kablov in montažnih omaric. Predvideno je, da bi bil projekt še letos gotov in da bi še pred krajem leta zazvonilo petsto novih telcfonov.«
Manj sreče pa ima Škofljica, kot pravijo, s prostorom za zadnji počitek. Čeprav se je kraj po vojni naglo razvijal. namreč še vedno nima svojega pokopališča, tako da jim ga mora »posojati« bližnji Smarje-Sap. V krajev-ni skupnosti si prav zato zdaj na moi prizadevajo, da bi sc dokopali do lastncga pokopališča. Težave so tudi s po-novnim kultiviranjem barjanskih površin, saj so bila ta zemljišča predolgo zapuščena.
»Nasploh se Skofljica vse bolj spreminja v bivalno naselje Ljubljane,« ocenjuje splošno stanje v kraju pred-sednik sveta KS. »Imamo vse več obrtnikov, zato pa ne kaže najbolje v kmetijstvu. Kmetom še vedno vse preveč odžirajo koristnc kmetijske površine. Vsekakor pa za naslednja srednjeročna obdobja načrtujemo izgradnjo in-dustrijske cone, s katero želimo vnesti v kraj predvsem čisto industrijo, ki bi nudila več novih delovnih mesl krajanom, ki pa ne bi onesnaževala barjanskih tal in širšega življenjskega okolja.«
BRANKO VRHOVEC