Leto VII,, štev. 91. Celje, četriek StO. avgusta 192$. Poštoina plačana v gotovini. ^HbIH I^&^v SB III I^P^^ ^JÄ ___________.... _________i .>^_____;____:____ Naročnžnai Za Jugoslavijo : mcsečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. (•osamezna Stevilka I Oin. v torek, čeiriftfc In soboto. Redakcij« upravas Strossmayerjeva ulica 1, nritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Hmeljarskii skupščina (Poručilo a iziwiredni gl. skupsčini Hm. dr. za Slovenijo dne 15. 8. 1925.) Obširna Roblekova dvoraua je bi- la nabito pofria zbranih hmeljarjev, ko je gcvpod predsednik nekaj minut po dveh pop. otvoril izvanredno glavno skupseino. [Jvodoma je g. poslovodja javil, da šteje letos Hm. dr. že nad 500 čla- rtov in da je vsak član prejel na ime se glaseče vabil'o, katero naj obenem velja tudi kot potrdilo za vplačano letnino. Da jc število drnštvenikov tako na- raslo, je pred vseni zasluga gg. pover- jenikov. Privlačno silo imajo tudi le- gitmiacije za hmei'jske obiralcc za po- lovično voznino na železnicah. Dosedaj jo dvignilo 149 čiariov 399 legitimacij. Z vsako legitimaeijo we pa lahko pel je poljubno število obirai'cev ene skupine. Mozda za obiranje enega škafa. svežega Jnnelja se je določila na pol- drugi dinar poleg običajne lirane in stanovanja.. Mezda brez hrane se do- toča po dogovoru. Prav živahno razpravljanje je povzročila predprodaja hmelja, katera je v desetih slučajih v korist kupcev in le enkrat v korist prodajalcev. S pred- prodajo ne škodujejo dotični bmeljarji saini sebi, ainpak tudi vsern drugini. Či1 so izvršuje i)redprodaja vsaj pol le- ta pred obiranjem hmelja, potem rizi- ko t'i lako veftk. Vse dmgace je pa, če se vrsi neposredno pred sezijo, ko so knpoi že orijentirani o svetovni letini hnneJja. Vse drugače je pa t.udi, če mali hmeljar, ki tiei morda že v dolgo- vih, proda nekaj svojega pridelka na- prej. kakor če to stori hmeljar, ki ima obilo naloženega denarja. In če je že kak limefjav piiisiljon nokaj svojega pridelka naprej prodati, poteia naj te- gd nc obeša na veliki zvon, in tudi ku- P€c naj molei. Omenilo se je sicer tudi. dči dobivajo hmeljarji, ki so v gmotnih stiskah, pomoč v posojilnicah in ban- kah. vondar so ta pota za navadnega hmeljarja prekomplicirana. Sklenilo se je^da se bodo priliod- uja feta objavljala imena vseh tistih hmeljarjev, ki prodajajo svroj hmelj brez tebtnega vzroka, v domačih časo- pisib. Postavnim potom se baje pred- prodaja kakega blaga ne more zabra- niti. rJ L'ga razpravJjanja >u .>e iideležili *#>¦. Roblok, J^ikl, Kukcc, Gizej. JJlavc, liosnak, Ajdič, Cetina, Terglav i. dr. Gospod posfovodja je potem opo- zoril navzoee hmeljarje, da naj imajo vs! najvočjo skrb za lepo obiranje, pravilno sušenje, pravočasno basanje in na poštenost pri prodaji hmelja. Najvažnejša točka t. j. določitev časa za ptodajo luuelja, se pa vsakemu Inneljarjii sameniu prepusti, kajti vaakdo je svoje srece kovač. Ni ga tudi mati rodila, ki bi z vso sigurnostjo za- lnogel dofočiti čas prodaje. Glede tržniJi poročil se je vnelo ludi živahno razpravljanje. Poverjeni- ki hmeljarskega društva želijo iwedeti |)oloy irhu^n položaja v iNiirnbergu in Žatcu tndi onega iz Žalua in drugih večjih središč našega okoRsa. Da se tej želji zaniore nstreči, mora pa Hm. dr. tudi dobavljati potrebnih informacij iz celega okoliSa. G. Terglav je pred- la.gal, naj se sporazumno s poverjeniki določi za vsak kraj v okolišu poseben zaupnik, ki bi društvenemu vodstvu poročal o vsakokratnem tržnem poto- žaju dotičnega kraja. Posebno bi mo- ralo to porocilo obsegatii množino pro- danega hmelja in tudi cbiio. Tem po- tom bi se tudi dobivali statistični po- datki za ves okoliš. Predlog g. Torgla- va je bil enogfasno sprejet. Razprave so se udeleževali gg. "Roblek, Steiner,, Pikl in Praznik. Končno je poslovodja govoril o škodljivcih, ki so se letos prikazali v naših nasadih in sicer: boWiaci, skr- žati, stenice, uši in peronospora, ki nam je lani nničila pozni hmelj in nani tudi letos žuga. Za proučenje te nove holeznl je bil poklican gosp. univ. pro- fesor dr. Vendimir Škorič iz Zagreba, ki je dne 15. t. m. ogledal okužene hmeljnike. 0 uspehib tega preiskovanja bode g. profesor poročal* društvonemu vodstvu. Ker je bil dnevni red ižčrpan, je zakljucil g. Roblek lepo uspelo zboro- vanje glavne skupščine ob štirih po- poldne. Po zborovanju smo gledali neko zanimivost, katero liam je prinesel" g. Drev Tvan s Slatine pri Rečici ob Paki. PoSfOstniku in hmeljarju g. "Bizjaku Ivanu v Paški vasi je letos toča pobila hinlj. Neka rastlina je potem pognala d\-,i vrha, od katerega je odon dobil ženski, drngi. pa moški cv^t. Polifika. p SESTAiNEK PAŠIČA Z UENE- ŠEM. V soboto jc prispel v Karlove Var\ čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš in se je takoj sestal z ministr- skim predsednikörn Pasicem. Sestanek je trajal več ur in je bil baje nekaj ča- sa navzoc tudi prezident T. G. Masa- ryk. 0 sestanku ni bil izdan oficijelen kotmmike in polslužbeni krogi pravijo, da je bil botj zasebnega značaja. Si- gurno pa je, da sta oba. državnika ob- ravnavala važna mednarodno-politič- na vprasanja in prisotnost prezidenta Masaryka le še bolj potrjuje domnevo, da je šlo za dalekosežne zadeve. — Pra- vijo. da se je konferenca tikafa pred- vsein grwkega naerta o ustanovitvi ve- like Balkanske zveze. Sigurno je, da se je razpravljalo tudi o garancijskem paktu in o drugih zadevah, ki se tičejo skupnih mednarodnih interesov. p KOFFEREN GA NÜV1NARJEV MALE ANTANTE. Romunski zunanji minister Duca je v Sinaji otvoril konr- ferenco novinarjev Mate antante. Pri- sotuili je 30 zastopnikov