95 p položajii in f tatusiü« > | IcieiMnih pedagogov гд< vzgojiteljev v zavoäfli - v About the situation and status of social pedagogues - residential care workers - in European countries Wolfgang Trede Wolfgang Trede, Dipl. Paed., Im Oschle m, now Tubingen 14.441 Zeichen. Če spremljamo dolgoročne trende razvoja zavodske vzgoje v Evropi, opazimo mnoge skupne značilnosti (teme- Ijitejša analiza v Trede, 1996). Te podobnosti se nanašajo tako na vzporedni razvoj politik pri pošiljanju otrok v za- vodsko oskrbo (več ambulantnih oblik dela, več namešča- nja v rejniške družine) kot tudi na podobnosti v vsebinah in ciljih, ki naj bi jih zavodska vzgoja zagotovila in dosega- la (več kratkotrajnih namestitev - tako imenovanih krat- kih tretmanov, intenziviranje oblik dela s starši, večje vple- tanje socialnega okolja v potek institucionalnih programov). 96 SOCIALNA PEDAGOGIKA Podobnosti med evropskimi deželami opazimo tudi, če analiziramo institucionalne spremembe. Le-te se kažejo predvsem v raznolikosti vrst in oblik pomoči ter v njihovem umeščanju v neposredno življenj- sko okolje. Ker poklicni diskurz, ki se nanaša na zavodsko vzgojo v Evro- pi, doslej ni bil posebno živahen, je ugotovljena usklajenost razvoja pre- senetljiva. Skladnosti in primerljivosti med različnimi deželami pa to- vrstna analiza razvoja ne kaže v izhodiščih, usmeritvah in intenzivno- stih procesov profesionalizacije poklicev, ki jih najdemo na področju zagotavljanja pomoči in vzgoje mladih s težavami v socialni integraciji. Z omenjenimi spremembami (decentralizacija, umeščanje pomoči v neposredno okolje in drugo), z novimi nalogami in odprtostjo zavod- ske vzgoje ter spremembami v pupulaciji, ki je usmerjena v zavode, se je močno spremenila poklicna vzgoja vzgojitelja - socialnega pedago- ga. V vseh deželah Evrope najdemo večanje profesionalizacije vzgoji- teljskega poklica, za katerega se je oblikovala specifična edukacija. Pri- merjalne študije, ki so analizirale tovrstne edukacijske programe (Got- tesman 1991, 1994; Colton&Hellinckx 1993; Madge 1994), kažejo na stri- njanje o tem, da je v zavodih najpomembnejša kakovost dela, pedago- ško osebje in primerni normativi za velikosti skupin. Oboje omogoča intenzivne osebne stike in s tem poglobljeno pedagoško spremljanje. Prav tako najdemo stičnosti in strinjanja o potrebnosti stalnega stro- kovnega spopolnjevanja strokovnega osebja v zavodih, tako v oblikah mentorstva, praktičnega svetovanja kot supervizije. Vendar pa gre na tej ravni - med evropskimi deželami in njihovo zavodsko vzgojo - bolj za strinjanje o splošnih standardih in za skladnosti v željah, kakor pa za enovite standarde, ki bi v različnih deželah zagotavljali enovito prakso. V primerjalni analizi izobraževalnih programov za vzgojitelje/ice iz devetih dežel (Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Izraela, Kanade, Hr- vaške, Madžarske, ZDA) je avtor Waaldijk (1994) prišel do zaključka: "... Človek je presenečen nad izjemno različnostjo tipov profesionalnih izo- braževalnih programov za zavodsko vzgojo v različnih deželah. Verjetno bi težko našh še kakšen drug pokhc, kjer je toliko razhčnosti v pokUcni pripravi zanjo." (ibid, 1994, str. 225). Razlike, o katerih govori Waaldijk, se ne nanašajo zgolj na predmetnik, temveč tudi na izobrazbeno raven, skladnost vstopnih pogojev in trajanje edukacije. Razpon sega vse od in- formativno usmerjenih nekaj tedenskih uvodnih programov v smislu "tre- ninga na delovnem mestu", pa do temeljitih in obsežnih univerzitetnih študijskih programov, poimenovanih Socialna pedagogika in/ali Socialno delo. Za zunanjega opazovalca je verjetno nerazumljivo, da v nekaterih SOCIALNA PEDAGOGIKA 97 velikih Evropskih deželah hkrati obstajajo tako različni programi. V