SVOBODNA SLOVENIJO Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 21. julija (julio) 1949. No. (Štev.) 29. LAŽ IN ZLOČIN Komunizem je laž in zločin! O tem so si edini vsi oni, ki so imeli priliko spoznati ga od blizu in na lastni koži okušati vse zlo, ki izvira iz njega. Prečudno pa je, da nihče, ne posamez¬ niki, ne celi narodi nočejo verjeti te strašne resnice. Mislijo, da bo komuni¬ zem pri njih drugačen kot je pri sose¬ du. Mislijo, da je verska, moralna in kulturna višina njihovega naroda to¬ likšna, da je že vnaprej onemogočeno, da bi komunizem, tudi če pride na ob¬ last, razvil svoje zločinsko početje v taki obliki kot drugod. Vidimo po vseh deželah sveta, tudi med katoličani lju¬ di, ki so se vdali hudi zmoti, češ, ponu¬ diti je treba komunistom prijateljsko roko, priznati je treba širokogrudno to, kar je na komunizmu dobrega, biti moramo lojalni, pa bomo skupno s ko¬ munisti lahko mirno živeli, saj vendar niso take zverine, kakor trdi protiko¬ munistična propaganda. Komunistična propaganda, ki je tak¬ tično in psihološko mnogo bolj močna kot protikomunistična, je znala spret¬ no izrabljati ta zmotna mnenja v svo¬ jo korist, razglašajoč svobodo vere in vesti in vabeč zlasti katoličane k sode¬ lovanju — pod vodstvom komunistične stranke. DVA ZGLEDA Poučen zgled nam daje' Češka, češki nekomunistični politiki — tudi kato¬ liški — so že v, prvi dobi vojne sklenili s Sovjetsko Rusijo pogodbo, v kateri so se izročili v varstvo Rusiji in dobili zajamčene vse pravice, ki so jih želeli. Čehi so lahko prekrižanih rok čakali konca vojne, češ, naša stvar je že' go¬ tova. Po radiju so pozivali svoje ljudi; Ohranite mirno kri! Varujte se nepo¬ trebnih žrtev! Mi ne potrebujemo gro¬ bov, ampak živih ljudi, ki bodo gradili srečno bodočnost naše domovine! To je bilo one dni, ko je komunistična in ko¬ munistom prijazna propaganda potom istega radia klicala Slovence' k uporu, češ: Žrtve morajo biti! Samo s krvjo se da kupiti svoboda! Pa so nasedli eni in drugi: prvi, ker so zaupali dani besedi, ki je bila laž, drugi, ker so sledili zločinskim pozivom in povzročili v času okupacije držav¬ ljansko vojno v Jugoslaviji. Ne komu¬ nisti, ampak naivneži izven komuni¬ stičnega tabora, so laži in zločinu po¬ magali priti na oblast. Potem je prišlo kesanje, a bilo je že prepozno. Kpmu- nizem na oblasti zna streti vsak odpor, upogniti še tako trdno voljo in prisiliti vsaj k molku tudi najdrznejše. Kajti vsi se čutijo majhne in brez obrambe pred velikim in brezsrčnim zločincem- komunizmom. Tako so padale, kot zrelo sadje, ko¬ munizmu v naročje država za državo ter kmalu občutile, kaj je komunizem v resnici: laž in zločin. CERKEV IN KOMUNIZEM Velika, nepopravljiva škoda je, da vsi katoličani niso hoteli poslušati cerkve¬ nega nauka, ki je bil ponovno razgla¬ šen v papeških enciklikah, zlasti “Re- rum novarum” in “Quadragesimo ano”, kjer je z vso jasnostjo povdarjeno sta¬ lišče, da med katolištvom in brezbož¬ nim komunizmom ni sprave in da je vsako sodelovanje s komunizmom nedo¬ voljeno. Najnovejši dogodki v Jugoslaviji, Madžarski, Češki, in Poljski so dovolj jasno pokazali, kako resnično je gori navedeno stališče Cerkve. Da bi se zdramili tudi najbolj za¬ slepljeni in nevedni katoličani, je Cer¬ kev morala poseči po najstrožjem sred¬ stvu, ki ga ima na razpolago in ki se ga poslužuje le v izrednih prilikah: kadar gre za dušni in telesni blagor ce¬ lih narodov. Cerkev je slovesno pro¬ glasila najstrožje cerkvene kazni za vse katoličane, ki sodelujejo s komuniz¬ mom. Podrobno razlago strogih cerkvenih odlokov bodo verniki lahko slišali v vseh katoliških cerkvah med službo* bo¬ žjo. Mi bomo navedli tu le najvažnejše točke: STROGE CERKVENE KAZNI 1. Duhovnik NE SME PODELITI SV. ZAKRAMENTOV: a) katoličanom, ki so vpisani kot čla¬ ni komunistične stranke, pa tudi tistim ne, ki niso sicer vpisani v stranko, a simpatizirajo z njo s sodelovanjem ali propagando. b) katoličanom, ki podpirajo komu¬ nistični tisk, bodisi tako, da ga izda¬ jajo in zalagajo, bodisi da pišejo, bodi¬ si, da ga razširjajo, podpirajo s fondi, naročajo ali samo berejo. To velja za knjige, časopise, revije, letake in pro¬ glase, ki razširjajo komunistične nauke. 2. IZ KATOLIŠKE CERKVE SO IZOBČENI “ipso faeto” vsi tisti katoli¬ čani, ki so aktivni komunisti, prizna¬ vajoč materialistični in protikrščanski nauk komunizma, dalje vsi oni, ki ak¬ tivno propagirajo komunistične zmote, kakor tudi vsi oni, ki te zmote branijo in zagovarjajo. Praktično velja za vse pod točko 1 navedene to — le; Ti katoličani nei morejo več dobiti od¬ veze pri sv. spovedi, ne morejo vredno prejeti sv. obhajila, nimajo pravice do sv. popotnice in se ne morejo cerkveno poročiti. One pod točko 2, ki bodo vztrajali na svoji zmoti, moramo imeti za suhe veje, ki so same odpadle zi drevesa Cer¬ kve. Izgovorjena je jasna beseda. Odslej dalje ne more biti prav nikakega dvo¬ ma več. Za pravega katoličana ni dru¬ ge poti kot ona, ki vodi stran od komu¬ nizma. SLOVENCI IN KOMUNIZEM Edina sila, ki je zavzemala od vse¬ ga začetka nespravljivo stališče proti komunizmu je bila katoliška Cerkev. Ta zgodovinski ukrep Cerkvene obla¬ sti nas navdaja s hvaležnostjo, zadoš¬ čenjem in ponosom! Slovenski narod je bil med prvimi, ki je na svojem last¬ nem telesu občutil, da je komunizem res laž in zločin. Marsikje po svetu, nas niso razumeli, marsikje so nas ob¬ sojali in proglašali za zločince. Bali smo se, da bo kri desettisočev naših najboljših ljudi prelita zastonj in da bo¬ mo ostali v zgodovini zapisani kot na¬ rod, ki je v zgodovinskih trenutkih na¬ redil veliko napako. Hvala Bogu, danes cel svet ve, da smo bili na pravi poti! Zadoščenje smo dobili na inajvišjem me¬ stu! Slovenci smo lahko ponosni na to. da smo bili med prvimi, ki smo spozna¬ li pravi obraz brezbožnega in zločin¬ skega komunizma. BRATOMORNO KLANJE? Naš boj ni bil bratomorno klanje! Boli nas, ko moramo take očitke brati v publikacijah, ki nosijo ime velikih slo¬ venskih mož. Krivične sodbe ljudi, ki so z varnega zakotja opazovali doga¬ janje v naši domovini! Naš boj ni veljal bratu, ampak laži in zločinu! Dva tisoč dragocenih slovenskih življenj je pad¬ lo pod sločinsko komunistično roko prej, predno so prvi protikomunistični Slovenci zaklicali zločincu: Stoj! Kje je krivda? Ali je zločinec tisti, ki brani svoja narodno čast, svojo vero, svoje imetje, svojo svobodo? Ali je kriv oni, ki služi tuji ideji z