jugoslovenske- ga, češkoslovaškega in romunskega ti- ska. Zunanji minister Duca je v svo- jem otvoritvonem govorn povdarjal ve- liki pomen Male antante za obranitev evropskega miru in za izvedbo mirov- nih pogodb. Žurnalisti so gostje pre- ssolonasleclnika im romunske vlade. p DUNA.J JJR()TI Ž1D0M. Z ne- deijskim slavnostnim vecerom je bil na Dunaju otvorjen v^elik kongres nacio- nalnil» židov aJi zionistov. Ker je vlada v. iY/Avoxn na cionfstični kongres in ne- varnost, da na.sümejo volike protiži- dovske demonstracije, prepovedala zbo- rovanje nemško-ljud^ske antisemitične stranke, so se zbrale v nedeljo v neka- terili mestnih dclib vecje skupine anti- scmitov in raznih omFadincov in zače- le demonstrirati. Policija, ki je opazila, da bi .se utegnili zgoditi resni spopadi, je poslala takoj ojačene policijske čete, ! ki so demonstrante razkropile. Po uradnem policijskem izvestju je bilo avetiranih skupaj 10(5 oseb zavofjo na- silnih dejanj in nastopov proti policiji. l'iHijenih je bilo 13 demonstrantov in 5 redarjev. V kavarnah »Atlantic« in »Museum« tor v hotelu »Bristol« so de- monstranti razbili vse šipe na oknib. p FRANGOSKE SKRBI V KO- LONIJAH. Francoski ministrski pred- sednik Painlevu je izjavil žurnalistom, da se francoska vlada zaveda, da stori dorela po željab ljudstva, če čuva kri l'iancoskib vojakov. Vendar pa fran- coska plemenitost ne sme prekoraciti one meje, kjer bi nastala jutri večja nevarnost nego oobstoji danes. S po- gajanji in posvetovanji se niso prav nie zaviekfe vojaške priprave in ojacevanje fronte. Francija je šla še enkrat do zadnje mogoče meje, samo da vrne Maroku mir. Še imajo Rifanci čas, da sl- izvolijo mir ali vojno, je končal mi- nister Painleve. — »Journal« poroca iz Madrida, da je začetek operacij proti Albucemasu določen definitivno na dne 24. avgusta. Cete so büe ojačene s 4-0.000 možmi. — V zvezi s tem je di- roklorij v Madridu objavit proglas, v, katerem pravi, da se s Abd-el-Krimom ni mogoče pogajati o miru, ker stavi čisto neizvedljive pogoje. TaJco zabteva priznanje neodvisnosti rifanske drža- ve, izrocitov vojnega materijala in pla- čilo vojne odškodnine. Sicer pa Abd-el- Krimu sploh ni do miru, ker mož živi samo v vojni in hoče z vojno koncati. Celjska kronika. v KEDNI SESTANKI CLANOV SAM. DEM. STRANKE V CELJU, ki se vršc ob sredah zvečer v Geljskeni domu, so po želji dela clancstva radi pc- citn.ic in mnogib odsotnib članov 7a sredo dne .1.9. t. m. in srodo d:ie 26. l. ni. iikinjciii. c .NA DRŽAVNI REALNI GIM- NAZUI V GELJU zaeno razredni iz- pili in sprejenijii izpiti za 2.—8. razred dne 24. avgusta ob 8. uri. Vsi učenoi, ki polagajo razredni: izpit, morajo priti ob napovedanein casu. — Šolsko leto 1925./2G. se zaene s 1. septembrom. — Dne 1. septembra od 8.—9. je vpisova- nje v 1. razred; od 9. naprej se vrše sprejenmi izpiti za 1. razred. Učenci naj prineso k vpisovanju krstni fist in šolsko naznanilo. Dne 2. septembra od 8.—11. j<3 vpisova.nje repetentov v 1. r. in učencev od 2.—8. razr. K vpisu je prinesti zadnje letno izpričevalo. Dne 3. septembra bodo razdeljevanje uenih1 knjig iz podporiu» zaloge, A. septembra ob 8. shižba božja, 5. septembra, ob 8. redni pouk. — Nadaljni ra-zpored je razviiden iz razgksa na razglasimi de- sk i /.avoda. J. Busse-Palma: Gospod ravnatelj. Poslovenil R. H>. (Konec.) Blitev je praskala po drugem Ücu pocasi, prav pocasi, kak or da ga hoče grozni človek, v cigar očeh se je vcasi tako divje zaiskrilo, za vecuo držati na jiiuciJnem stofu. Toda ravnatelj si je de- jal: Bolje je, da molčini, dokler vsega ne pove, kakor pa, da gu dražim. Saj bo tega prokletega strganja vendar en- krat konec. »Ali pa doga še živi?« je vprašal jjiladi Dolinar. »Vaš Nero? Bit je kras- ua, gosposka žival, samo uialo buda in nevarna. Saj se vendar se spominjate, kako nam je zgrizla inlečno kozo in koziieka. Uiü s.Le cistoblizu; pa najbrze ste bili hripavi in niste mogti psa na- zaj poklicati. Nero se je najbrže hotel samo igrati in storil je le v šali, da je üiladicku s svojim prelepim zobovjem kar takoj strl grlo. In da ga je razka- cilo, ko se je stara koza pri tem pogle- du odlrgala od kola in s pobesenimi ro- gov: planila pogumno proti njemu, mu tudi ni bilo mogoče zameriti. Kaj ne» gospod ravnatelj? Saj je bil vendar go- sposki pes, a ona le koza beraških lju- di! In priskrbel si je tudl ugted, ki mu je pristojal! Najprej ji je zlomii pred- njo nogo iu. ji potem z žlahtnimi zobmi popolnoina razgrizel vime. Prišel sein na lice niesta, ko se je koza zgrudila nad ki-vavečim mfadičkoin in lizala zdaj svoje iastne rane, potem one na truplu poginulega. Decek, ki. je takrat tako glasno kričal, sein bil jaz in jaz sein privlekel obe živali s pašnika v hiev. To bi bifi morali videti gospod ravnatelj, kako je stara koza potisnila glavo v najtemnejši kot in zastokala, čisto tako kot človek, ki so mu iztrgali drob iz telesa. Stokala je, dokler ni bifo vse končano. Nazadnje le se redkoma in jedva slišno. Tako kot je delala moja niati, ko je umirala.« ^l^oplačal bi ji bifskodo, da jc pri- sla k meiii prosit, kakor se spodobi«, je vzkliknil ravnatelj rdeč kot kuhan rak. »Mogoče, gospod ravnatelj, že mo- goče. Ali mati je bila pač preneumna, da bi bila prosifa, kakor je spodobno. Ubila si je namrec v glavo smešno mi- sel, da. ima pravico zahlevati, da se ji opravicite in placate odškodnino. Se~ veda vam, gospod ravnatelj, ponos ni dopuščal, da bi kaj takega slorili! Kaj- pak bi se bila tudi lahko obrnil'a na sodišče. Kaj je vendar laglje od tega! Tri ure z vozom v mesto, kjer je sodni- ja, potem odvetni'ku malo vsoto vna~ prej, potni stroski, skoda v gospodar- stvu — vec bi tako ne veljalo! In na- posled bi bili vi, gospod ravnatelj, pfa- (•ali neko krajearje za obe kozi in se liibko smejali bolni, ubogi ženici, ki je morala dati se pražiča iz svinjaka, da je dobila odskodnino za kozo. Pravica jvi seveda tu, samo da ne more ponjo, kdor je revež, ki živi na dezeli! Gospod ravnatelj, niti steklenice vina ne bi bili nianj izpiü, moji matori pa toliko da ni sree jiočilo, ko je uvidela, da ni mo- goče ničesai* opraviti», ker ima na- sprotnik polno mošnjo denarja. Siro- maki, gospod ravnatelj, siromaki!