nemški zavodski vzgoji imamo na primer vzgojiteljice v SOS otroških vaseh (posebna oblika zavodskega dela, ki se je iz Avstrije razširila po celem svetu in kjer "vzgojiteljica" živi z otroki v hiši, vas pa sestavlja več takšnih enot), ki nimajo nobene ali zgolj kratke interne izobraže- valne programe. V drugih zavodih delajo vzgojitelji, ki so končah viso- ko strokovno izobraževanje in dosegli raven "državno priznanega vzgo- jitelja/ice", kar je standardna socialnopedagoška kvalifikacija. Obsta- jajo pa tudi štiriletni univerzitetni izobraževalni programi "diplomira- nih pedagogov - smer socialna pedagogika". V vrsti dežel, Nemčija je ena od njih, na splošnih pedagoško orienti- ranih študijskih programih le redko obravnavajo specifične strokovne vsebine, prilagojene zavodskemu področju, saj so programi namenjeni predvsem izobraževanju vzgojiteljic v predšolski vzgoji (primerjaj Alm- stedt 1996). Za Evropo lahko trdimo, da je matični študijski program za zavod- sko vzgojo Socialna pedagogika, kar velja za Belgijo, Nemčijo, Nizo- zemsko, Skandinavske dežele (in Slovenijo - dodala prevajalka). Po- dobna je tudi profesionalna usmeritev v Veliki Britaniji in na Irskem, pri čemer prihaja do razlik v terminologiji, saj je tam ta poklicni profil poimenovan (in združen) v "socialno delo". V vrsti dežel, med njimi posebej izstopa Francija (specialni pedagog), pa tudi Slovaška, franco- ski del Švice, Češka in Madžarska, v tovrstnih izobraževalnih progra- mih še vedno prevladuje specialno in "zdravilno" pedagoška (Heilpa- edagogische Orientirung) usmeritev. V Grčiji in na Portugalskem še ni izoblikovanih posebnih izobraževalnih programov za to področje. Stopnja profesionalnosti strokovnih delavcev, s čimer je mišljen de- lež ustrezno educiranih vzgojiteljev - socialnih pedagogov znotraj za- vodske vzgoje, se v evropskih deželah zelo razlikuje. Zlasti Nemčija, Nizozemska in skandinavske dežele se lahko pohvalijo z zelo visokim deležem ustrezno izobraženih pedagoških delavcev v zavodih. Delav- cev z ustrezno izobrazbo je nad 80% in le 20 % delavcev nima zahteva- ne izobrazbe. Na drugem delu kontinuuma glede stopnje in deleža pro- fesionalne in strokovne ustreznosti kadrov so Grčija, Portugalska in ne- pričakovano tudi Anglija in Irska. VeUk delež ustrezno usposobljenega kadra v zavodih imajo tudi v deželah srednje Evrope, na Poljskem, Slo- vaškem, v Sloveniji, na Češkem in Madžarskem. V zvezi s tem velja omeniti, da v nekaterih od teh dežel še vedno prevladuje tako imeno- vana "defektološka usmeritev", četudi so v zadnjih letih in v obdobju SOCIALNA P E D A G O G i K A političnih sprememb vidni premiki v socialnopedagoško orientacijo. V ilustracijo in primerjavo navajam nekaj podatkov: V Nemčiji lahko, glede na poklicni profil in stopnjo izobrazbe vseh zaposlenih v zavodski vzgoji, ugotovimo tri razvojne poteze. Prva je v tem, da se je število tistih, ki so brez vsake primerne izobrazbe, v zadnjih letih bistveno zmanjšalo. Podatek iz leta 1994 kaže, da se je delež vseh neuste- zno izobraženih (vključeni so pedagoški in nepedagoški delavci v zavo- dih) zmanjšal na 18 %. Druga je v tem, da se je bistveno povečal delež ustrezno socialnopedagoško izobraženega kadra, leta 1994 kar 55%. Tretja v tem, da se je delež pedagoških delavcev z visoko in univerzitetno izo- brazbo (visoke strokovne šole in univerzitetni programi Socialne pedago- gike) bistveno povečal v primerjavi s prejšnjim desetletjem. Delež peda- goških delavcev z visoko izobrazbo za posamezna področja izvendružin- ske vzgoje v Nemčiji je bil leta 1994 -17% na področju zavodske vzgoje in 38 % na področju stanovanjskih skupin (primerjaj Nemški zavod za stati- stiko, 1996). V Angliji navaja poročilo "Warner Inquiry" (1992), da 