lažjo, kri¬ vico in zločini? Naj bi kri desettisoev najboljših Slo¬ vencev, ki je bila prelita v teh letih strahot, ne bila prelita zastonj. Naj bi ti naši pričevalci resnice v bo¬ ju proti laži in zločinu pomagali naše¬ mu narodu do Vstajenja. Naj bi bila tragedija slovenskega na¬ roda, ki je umiral, da bi rešil druge, pobuda, da bi se strnili vsi, ki hočejo človeštvu dobro, v skupen boj proti laži in zločinu! Vojska proti komunizmu je že pričela Vrhovni poveljnik oboroženih sil svo¬ bodnih zahodno - evropskih držav bri¬ tanski maršal Montgomery je prejšnji petek govoril pred zbranim poslušal¬ stvom v Kraljevi nizozemski družbi v Hagu. Govor, ki ga je ob tej priliki imel spada po izdanju papeževe bule, med najodločnejše izjave vodilnih in odgo¬ vornih mož zahodnega sveta proti ko¬ munizmu. Maršal Montgomery je med drugim naglašal: "Zahod je dejansko že v vojski s Vzhodom, čeprav ta spopad imenujemo samo “mrzla vojska”. Toda vse polno je možnosti, da se ta vojska med komuni¬ zmom in demokracijo spremeni v voj¬ sko z ognjem in orožjem, v vojsko na življenje in smrt, čeprav se vsi trudi¬ jo, da bi jo preprečili. Svetovni sovraž¬ nik se imenuje komunizem. To je vera in sicer protikrščanska vera. Kot vojak in kristjan izjavljam, da sem nesprav¬ ljiv nasprotnik komunizma in odkla¬ njam vse, kar uči in zastopa. Ker smo pa pripravljeni se boriti, se La mentira y el crimen El comunismo se sintetiza en estos dos terminos. Nadie, quien tuvo la opor- tunidad de experimentarlo en su propio cuerpo y verlo de cerca lo podra en duda. Es dificil creer, que ni los indi- viduos ni los pueblos enteros no quieren aceptar esta horrorosa verdad como he- cho. Tambien entre buenos catolicos se hallan ingenuos, que han sueumbido a la tentacidn de tender al comunismo la mano, reconociendole generosamente “lo que tiene de bueno” y colaborando con el. Asi suponen que podria hallarse un modo de convivir. La propaganda comunista, mucho mas desenvuleta y arrastradora psicologica- mente que la anticomunista, supo ex- plotar admirablemente esta disposicion erronea. Subrayando la libertad de la religion y consciencia, invitaba parti- cularmente a los catolicos a la colabora- cion bajo la direccion del partido comu¬ nista. He aqui la leccion de Checoslovaquia, Los politicos checos no pomunistas — los catolicos tambien — hicieron, ya desde el prinčipio de la guerra un paeto con Rusia, mediante el qual se entrega- ron a la proteccion ruša. Por la radio aconsejaban durante la guerra plena tranquilidad. Al mismo tiempo instiga- ban los comunistas por la mišma emi- sora, al pueblo esloveno, a la insubor- dinacion. Quedaron defraudos los unos y los otros. La unica potencia que adopto conse- cuentemente la actitud firme para con el comunismo, era la Iglesia Catolica, que ahora declaro la excomunion contra los catolicos que colaborasen con el co¬ munismo. Para los eslovenos esta decision de la Iglesia es una satisfaccion. Era el pue¬ blo esloveno el primero que experimen- to la mentira y el crimcn del comunis¬ mo. Entonces en muchas partes no nos han comprendido, algunos nos trataban hasta de criminales. Hoy se manifesto con claridad meridiana, de que estuvi- mos nosotros en lo