« Prask» prask! »Gotovi ¦ smo, gospod ravnatelj! Samo že minuto, da malo izbrijem.« ]3reden je še mogel gospod rav- natelj ugovarjati temu popravsjanju, ki se mu je zdelo danes cisto nepotreb- no, je že spet cutil ostrino na goltancu in vrliu tega ne paševno, anipak strmo in grozeče. Počasi in režeče, s skrivlje- nimi ustniini \oti se je sklonil brivec čisto blizu k njegovemu obrazu, vpičil svoj pogled hudobno in Tokavo v rav- nateljeve oci iji zašepetal: »In ali veste, kaj je še rekla moja mati? Rekla še na smrtni postelji? ,Ta clovek', je rekla in mislita s tem gospoda ravnatelja, za- služi, da ga ubijejo kot so ubili mojega psa in ubogi kozi, Sovražim ga tako, da mu niti sedaj ne morem odpustiti. Ali slisis, fanl? Sovraži ga in misli na najino sovraštvo, če ga kdaj dobiš pod britev!' Kmalu nato je umrla; zdaj pa, gospod ravnatelj, je moja dolžnost —« Gospod ravnatefj je že mal one omedieval; ni bilo več dvoma, da ga ho- če ta človek umoriti. Bled kot zid jekne rahlo na pomoc. Isti hip se mnakne brivec na videz ves osupel. :>Kaj vam ni dobro, gospod ravna- telj?« vprasa sočutno. ?Morda želite malo vode?« Nagfo odlozi britev in natoči iz steklenice na mizi poln kozarec vode. »Upam, da va.s nisem vznemiril s svojimi. mladostnimi spomini?« je po- zvedoval, ko mu je podal kozarec. »In poslednje, kar je govorila moja mati... za Boga, ubožica je ležala v najhujsi viočici! Kaj taksnega seveda ne stori nihee! Brivec gotovo ne! Da ste se ven- dar mogTi tako ustrasitil« Gospod ravnatelj si je kmalu opo- Stnm I »NOVA DCBA* Me». 91. c IZPREMEMBA. V MARLJINI GE11KV1. Katehet in nemški pridigar pri Marijini oerkvi se je moral umak- niti v opatijo; na njegovo mesto pa je prišel pater Ramšak iz Zagreba. Je- zuiti nameravajo zasesti vse prostore v hiši tik nemske cerkve in že priprav- Ijajo vsem strankam odpoved. Zajedno pa se pogajajo z erarjem za nakup hi- se okrožne komande, kjer si namera- vajo urediti samostan. c ZA JEZUITI ŠE SALEZIJAN- Gl. Neverjetne novice se vrste druga za drugo. Cujemo, da se nameravajo v Gelju naseliti satezijanci, ki si preure- dijo zapuščeno Maksimiljanovo cerkev, Bavili se bodo z vzgojo zaneniarjene mladine in si zgradijo za to posebno poslopje. c IZ ZDRAVNIŠKIH KROGOV. Iz mariborske bolnice je bit premeščen v celjsko bolnico kot zdravnik-priprav- nik g. dr. Alfonz Wankiniiller. i ZBOROVANJE 0BRTN1K0V V GELJU. Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za. v nedeljo, dne 23. avgusta t. f. ob 9. uri dopoldne v Na- rodni dom v Gelju obrtniško zborova- nje. Dnevni red je sledeči: 1. Delavski zakoni (predava obrtno-zadružn i ko- misar g. Zaloznik iz Maribora); 2. na- ša davčna bremena (predava g. Žagar, konzulent Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani); 3. obrestna mera (preda- va g. Lešničar, ravnatelj Zadružne Zveze v Gelju. Snov, ki se bode na zbo- rovanju obravnavala, jo nepregledne važnosti za naše obrtništvo. Z dnevne- ga xeda je razvidno, da nastopijo na tern zborovahju priznani strokovnjaki. PrJcakujemo, da se bode obrtništvo | tudi pomoštevilno odzvalo vabilu, zla- j sti ono iz savinjskega okrožja, za ka- | tero jo v prvi vrsti zborovanje sklica- } no. Nihče iz obrtniških krogov naj ne zaVnudi te redko prilike. e JUBILEJ NARODNEGA DE- LA VGA. Pne 15. t. m. je slavii 40-let- nJco poroko in zajcdno 40-letnico svor- jega ijdeistvovanja na narodnem po- Tju g. Tvan Poseb, železniški podurad- nik v Marilroru. G. Poseb ie bil rojen. leta JS6O. v Gelju in je že leta 1885. prišel v Maribor, kjer se je takoj poja- vil rnecl soustanovitelji Bralncga in pevskega društva, ki je bilo zlasti rui- menjeno delavskim slojem. Od takrat je deloval pri vseh narodnih društvih. Za to je leta 1914. tudi po svoje trpel. c PONOöNO RAZGRAJANJE in popevanje po našem mestu se je prav ni'ljubo udomačilo. Od mnogih strani nam priha.,ujo tozadevne pritožbe. Pro- simo varnost.no stražo, da postopa bolj rigorozno in da nas obvaruje ponoč- nega pouličnega petja. Navdušenim pevcem pa priporočamo, da vstopijo v kako pevsko društvo, ki rabi dobrih pcvcev ir. rednih obiskovalcev pavskih vaj. c PRODUKCIJA V CINKARNI. Produkcija cinkarne v juniju je zna- šala 258 ton cinka, pri čemer je bilo zaposlenih 207 delavcev. Maja meseca pa je bilo le 1.80 ton produkcije. mogel. Vstal je, hodil z razburjenimi koraki po sobi in ni zinil besedice. »Ali ste bili sioer zadovoljni, go- spod ravnatelj? In kdaj mi ukazujete naj spet pridein?« je vprasal nato po- nižno, a pri tern se mu je pojavil v oceh pritajen zmagoslaven, nasičen smeh. »Pošljem po vas, kadar bo treba!« odgovori kratko ravnatelj. Uro pozneje, ko je gospod ravna- telj že spet sedel v tovarni za pisalno mizo, mu je prinesel gospod Kovač ne- kaj spisov. »Glejte ga no!« zakliče ravnatetj ves v čudeh. »Kje pa ste pustili svojp lepo polno brado?« »Obriti sem si jo dal, gospod rav- natelj!« odgovori mladi mož in pri tern zardi. »Videl sem včeraj, da vam ne ugaja —« »Oh, škoda, da ste se prenaglifr!< Ni mogel prikriti svoje nejevolje, tako da ga je mladi mož gledal eisto izbogano. »Toda saj ste vendar rekli . . .