41% ravnate- ljev zavodov in 80% ostalega osebja v lokalnih zavodih nima nobene ustrezne kvalifikacije. Hkrati navaja tudi podatek, da je bil delež obeh struktur v zavodih, kamor so bili otroci prostovoljno nameščeni, 10% za vodstvo in 20% za osebje. Razmerje med obema profiloma z neustre- zno izobrazbo v zasebnih zavodih pa je 45% in 50% (Madge, 1994, str. 103). Zdi se, da v mnogih evropskih deželah delo v vzgojnih zavodih ni cenjeno, v najboljšem primeru doseže status semi-profesije s "slabim glasom". Kaže, da je vzgojno delo in vzgojiteljski pokhc v zavodu, tudi v deželah, ki dosegajo dokaj visoko stopnjo ustrezne kvalifikacijske struk- ture, v širši javnosti še vedno doživljano kot delo, ki je hkrati zelo na- porno in altruistično-požrtvovalno. Da pa to delo ne prinese niti hitrih, niti velikih uspehov ter je zato neprivlačno. "Vzgaja lahko kdorkoli", je verjetno še vedno trdno zasidrano mnenje, ki prispeva k takemu sta- nju. V tem lahko najdemo razloge, ki pedagoške in socialne poklice v duhu klasične teorije o pokhcih, označujejo kot "ne-poklice". To posle- dično v jeziku sociologije poklica pomeni, da mora biti tisti, ki ponuja svoje delo "na trgu dela", sposoben združevati nepogrešljive in temelj- no različne "... sposobnosti ... ter se hkrati izogniti pasti, da bi to delo lahko opravljal 'vsakdo'" (v Beck, Brater, Daheim 1980, str.39). Prav takšno sliko si je javnost o zavodski vzgoji žal izoblikovala. Da je to delo, ki ga lahko vsakdo opravlja. SOCIALNA P E D A G O G I K A 99 In kaj še dodatno zmanjšuje družbeni ugled vzgojiteljskega poklica? Menim, da k temu prispeva tudi dejstvo, da je vzgojiteljski poklic v prevladujoči "moško dominirajoči" družbi predvsem ženski poklic. Da je to poklic, ki upoštevaje njegove bistvene značilnosti, spominja na materinsko vlogo in na vlogo gospodinje. (Primerjaj Herrenbrueck, v zborniku kongresa "Liebe allein ist nicht genug", v tisku). Iz Francije poročajo, da na nobenem drugem področju socialnega in vzgojnega dela ni tako visokega deleža neizobraženih delavcev, kakor prav na področju zavodske vzgoje. Praksa kaže, da se v francoskih zavodih mnogi delavci zaposlijo zgolj zaradi tega, da si pridobijo potrebne izkuš- nje, ki jim nato odprejo vrata v edukacijo na področju socialnega dela. Ko te izkušnje pridobijo, se v zavod ne vrnejo več. Iz mnogih drugih dežel poročajo, da se srečujejo z velikimi težavami pri pridobivanju kadra, še težje pa pridobijo moške sodelavce. Ker je osebni dohodek oziroma plačilo za delo v naši družbi pomem- ben indikator družbenega statusa poklica in ker je z dohodkom povezan poklicni ugled, se zdi zanimivo primerjati višine mesečnih zaslužkov vzgo- jiteljev in vzgojiteljic v zavodih v prvih letih njihovega dela, v različnih deželah Evrope. Mednarodna organizacija za zunaj družinsko vzgojo, FI- GE, je leta 1989 izvedla anketo o višini plačila za vzgojno delo v zavodih. Rezultati so pokazah, da je razpon plačila glede na dežele izjemno velik. Na eni strani so dežele kot so Italija, Francija in Anglija s povprečno plačo od 1.400 do 1.700 švicarskih frankov. Na drugi strani so dežele kot je Dan- ska, z dvakrat višjim plačilom za isto delo, kar znese 3.180 švicarskih fran- kov. Seveda moramo te razpone primerjati tudi s siceršnjimi povprečnimi dohodki v teh državah ter z ravnijo stroškov, ki jih življenje v različnih deželah zahteva. Kljub temu te razlike verjetno niso pogojene zgolj s fi- skalnimi in makroekonomskimi razUkami med naštetimi državami. Ver- jetno jih lahko razumemo kot dodaten pokazatelj, da je vzgojiteljski po- klic v zavodih v različnih deželah Evrope različno vrednoten. Vsekakor je na Danskem vzgojno delo z mladimi s težavami v sociakii integraciji (kar velja tudi za druge skandinavske dežele) bolj