« »Mladi prijatolj, človek se tahko prav hitro premisli. Glojte, jaz sam preudarjam,_ali bi ne kazalo, da si pu- stim brado rasti. Zdi se mi namreč, da je tu pri vas z brivci pravi križ.t c V NEDELJO NA D0BRN0! Do- bi'iiski avto bode vozil na večer Jugo- siovenske Matice v nedeljo 23. t. in. ob 4. popoldne s kolodvora in zvečer se vrue ob 10. uri. Gena tja in sem za oscbo 60 Din. c UGOTOVITEV NAKNADNIH KONKUUZNIH PRIJAV. V konkurz- ni zadevi Vinka Avgustina, bivšega lesnega industrijalca v Gelju, se določa zaradi ug-otovitve naknadno prijavlje- nih terjatev narok na 31. oktobra ob 9. uri pred okroznim sodišoein v Gelju. c VESN1K KULTURE. Prejeli smo in objavljamo: Vsled razpisa go- spoda ininistra za notranje zadeve K, br. C48 odnosno gospoda velikega žu- pana mariborske obfcisti priporocam prebivalstvu revijo »Vesnik Kulture«, glasilo Biblioteke narodnegu edinstva v Beogradu. Vestnik priporočam zlasti kulturnini drustvoin in čitalnicam. — JNaroča se pri Biblioteki narodnega edinstva v Beogradu, Toplicni venae 14, Dossoj izišie štev. 1—5 so. tu na ogled. .— Srezki poglavar v Gelju, dne 14. avgusta 1925. V. z. dr. Senekovic 1. r. v ZÜLASITEV REZERVNIH KO- KJ1ÖK1H OFIGIRJEV. Na podlagi okrožnice koinan.de vojnega okrožja Celje Pov. br. 2361 z 4ne 6. avgusta t. 1., poziva mestni magistrat vse v me- stu Gelju bivajoče gg. rezervnc konjiške oficirje, ki so bili kot taki sprejeti iz bivše avstro-ogrske ali črnogorske voj- ske v našo vojsko, kakor vso ono gg. rtzej'vne konjiške oficirje, ki so služili kot dobrovotjei v proslih vojnah v naši vojski', da se osebno javijo od 20. av- gusta t. 1. do vključno 22. avgusta t. 1. v magistratnem uradu v sobi štov. 14 med uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldne. K prijavi je s seboj pri- nesti vojaške dokumente. Vsled nuj- nosti poziva magistrat vse gg. rezervne konjiške oficirje, ki pridejo v poštev, da so too.no odzovejo, da se izognejo- kazenskim posledicam. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski konc^rt pod vodstvom kapemika gosp. Silbersteina. NAR0DNA ENCIKLOPEDLTA S. 31. 8. od prof Slanojevica. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje, v predpračilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovSek, Gelje blajrovolijo oglasiti. — Krtjigarna Goričar & Leskovšek. IVANA GANKARJA zbram spi- si so začoli izhajati v zelo okusni in esleticno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporocamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hi ši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar &. Leskov- šek, Celje. CENJENE SVOJE D0PISNIKE PRO- SIM0, da nam naj izvolijo posiljafi kraße in jedrnate opise donodkov, npostevajoc skromnejsi ohsea lista in pa dejstvo, da izhaja samo trikrat na taden. Saj Se cbnevniki včasi ne morejo kakor hi radi, priobcevati najbolj za- nhmvili prispevkov v polnem. obsegu. Zajedno prosimo, da nam gospoda pot>- Ijejo dopis öimprej in da na odlagajo s poročilom, her radi tega zadeva trpi. Iz naših krajev. i ODLIGNI GOSTJE NA LAŠKEM. V nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. doživei je nas trg jako zanimiv, redek in odTi- kujoc obisk. Na povabilo švicarskega konzula g. Julio Schmidlina, ki ima v Laškem svojo letoviščarsko vilo in koje- ga soproga je Slovenka s Teharja, do- šlo je iz Zagreba semkaj konzularno zastopstvo desetih držav — z narae- nom. da na podlagi aranžmann gosp. Schnndrina v obliki kolegijalnega izle- ta in sestankn. naknadno proslave švi- carski narodni praznik, ki pade sicer na 1. avgust. Da se je laHko nudila in- teresiranim gostom možnost vecje ude- ležbo, jo bila nrnslava prolo/.ona na 9. avgust ter določena za LašKo. Gostje so dohajali v Tiodoljo dol'onia z vlaki. delo- ma z avtomobili. Predpoldne so si na vabilo trške-ga župana in upravnega svetnika g. dr. Roša ogledali tukajšnjo Delniško pivovarno ter so bili pri tej priliki od_pivov. ravnatetjstva ljubez- njivo pogoščeni. Po dohodu brzovlaka ob enih vrsil se je v dvorani Radioter- malnega kopališča slavnostni obed, ki je bil od vodstva toplic prirejen jako skrbno, okusno in dekoraiivno. lznied inozemskili gostov so se ga udeležili: AnglVški generalni. konzul Maclane, sevoroainriški gen. k. Levis Davis, neinski generalni konzul dr. Walbeck, svicarski konzul iSclnnidlin, bivši ru- sk i konzul Fermkie, francoski vice- konzul do la Groix, pojjski vice-konzul MaywaW, dosedanji vsi s soprogami; nadalje so bili pri. dineju: francoski gen. konzul Boicssier, argentinski gen. konzul Silvestrini Alfred, čilski gen. k. M'üUilicli, čehoslovaški j^en. k. Odon Pai'c.1, poljski gen, k. lliininel'styrna in sekretar svic. konzulata dr. Weber. Piisotniin gostom je najprej napil go- stitelj g. Schinidlin tor jini govoril in zaklical v franc, jeziku prisreno dobro- došlico. Odzdraxni nagovor je imel an- gfežki gen. konzul g. Maclane, ki se je zahvalil za vabilo in prisreni sprejem ter opravičil odsotnost v Zagrebu akre- ditiranih gg. pooblaščencev za Grško, Avstrijo, Rojiiunijo. Italijo, Norvešlco, Holandsko, Špansko in Portugalsko. Odlični (ujci so preživeli na Laškem nad vse prijeten dan. ki jim ga je pri- pravil* g. konzul Schmidlin. ML pa go- spoda konzula že tudi leta sem redno stejemo mod one, ki s prijateljskimi siinpatijami posečajo naše prireditve, hkrati gmotno pod pi ra joč naša kultur- na društva in lokal no in-osvetne usta- nove. Zato smo mu hvaležni in smo mu skušali to pokazati. • i S0DNIÖKA IMENOVANJA. Za sodnike v sedmi skupini I. kateg. so imenovani: dr. Edvard Vračko za sod- nika v Brezicah; dr. Rudolf Adamič in Fr.aujo Juhart za sodnika pri okrož- nem sodišču v Mariboru; Valentin Bi- dovc za sodnika v Murski Soboti; dr. Franjo Kalin za sodnika v Gornji Radgoni. -— PremeSceni so sodniki: Ivan Tratnik iz Ljutomera na Laško in Mirko DcluVk ]•/. JJiczic k okro/. so- dišču v Gefje. i OSEBNE VEfcJTI S POÖTE. Pre- ineščeni so: Ana Zorec iz Maribora v Ribnico na Pohorju, Pavel Rabič iz Ptuja v Rogaško Slatino, Pavla Zajec iz Apac v Maribor, Franc König iz Ljubljana v Maribor, Mara Kržišnik iz Maribora v Sv. Lovrenc pri Mari- J)oru, Josip Savelli iz Žalca v Gelje, Ana Fabjančič iz Ljubljane v Konjice in Josipina Hočevar iz Gelja v Polzelo. i IZ DIPLAMATSKE SLUŽBE. Dosedanji konzul v Düsseldorfu dr. Slavko Bade je iinenovan za tajnika v ministrstvu za viianje zadevo. i JUGOSLOV. S0K0LSKI ZLET V CRIKVENIGI dne 15. in 16. t. m. so je zelo lepo obnesel, dasi ga je ne- koliko motilo vreme in so separatist vso poskusili. da bi onemogočili lep sprejem in nastanitev Sokolov. Ude- fežba je bila za tamošnje krajevne raz- mere naravnast sijajna. Zleta se je udrležilo v kroju. okoli 1900 sokolov. i ZG0D0VINSKA G0MILA V ZAGREBU. V spomin tisočletnice hr- vn.tskega kraljestva nasujejo v Zagre- bu veliko gomilo. Zemljo vzemo iz vseh lirvatskih krajev, kjerkoK so se vrsili kaki važni zgodovinski dogodki. V za- kladnico polože istočasno spomenice» ki beležijo, odkod je bila zemlja prine- šena in opi.sujejo zgodovinske dogodke, ki se nanašajo nanjo. Akcijo vodijo hr- vatska sokolska društva. Doslej je do- spelo že veliko pošiljatev zemtje in delo bode skoro končano. i RESOLUGIJE 0BRTNIK0V NA LJUTOMERSKEM SHODU. Na ahodu v Ljutomeru zbrani obrtnikl so skle- nili in sprejel'i sledeče dve resoluciji: Na velikem obrtnem shodu dne 15. avgusta 1925 zbrani obrtniki in drugi pridobitni sloji kakor tudi mali posest- niki pozivajo vse slovenske poslance brez razlike strank, da prevzamojo za obvezno dolžno.st v reSonje sledečo re- soiucijo: Vsled vedno rastoce vaTutc preti mali obrti kakor tudi mali indu- striji in malim posestnikom pppolna propast, ako se realitetni in investicii- ski dolgovi ne valorizirajo na podlagi zl'ate valute napram valuti, v kateri je bil dolg narejen in sicer od leta 1920 naprej. Napram teniu se ima kapital, ki je nastal od leta 1920 naprej isto tako valorizirati v zlato valuto v korist dol- govom, kar priticno izcdnači vrednost denarja. napram vrednosti investicij in realitet. — Na velikem obrtnem shodu v Ljutomeru dne 15. avgusta 1925 zbrani obrtniki in drugi pridobitni krogi apelirajo na visoko Trjjovsko in obrtno zbomico v Ljubljani koi naj- višjo zastopnico interesov obrti in in- diLsirije, aVi z vso svojo preizkušeno zniožnostjo vzame v pretres naše valut- no vprašanje, katero vse bolj uničuje obrt in inalo industrijo z ozirom na vse večji porast denarja od leta 1920 naprej, ker se po valorizaciji papir- nati denar spreminja v zlato vrednost, vsled cesar ie obstoj male obrti in tr- goviiK? ueinogoc. i NOVA GARIN8KA TARIFA. Tiskovna zadruga je ravnokar izdala Zakon o obt-L carinski tarifi z uvozni- mi in izvoznimi oarinanii, kajcor tudi pripadne odredbe. Nanjo opozarjamo vsf pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani za ceno Din 26.50 s post ni no vred. i GARINE PROSTI IZVOZ ŽIVI- NE. Glavna direkcija carin je ukinila due 17. t. m.'carino na izvoz goveje ži- vine. telet in svinj in je torej pricako- vati živahnega izvoza živine v i-nozem- stvo in morda tudi porasta cen. i USTANOVITEV PETE ARM1- JE V NIŠU. Po porocrlu z Bleda je kralj odobril predlog vojnega ministra Trifunovica glede ustanovitve nove, pete armijske oblasti v Nišu, ki bo se- slavljena iz nadstevilnih čct v ostalih armadah. i ZA POVZDIGO TUJSKEGA PROMETA. Veliki zupan mariborske obhisti je izdal okrožnico. v kateri po-. ziva vse gastilnicar,ske zadruge, naj priporočajo svojim clanom solidno in posteno postrežbo ter red in snago v svojih i)odjetjih. Povsod, kjer so pogoji za povzdigo tujskega prometa ali izho- dišča turistov, naj_ se osnujejo olepše- valna društva. Kmečkemu prebival- stvu naj se opetovano polaga na sree, jiaj vai'ujti inavkaci.io in knžipotc; da se morejo tujci v nezannih jim krajih orijentirati. Posebno važna je vzgoja mladine. ki jo je treba neprestano po- učevati, kako naj se vede nasproti tuj- cem. Končno poziva vefiki župan vse merodajno cinitelje, naj mu naznanijo vse kraje, ki bi prišli v poštev kot leto- višča in sploh vse kraje, ki imajo pred- pogoje za razvoj tujskega. in turistov- skeua promela. ' i UDELEŽNIKI SESTANKA IN OBCNEGA ZBORA ZVEZE SLOVEN- SKI H. VOJAKOV NA BREZJAH 30. t. m. imajo dovoljeno polovično vožnjo. Trelia dobro hraniti voznelistke, ker za povratek velja isti listek in pa izkazni- ca, ki se dobi na Brezjah. Udereženci dobe tarn tudi pravila Zvoze in slike spominske plošče. i F11ANG0SKI K0NZULARNI AGENT V MARIBORU. Ministrstvo inostranih del je sporočilo naši zbor- nici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je g. Aleksander Han- hart, francoski državljan, postavljen za. francoskoga konzularaej?a agenta v, Mariboru. i SMRT VELIKEGA ČEŠKEGA UCENJAKA. V kopaHšču Gräfenberg v Šleziji je nagloma preminul 11. t. m. univerzitetni profesor dr. Otokar Ku- kuk, nedvomno najvecji slovanski kir- nrg naših dni. Umrl je na vrhuncu svoje sile star 58 let. Narodil se je 2. svečana 1867 v Jici-nu, kjer je dovrsil študiral1 v Pragi in na Dunaju. Po dok- toratu se je posvetil kirurgiji na klini- ki prof. Maydla in postal po nekoliko lotili klinicni asistent. Leta 1897. je po- stal docent in po Maydlovi smrti 1904 njegov naslednik kot profesor kirurgi- je na strokovni univerzi Karlovi in šef kirurgiene klinike. Svojo izvanredno kariero je popolnoma zaslužil. Bil je izboren učitelj, ki je vzgojil celo vrsto kirurgov in zdravnikov svojemu naro- du in napisal je znanstvena dela traj- Profi odEfaElosti ?,esX™ .