cenjeno in zato tudi višje denarno vrednoteno. Tema, ki že vrsto let zaposluje evropsko razpravo na področju za- vodske vzgoje, je pretok kadra, ki zlasti prizadene otroke in mladostni- ke v zavodih in stanovanjskih skupinah, saj onemogoča vzpostavljanje trdnejših medosebnih vezi, ki jih prav ti mladostniki še posebej potre- bujejo. Raziskava Guentherja in Berglerja (1992), izvedena v Nemčiji, je pokazala, da so se v zavodih, ki so bili zajeti v raziskavo, v dveh letih 100 SOCIALNA PEDAGOGIKA menjali vzgojitelji v vsaj polovici pedagoških timov. Hkrati sta ista av- torja ugotovila, da je med zaposlenimi pedagoškimi delavci v zavodih veliko nezadovoljstva, ki se je nanašalo predvsem na nezadovoljstvo z delovnimi pogoji: • nezadovoljstvo z delovnim časom in delom v izmenah, ki ga delavci z različnih vidikov doživljajo kot obremenjujoče; • nezadovoljstvo z zaslužkom; • nezadovoljstvo z nizkim statusom, ki ga dosega poklic v družbi; • in nezadovoljtvo z omejenimi možnostmi za poklicno napredovanje oziroma težavami, vezanimi na menjavo delovnega področja. Nekatere izmed omenjenih šibkih točk postanejo vidne že kmalu po vstopu na delo. Pripravništva niso dovolj dobro spremljana, ni dovolj do- bro organiziranega mentorstva niti supervizije, kar mladi vzgojitelji/ce doživijo kot čezmerno obremenitev. Tako v njih kmalu dozori odločitev, da na tem delovnem mestu ne bodo dolgo vztrajah. Vendarle vsi rezultati te študije, ki temelji na vzorcu 614 pedagoških sodelavk/cev, le niso tako črnogledi. Mnenja tistih, ki dalj časa vztrajajo pri tem delu, kažejo na večje zadovoljstvo in tudi na delovne naloge gle- dajo manj obremenjeno. Rezultati na Danskem izvedene študije kažejo, da tam ne poznajo niti težav pri iskanju ustrezno educiranih vzgojiteljev/ic, niti se ne soočajo s pretirano veliko fluktuacijo. Verjetno lahko ta dejstva povežemo z boljši- mi delovnimi pogoji, ki jih ta dežela zagotavlja vzgojnim zavodom, kar posledično pomeni tudi večje zadovoljstvo delavcev. Uhich Schmid pravi, da je "veselje z delom" temeljni kamen in ena izmed najbolj pomembnih spremenljivk, ki vplivajo na uspešnost zavodske vzgoje. Le zadovoljni vzgo- jitelji lahko z otroki in mladostniki vzpostavljajo tesne osebne stike ter prenesejo in predelajo psihične in druge obremenitve, ki iz teh odnosov izvirajo. Tako dajo mladim tisto, kar ti v svojem razvoju najbolj potrebu- jejo in zaradi česar so bili v zavodsko vzgojo napoteni. Poleg doslej omenjanih, predvsem zunanjih problemov in ovir pri pro- fesionalizaciji dela v vzgojnih zavodih, se izrisujejo tudi nekateri notranji problemi, ki jüi lahko povežemo z naravo tega dela. Dejstvo je, da je zelo težko natančno opredeliti, kaj so temeljne in osnovne kompetence vzgoj- nega osebja in da je težko odgovoriti na vprašanje, kaj opredeljuje "profe- sionalno ravnanje" na tem področju. Ali morajo vzgojitelji/ice obvladati teoretična znanja, in katera? Katera znanstvena disciplina se temu delu s svojim teoretičnim "orodjem" najbolj pribhža? Pedagogika, psihologija, sociologija ali (trenutno v Nemčiji v nekaterih krogih zelo odmevna dis- SOCIALNA PEDAGOGIKA 101 kusija) "teorija in praksa socialnega dela"? (Širši pojem, ki skuša zdru- žiti socialno pedagogiko in socialno delo - opomba prevajalke) Ali za to delo ne zadostujejo že osnovni teoretično-praktični humanistični kon- cepti "dobrega človeka", ki povezujejo ljubezen in empatijo do otrok z lastnimi življenjskimi izkušnjami in obvladanjem praktičnih postopkov? Zdi se, da na področju institucionalne - zavodske vzgoje - ostajajo ta vprašanja še vedno odprta. To negotovost in nejasnost lahko povežemo s siceršnjo strukturno negotovostjo pedagoških metod nasploh, ki zadeva celotno pedagoško področje. Verjetno se je težko