™°.'»i,m5 »Vilfanov čaj« MvÄ - Dobiva se v vseh lekarnah in drogenjah Proizvaia: Kem pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, IHca 204. A. č s Stev. 91 »NOVA DCBA« Sfcnm3 ne vrednosti v svetovni literaturi. Kot operator je užival svetovno ime in v diagnostiki ni imel tekmeca. Njegovo kliniko so obiskovali zdravniki vseh narodov. SLalni gostje so bili Francozi, Augleži, Amcrikani in Japonci, ki so občudovali genialnega moža pri opera- cijski mizi, za kaledro in oh bolniški poslelji. Za svojo zmožnosti in znan- stvcne zasluge je bil imenovan za člana mnogih znanstvenih družb po celein svetu. Bil je velik priijatelj nasega na- roda. V balkanskih vojnah lota 1912. je pohitef na srbsko bojišče, kjer je s svojimi asistenti blažil gorje ranjenim vojakom. Del svojih zdravnikov pa je poslal do črne gore na bojišča. Kralj Peter ga je odlikoval osebno z redom sv. Save. Ljubil je krasne naše kraje in vsako Mo je bill gost na Bledu. Na njegovi kliniki delnje kot dolgoletni kli- nični asistent tudi sloven ski yojak g. dr. Vladimir Brezovnik iz Vojnika. V znanstvenem zdravniskem svetu naše domovine je Kukulovo ime neizbrisno. Njegov pogreb je bil veličasten. Telesni ostanki so bili izstavljenii v panteonu narodnega muzeja, kjer se je z njim razlocil znanstveni svet republike, na- kar je bil k veenemu počitku položen na staroslavnem Vysekradu. i ZVEZA SLOVANSKIH SOKOL- SKIH ORGANIZAGIJ. Iz Varšave javljajo: V dneli 13. do 15. t. m. so bila tu vaina posvetovanja, ki so se nana- šala na ustanovitev Zveze sFovanskih sokoJskih organ izacij. Posvetovanj so seudeležili: dr. Scheiner, Stepanek. dr. Heller in Jaroslav Bilek za COS, En- gelbert Gang! iz Ljubljane, Paunkovic iz Beograda, Novak iz Celja in M. Go- rišek iz Maribora za JSS, grof Adam Zamoyski iz Varsave in dr. Szczepan- ski iz Varšave za poljsko sokolstvo in dr. Vergun za rusko sokolstvo. Med po- svetovanji je bila ugotovljena popolna soglasnost gfede nujne potrebo ustano- vitve Zveze sokolskih organizacij ter je bilo sklenjeno organizirati. Zvezo slo- vanskega sokolstva. — Vodilna in glav- na naloga take zveze je velika ideja sfo- vanskega pobratimstva. Zastopniki. so izdelali in odobrili giavni zvezin statut, ki se predloži v koneno odobrenjc po- samnim sokolskim organizacijam, ozi- i rcma saveznim skupščinam. Zveza I prične delovati takoj po ratifikaciji pravil. i SMRT ZNACAJNEGA MOŽA. ¦V Žirovnici je urnrl v nedeljo g. Anton Kržišnik, znani gostilničar in trgovec, s konji. Njegova vesela narava, potna dovtipnosti in neprisiljenega humorja, ki ga ni zapustil niti med boleznijo, se zicali v »Strica Trebušnika hoji na Triglav«, kateri spis je priobčil pred leti v »Planinskeni Vestniku« profesor JankoMlakar. Tudi čitatefjem. »Sloven- skih vecernic« je g. Kržišnik dobro znan. Anton Kržišnik je bil skozinskoz značajen in pošten mož. i SAMOMOR MLADE NATAKA- RICE. V Doboju se je s snedstvom proti stenicam zastrupila 22-1 etna natakari- ca Margareta Adam. Zapustila je pis- mo, v katerem javlja, da gre v smrt, ker mora k zdravniškemu pregledu. i NJEGO.DEN UBIJALEC. V Selu Šupoi pri Garčini je 13-letni pastir Pero Klobučar z nožem zaklal 14-let- nega pastirja Jova Velečka. Dečka sta se na polju igrala in nato sprla. Poro pa je takoj zagrabil nož in ga porinil Jovu v vrat, da je pri prici izdihnir. i GROZNA NESRECA Z GRA- NATO. Na vojaškem vežbaltšču v Veli- ki Kikindi se je primerita strasna ne- sreča. Devet in enajst let stara otroka seljaka Save Ostojica sta našla na vež- bališču raalo leseno Skatlo, katero sta hotela odpreti. Ker je bila skatla trdno zapita, sta udarjala s kanmom po njej. Nenadoma je pa nastala straho- vila eksplozija. V škatli je namrec bila granata, ki je starejšega otroka popol- noma raztrgala, mlajšemu pa odtrga- la obe nogi. Mlajše dete je btfo takoj prepeljano v bolnico, a ni upanja, da okreva. i PRI KOPANJU JE UTONIL. Na Opokah pri Štorah je utonil v Vo- glajni. ko se jo kopal, 35 set stari de- lavec Martin Vodeb. Mož je bil zapos- len v tovarni v Štorah in zapušča vdo- vo brez otrok. i DRZEN VLOM V TRBOVLJAH. Te dni jo bilo vlomljeno v trgovi.no ge. Trbovčeve na Vodah, pri cemer je bilo odnešeno različno btago. Vse okoliščine kažcju, da gre za nenavadno prebrisan vlom, kajti ključi so sistema Wertbeim in oboja vrata so zaprta s tremi različ- niini ključi. Vlom je tembolj skriv- noston. ker stanuje nad trgovino mag. phar. g. Franc Peharc, ki ima lovskega psa, katerega zbudi vsak najmanjši sum. Lastnica trgovine se je izrazila že pred več tedni, da se boji vloma, kajti bila je napadena na cesti od ne- kega neznanca, ki je zahteval, naj ga sprejme k sebi, ker je preganjan od koinunistov. Sicer pa je slisala isto noč sum na dvorišču in videla svetiti okoli hišo z električno lučjo. V trgovini se je moral nuditi vlomilec vec ur, tako je vsaj sklepati po sledovill. Pri isti last- nici jo že bilo enkrat vlomljeno, in sicer 1. 1918. s ponarejenimi ključi. i PRIREDITEV JUGOSLOV. MA- TIGE NA DOBRNI. V nedeljo 23. t. m. se priredi večer Jugaslovenske Matice na Dobrni. Prvi nastopi moski zbor ;z Savinjske dolino. Drnga točka bo: »Je- senska ljubezen«, velika pantomima, in kot tretja p]"es v hotelu Union ob 5. l)opoldno. Vabljeni so zavedni okoliča- ni in Celjani, ker jim Matica hoče nu- dili Tiajboljo prireditev. i NAVAL TURISTOV V LOGAR- SKO DOLINO je bil zadnje dni izredno velik. Po viliarnih nalivih v soboto in nedeljo jo nastopilo fepo solnmo in ja'S- no vreme. Prenocevalo jo od sobote na nedeljo pii Piskorniku 76, pri Logarju 30 in na OkresJju 80 turistov. Kljub novi Tillerjevi koči v Logarski dolini1 izgleda, da bo se premato prostora in bilo bi le želeti, da se podeli gostilni- ska koncpsija tudi Logarju, kar 1? So bolj posyesi in dvigne tujski prompt na prelepe naše pianino. Spoilt. Ncdeljska tekma med celjslcim'i Aileiiki in S. K. 39. pp. je ostala vpled nenadncga dežja nedovrsena. So'!;<;k g. Ratajc jo je po 8-minutnem poteku 7>redt:asno zakl|ucil. V teim kratkem ca.su je bil izvršen na vsaka vrata po or; ester napad, ki pa ni dovedel do po- /•tiviK.'ga rezultata. Vsekakor ]ia bo kripnt-jt' <^e vršeča revn.nža jalco o-!ra. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju In uvozu od 10. VIII. do 16. VIII. 1925. Za hnmeljarje XVJ. poročilo Hmelj. drusfra za Slovenijo. Nürnberg, dne 16. avgusta 1925. Prodalo re jo 20 bal novega hmolja po 350-390 M, lanskega, Jepo zelenega po 230—2dO M za 50 kg. Kurs: 1 M je 13.25 Dm. Žntec, Č. S. /?., 13. avgiista 1925. Minuli teden se je pri živahnem po- vpraSevanju prodalo 300 bal po ra- stoeih cenab do 2000 e. K za 50 kg. Hnieljarji pričakujejo še boTjših cen, ker so je upanje na dobro letino zadnje dm poslabšalo. Rdeči pajek se j« zelo pomnozil in so nokateri pričeli z obi- ran join, ker se boje, da bi jim škodlji- vec uničil kobule. Uspehi obiranja so vobčo m?mjsi, nego so pričakovafi. Obče obiranjp se pricne sole prihoduji toden. Bmka. Ena tretjina prav dobra, dv3 tretjini dobre do srednje. Na 1800 hoktarjev se bo pridolafo priblizno 20 do 25.000 stotov. Tu se najde tudi po peronospori uniceno cvetje in kobule, Conili so loiošnjo množino na 40.000 stotov. Spalt. 8. avgusta 1925. V stran- skih logah vsled erne rose zolo slabo, v glavnih Tpgah stanje razlicno — obilo- krat tudi slabo. Jloücclau, 10. avgusta 1925. Zolo različno stanje, — doloma prav dobro do dobro. Nasadi so trpeli po črni rosi. Pričakujo se srodnja — do srednje do- bra lof.ina. Tcltnang, 10. avgusta 1925. Rani hmelj se obira, srednjerani in pozni hmoTj prideta šele v 3 tednih na vrsto. Na rastlini je deloma pajek, doloma pcronospora. Hershruck, 7. avgusta 1925. Tu je le pozni hmelj, kateri je pa slab. 0 uspehih šele v treh tednih. *Saazer Hopfen- & Brauer-Ztg.* Ste-li že poravnali naročnino za „Novo Dobo"? Zaklana živina____________Uvoženo iiieso V Kg Ime t,= Slllssi| 1 1 3 8 I °POmba ^m>^hhwO^^Q H co o ^ M Dečman Ferdinand------2------1 4---------------117 - ~ - - Esih Matija ....------3------3 1---- ~ - — — — Friedrich Ivan ...--------------i__i_ — _______ Gorenjak Josip . .----------1 1 1-------— _— — — — — — Hohnjec Viktor . .--------------1 1 8---— -118- - - Janžek Marija . . .------------------3------— _~ — — — — — Junger Ludvik . . — 1 — 3------5------_— — — ___ Kroflič Alojz . . . .------2— 1 8-------_ — 280— — - - IZYOZi 32 tsl et Lapornik Ivan ...------1—14----------_______ Rebeuschegg Franc-------712-14 2 l — _ 136 280 — — — — Senica Karoi ...----------— 2 1----------_— — — — — — Urbančič Adolf . .------2------6----------_ — 109 - - - - Voisk Rozalija ...--------------321- — _— — — — _ — Zany Viktor . . . .—------2---------------_— - 41 — — — Zavodnik Alojzija------1------6-------— _ — — — — _ — Con Stefan .... 1--------------------------_________ Bernardi Drago . .------—----------------------_— 42 — — — — Krkoč Ivan . . . .-----------------------------— _ — — — _ — — Reberšak Anton . .---------.-------------1 — — _ — — — — — — Robek Anton . . .------------------------------— — — 68 40 — — — Lebič Fani.....----------\----------------------------------------- - — — Plešivčnik Ana . . —------— :---------------------— 311 — — — — Žumer Josip .. . . —--------------------------_.__ _ _.. _, — _ Permozer Anton ..------2-------13---------------___— _ I Leskošek Ivan . . .------i!------------------------------40 — — — — Lesjak Franc ...----------j------—--------------— — — — — — Skoberne Fric . .----------------- 1------------------— \Sb ~ — — Potekal Ludvik . .---------------2----------------— — — — — Trškan Alojzija . .---------------------------------------- 35------- — slanine Skupno . . . I 1 12116 10J54 26 1-------|l36Jl307J393J — — j - || Dinar v Curihu . dne 18. avgusta dne 19. avgusta ! 9*225 9 225 (»Avala«.) Devize v Zagrebu dne 18. avgusta dne 19. avgusta Dunaj 782—792, 781.5—791.5 Berlin 1326—1336, 1323.5—1333.5 Italija 200—202.4, 201.5—203.90 London 270.97—272.97, 270.90~272.90 New-York 55.55—50.15, 55.57—56.17 Pariz 259—263, 261.15—205.15 Praga 165—167, 104.88—106.88 Curih 1082—1090, 1080.5—1089.5 (»Avala«.) Razgled po svetu. I TTALIJANSKA KRL V vasi kSt.inyolagalli v pokrajini Caserta se je dogodil umor, ki je silno razburil vso pokrajino. Župnik An^elo Pannane je zapeljaf 18-letno dekle Rozino Torgon- zio. Ker je potem župnik dekle kratko- malo zavrnil, je zjutraj, ko je on ravno liiaševal, prišla v cerkev, skočila po po- vzdigovanju k oltarju in zabodla žup- nika trikrat z bodalom v prsa. Župni- ka so umirajočega prepefjali v bolnico, deklica pa se je sama javila oblasti. r STO LET FOTOGUAET.TE. Na Sorbonni v Parizu so praznovali sto- letnico, odkar je Nicepbore Niepce znašel fotografiranje. Njegovo delo pa je pozneje spopolnil Daguerre. r IZ PAR1ZA V BEOGRAD V OSMIH URAH. Francoska letalca Arracbart in Carol sta se prošlo sredo zjutraj dvignila z aeroplanom v Pari- zu ter sta po osem ur trajajocem pole- tu preko Lyona in Turina ob 12.45. pri- spela v Beograd. Po kratkem odmoru sta poletela dalje v Carigrad. r V TREH DNEH 0K0L1 EVRO- PE. Francoski kapitan Arracbart je srečno končal polet