sprijazniti z dejstvom, da je na tem polju skorajda nemogoče natančno opredeliti in klinično preizkusiti veljav- ne tehnike in postopke, ki bi vselej in zanesljivo delovali. Zdi se, da pedagoško ravnanje na področju zavodske vzgoje izhaja iz spektra znan- stvenih in praktičnih "vsakodnevnih" teorij ter iz njih izvirajočih te- meljnih konceptov in prepričanj o razvojnih in edukacijsko-vzgojnih procesih. Iz njih mora vzgojitelj v konkretnem vsakodnevnem delu, opraviti še prilagoditve, ki se nanašajo na konkretnega otroka-mladost- nika. Ob naštetem, ne smemo pozabiti tudi na pogoje in orhejitve, ki izvirajo iz institucionalizacije, načina delovanja ustanov, časovnih pri- tiskov in različnih pričakovanj, ki jih ima družba do teh ustanov. Vse to bi lahko opredelili z besedo "primanjkljaji v delovni tehnologiji", kar dodatno otežuje profesionahzacijo pedagoškega рокИса nasploh. Ome- njeni razlogi uvrščajo pedagoške poklice, v primerjavi s tradicionalnim modelom profesionaUzacije, na raven "semi profesije". Omenjenega stanja ne prekrijejo intenzivne vse-evropske razprave o metodah in razvojnih usmeritvah dela v zavodih. V mnogih od omenjenih dežel Evrope že vrsto let potekajo razprave o tem, ali naj bo edukacija vzgojiteljev za zavode usmerjena predvsem v prihoterapevtske metode, ali naj bodo to strokovnjaki, ki mladostnike spremljajo in podpirajo v raz- voju s skupnim življenjem z njimi, ali naj bodo to le čustveno pristne ose- be, ki zagotavljajo temeljni emocionalni odnos. Prav tako tečejo razprave o tem, ah naj bo socialni pedagog bolj skupnostno usmerjeni "delavec na terenu" ali zgolj posebej usmerjen "vedenjski manager". Ne glede na to, da končnega odgovora nimamo, pa tovrstne razprave izrisujejo zavest o različnosti modelov, metod in usmeritev in hkrati prispevajo k stabilizaci- ji profesionalnega ravnanja. Nedorečenost pedagoških procesov pa kljub temu še ostaja. Pedagogiki nasploh in tudi socialni pedagogiki, kljub omenjenim dile- mam in zadržkom, v prihodnosti ne bo odvzet razvoj v smeri vse večje profesionalizacije. "Moderna" zavodska vzgoja, ki je že danes močno de- 102 s OCIA L NA P li D A G O G I K A centralizirana in zelo različno vsebinsko in metodično oblikovana, ne bo zadovoljna s "strokovnjakom za vse". Že danes so specializirane po- klicne vloge na tem področju potrebne in nujne, če ne želimo preobre- meniti tistih, ki na tem področju praktično delajo. Literatura Almstedt, M.: Reform der Heimerzieherausbildung. Empirische Bestand- saufnahme, Reformvorschlage, Beispiele innovativer Praxis, Weinheim 1996. Bech, U., et al: Soziologie der Arbeit und der Berufe, Reinbek 1980. Colton, M.J. in Helhiickx, W. (eds.): Child Care in the EC, Aldershot 1993. Gottesman, M. (ed.): Residential Cild Care - An International Reader, London 1991. Gottesman, M. (ed.): Recent Changes and New Trends in Extrafamilial Child Care: An International Perspective, London 1994. Guenther, R. in Bergler, Шл Arbeitsplatz Stationare Jugendhilfe. Ergeb- nisse einer vergleichenden Berufsfeldanalyse und Massnahmevorschlage fur Mitarbeiterinnen im Gruppendienst, Frankfurt a.M. 1992. Madge, N.: Children and Residential Care in Europe, London 1994. Statistiches Bundesamt (Hrsg.): Statistik der Jugendhilfe Teol III.3 "Einrichtungen und tatige Personen 1994" - Arbeitsunterlage, Wiesbaden 1996. Trede, W.: Mehr Ahnung als Wissen. Heimerziehung und Heimerzi- ehungsforschung im internationalen Vergleich. In: Treptow, R. (Hrsg.): Internationaler Vergleich und Soziale Arbeit. Rheinfelden und Berlin 1996. Waaldijk, K.: Training of Residential Care Workers. In: Gottesman, M.: Recent Changes and New Trends in Extrafamilial Child Care: An Interna- tional Perspective, London 1994, p. 225-231. Prevedla: Alenka Kobalt.