okoli Evrope v treh dneb. Preletet je progo Pariz, Beograd, Carigrad, Bukarešta, Moskva, Kodanj, Pariz 7000 km v 39 urab 15 minutah. r ZASTRUPLJENJE ITALIJAN- SKIH VOJAKOV. Te dni je bila odšla iz Cortine D'Ampezzo alpinska četa na vaje. Ko je prisj.a na cilj so vojaki me- nažirali. Takoj nato so se pa pojavile pri veeini vojakov bolečine v želodcu. Od 95 mož, ki jih' je stela stotnija, jib je 82 obležalo. Preiskava je dognala, da so bili vojaki zastrupljeni s slabim mesoni. Odgovorni urednik: Vinlco V. Gaberc Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. licence in pomožnB delavbe sprejme takoj Čeulje iz debele kravine, dobro okovane Din 1601—. iz črne ali rjave teletine Din 155'—, iz finegaboksa Din 185"—, črni tevlji za deco Din 31'—, damski polučevlji iz teletine Din 140 —•, iz boksa Din 175'-, iz ševro Din 205*— pro- daja veletrgovina R.StBrtnechi.GcIjB. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene, Ugodna prilika za male ženske nožice! Preostale nizke Stsvilke raznih ženskih čevljev Drodajam po posebno znižanih cenah; istotako sandale in platnene čevlje za gospode, dame in otroke. Trgovina čevljev E. BERN9, CEL3E, KRALJA PfeTRA C. 10 Cement, Kofc, angles^ in 5lc- zijsH« bn'Kctc KaKor tudi prctnog in drVa, rczana in sc^ana, Hupi? najc«n«|e pri jr. pajtnan, (cije, jYiatija dubccila 2. 5_ts insolvent trg. sole išče mesto praktikanta. Naslov v upravi. 2—1 Egiptovski grafolog slaven razbiralec rokopisov, označi vsa- komur značaj, preteklost in prihodnjost. Hotel »Zvezda«, Gosp. ulica soba št 3. Gospodična, ves dan odsotna, i & L e seporirano sobo Naslov v upravi. 2—1 Mica KHžanič, tovarna pletenin, Celje. Sivilja (prikrojevalka) starejSa rnoč z dolgo- letno prakso v krojenju, poštena in pridna, se pod zelo dobrimi pogoji sprej- me v stalno službo. Ponudbe pod »To- varna« na upravo »Nove Dobe«. 2—2 Stran A »NOVA DOBA< Stev. 91 Telefon Stev. 75 In 76 Podružniea PoŠtni ček. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne hanke v Celju Delniškaglavnica in rczervc Din 60,000.000*— Centrala v Ljubljani Delniška qlavnica in rezerve Din 60,000.000"— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logaiec. I* o ci i:» 1* 25 jri/"i o e> AgenciJÄ Legatee. Brežlce, ČraomelJ, Gorica» Krans, Maribor, Metliovftč, Novl Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprelema VlOge na klijtžice In leRoČi SRffiJ Kupuje in prodaja vse vrsie vrednostnlh papirjev, račUH protl ngodnemu obrestovanji* «$*$L valut in dovoljuje V&a&ovrstae Kredite. Pjpodaja specke ctpžavne 5^az;r»©cljn© lot;^r»ijo- Otvarja akredtlive in izdaja Kreditna plstna za fu- in inozemstvo. NajboljSe, najtrpežnejše in naicenejše dežnihe vseh vrst, za- jamčeno solid- nega domačega izdelka po naj- nižjih cenah nudi le OežnihaFna ]0S. fflHflNJEK CELJE, ago Gams CELJE — GABERJE ST. 91 Br;ojavni naslov: Gams Celje — Poätni prertal 51. 31. Naprava in popravilo vseh vrst v me- haniško stroko spadajočih predmetov, n. pr. kolesa, motorje, avtomobil«, ši- vaine, pisalne \n vse ostaie stroje.— Prodaja elcktrotehn. in meh. predmete, n. pr. elektromotorje, žarnice, kolesa, motorje, šivalne stroje, otročje vozičke, gumijev vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po najnižji ceni. Proračuni in prospekti brezplačno, 10 istotako strokovni nasveti. 10 Učenec se sprejme v manufakturni trgovini Franc Dobovicnik, Celje, Gosposka ulica 15. 5_4 Dvadijaka mlajša, iz boljše hiše, se sprejme. 2-1 Vprašati pod »Dijak« v upravi. Prostovoljna dražba neppemaönin« Na predlog lastnika Ivana Tillerja, pos. in vpok. sod. kanclista v Brežlcah, zastopanega po pomočniku tus. viš. oficijalu Frideriku Negovetiču, se prodajo na javni dražbi nepremičnine vl. St. 199 k. o. Brežice, obstoječe iz hiše št. 55 z gostilniško koncesijo, gospodarskega poslopja, dveh njiv In vrta v skupni izmeri 64 ar 45 m2 brez pritiklin in premičnin za izklicno ceno 200.000 Din dne 3. septembra 1925 ob 10. uri dop. pri tem sodišču v sobi štev. 6. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zem- ljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Potrditev prodaje si sodiSče pridrži za 8 dni. Izkupilo prodaje je položiti v gotovini pri sodišču v enem mesecu, to je do 3. oktobra 1925. Ostali dražben» pogoji se smejo vpogledati pri tem sodišču v sobi Št. 6. __^^Okrajno sodiŠČe v Brežlcah, nddpigk 1., dne 8. avgusta 1925. Marljivost, treznost In varčnost, so predpogoj nravnostl I Popolnoma varno naloffte denarne pdhranke pri zadrugi LRSTHI DOM «brat». In kreditol am±t»m4uou mmmvko t Gaberin pri CcIJn Obrestii|j0 ltr«Bll«* ytag« po 8% V«C}e «faJne ifalfr y» dfinwniii naiogodneje, AUMfap»» ^QgP »it BBÜtjOD 25OJ0Q0 Din. Plaarna « C^^l» dndtetiotfft tzliea šfc. 13. tz malega raste veliko! jNaznanilo in priporočiSo. ¦ Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da izwrsujem meha- a ! niško obrt po svojem umrlem soprogu METODU ŽIŽKA še \ a nadalje ter prevzemarn popravila vsakovrstnih šivalnih strojev in ! ¦ koles. Ker imam v delavnici zaposlenega veščega strokovnjaka, ¦ ¦ bodo popravila i7vršena istotako precizno kot za časa mojega i ¦ soproga. Priporočam se za obilna naročila 3 1 ¦ \ z velespoštovanjem \ ilHarija Žižka, ¦SSt.-JK: Celje, Glavni trg.i PupilaimrovcHHMi In JavnokoHatsn denarn! zavod oeljskega mesta Mestna hranllnica celjska Ust&xwvljenm leta WB&L » J+4 V 1A «tint palaöl pjpi kolodvopu, VMter«ntlliRirtp la.wr4u|efo na|knlantiiefe»iillro tnioč» M>. Uitottao ttibrestovanfe. PofantUa tn naxvefl brexplaCito. Vrmlao&t reiervnih M&kladov wad «ron 25#OOO.OOO*—. Za hranilne ifoge jamct mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.