acertado. Nuestra lucha no era matanza fratricida. No nos levantamos contra los hermanos, sino contra la mentira y el crimen. El pueblo esloveno moria sacrifican- dose para salvar a los demas pueblos. Tiempo es, para que ahora se reuman todos aquellos que desean salvar la hu- manidad, en el combate unido y valiente contra la mentira y el crimen. moramo zavedati osnovnih temeljev krščanske družbe in zahodne civilizaci¬ je. Ti temelji so pa naslednji: 1. Krščanstvo kot tako. 2. Pomen in vrednost osebnosti, ki 'jo je treba zavarovati, da ne bi posta¬ la samo del stroja, ki se imenuje država. 3. Svoboda in pravičnost. 4. Pošteno prizadevanje in privrže nost miru. Tako maršal Montgomery o vojski med krščanstvom in svobodo s komuniz¬ mom in njegovo diktaturo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 29. IZOBČENJE KOMUNISTOV NAPRAVILO S posebno bulo je sv. oče papež Pij XII izobčil iz katoliške Cerkve komu¬ niste in tiste, ki kakorkoli podpirajo ko¬ munistične režime. Ta izreden korak je po vsem svetu silno zadonel in izzval vsesplošne komentarje. V državah za "železno zaveso’’ so komunistični režimi po prvih vesteh odgovorili nanj tako, da se je preganjanje katoliške Cerkve še poostrilo. Zlasti na češkoslovaškem je vlada “podržavila” vse cerkveno imetje in poostrila nadzorstvo nad cer¬ kvijo in njenimi predstavniki, zlasti škofi. Toda niti škofije, niti duhovšči¬ na in tudi verniki nikakor ne namera¬ vajo kloniti pred komunističnimi pre¬ ganjalci. Med tem pa se vlada v Pragi pripravlja na nove udarce zlasti proti cerkveni hierarhiji in v Vatikanu so po¬ novno v velikih skrbeh za usodo nad¬ škofa Berana in ostalih katoliških ško¬ fov. Največji pa bo vpliv odločb sv. očeta V Italiji in v Franciji. Pred dvemi ted¬ ni so italijanski komunisti nabrali po vsej Italiji 7 miljonov podpisov na spo¬ menico, ki poziva italijanski parlament, da naj ne ratificira Atlantske pogodbe. Seveda niso bili vsi ti komunisti, toda Togliati je vedno povdarjal da ima Ita¬ lija za Rusijo največjo komunistično stranko. Ker je 99% Italijanov katoliš¬ ke vere, bo ta ukrep gotovo odvrnil o- gromno število tistih, ki so v Italiji korakali v vrstah komunizma. V prvih dneh se je odklon od komunizma videl najbolj v tem, da je začela hirati pro¬ daja glavnega komunističnega lista “Unita”. Togliati je v nedeljo 17. julija govoril v Rimu, toda o tem ukrepu še ni govoril — še ni prejel navodil iz Mo¬ skve. V Franciji se je tudi oglasil vo¬ ditelj takozvanih “progresivnih katoli¬ čanov” senator general Petit. Nanj leti ukrep v tem smislu, ker njegova sku¬ pina zagovarja misel, da more kristjan podpirati komunizem zaradi njegove socialne vsebine. Toda istočasno se tudi oglašajo zastopniki cervene oblasti, ki povdarjajo, da je tako stališče nespre¬ jemljivo in da se bodo pripadniki sku¬ pine “progresivnih” (naprednih) kato¬ ličanov morali izreči ali za Moskvo ali pa Rim. — Poveljnik generalnega štaba zapadni evropski držav, maršal lord Montgomery je približno istočasno v posebnem govoru označil komunizem (sam je pripadnik anglikanske cerkve) kot sovražnika krščanstva. Kdor je kri¬ stjan ne more biti pripadnik komuniz¬ ma. Ponovil je tudi, da nevarnost ko¬ munizma ni popustila in sedanja “mrzla vojna” se lahko vsak hip spre¬ meni v “bobnečo vojno”. Med tem so komunisti na Kitajskem sprožili novo veliko ofenzivo, proti ju¬ gu in na 700 km dolgi fronti prodirajo proti Kantonu, kjer je sedaj sedež na¬ cionalistične vlade. V vladi v Kantonu se vedno bolj uveljavlja Čangkajšek, ki je zopet prevzel vodstvo vseh poslov, ki se nanašajo na obrambo pred komuni¬ sti. — Seveda bo ta obramba odlegla V tolikšni meri, v kolikor se bodo v USA odločili za učinkovitejšo pomoč Čang- kajšku. V Washingtonu pa sedaj meni¬ jo, da je 1. najbolj potrebno obdolžiti sovjetska vlado, da je ona kriva dogod¬ kov na Kitajskem in 2. povedati, kako zelo so sovjeti podprli vojsko Maotse- tunga. Prvi del obtožbe bodo najbrž obravnavali pred U. N. O, ker je nacionalistična Kitajska še vedno članica te organizacije in na¬ to bodo najbrž vendarle morali ukreni¬ ti, da je treba nacionalistom na Kitaj- JE PO VSEM SVETU SILEN VTIS skem pomagati v približno enaki meri, kakor podpirajo sovjeti svojo stran. Za enkrat se obramba proti komunistom v Aziji ne misli omejiti samo na Kitaj¬ sko, ampak sodelujejo pri snovanju ob¬ rambne fronte tudi zastopniki iz južne Koreje in Filipinov — dokler se še kdo drugi ne bo moral priključiti tej zve¬ zi, ki bi se naj imenovala “pacifiški pakt” proti širjenju sovjetskega impe¬ rializma. Zanimivo je, da so se ponekod začeli odločati za večjo pomoč Čang- kajšku potem, ko je Maotsetung jasno povedal, da je njegovo mesto vedno in samo ob strani Sovjetske zveze v USA so namreč pričakovali, da bo Maotsetung začel hoditi ločeno komuni" stično pot kot Tito pa so se “všteli”. Glasilo kominforma se je ponovno hudo zaletelo v Tita in njegovo Jugo¬ slavijo. Sedaj ga dolže, * 1 da je postal za¬ veznik Caldarisa v Grčiji, ko namreč namerava zapreti mejo proti Grčiji. Ti¬ to pa odgovarja, da ne bo on tisti, ki bo uničil grške komunistične upornike, ampak Moskva, ki se pripravlja na to, da v splošnem sporazumu o evropskih zadevah žrtvuje grške komuniste. Kriza v Angliji se ni polegla in kaže, da se ne bo, ampak da bo samo nastopi¬ la doba zastoja v iskanju rešitev do za¬ četka septembra. Finančni minister Stafford Cripps je zaradi' prenapornega dela v borbi s težavami zbolel in mora na oddih v bolnišnico v Zurichu v Švi¬ ci. Poprej pa je še zaključil konferenco vseh finančnih ministrov iz angleškega imperija, na kateri so sprejeli prvi glav¬ ni ukrep: odslej bodo v USA kupovali 25% manj blaga. Tako se pripravljajo Angleži na konferenco v Washingtonu septembra letos na ta način, da izva¬ jajo skoraj da nekakšen pritisk na USA. Če USA ne misli olajšati nekaterih u- krepov proti evropski trgovini, tedaj bodo morale države angleške finančne sfere omejiti kupovanje v USA in kri¬ za ameriške produkcije se bo še po¬ ostrila. Kot glavno nadaljnjo zahtevo proti USA navaja Cripps potrebo, da USA zviša ceno zlatu; tudi francoski finančni minister Petsch je pred krat¬ kim izjavil, da bi bil to edini učinkovit korak prihodnjih posvetov v USA. Toda v V/ashingtonu pravijo, da je tak ukrep o ceni zlata zgolj samo spekulativni u- krep, dočim more krizo odpraviti samo svoboda mednarodne trgovine in pra¬ vilna politika v produkciji (pri tem bi najraje videli, da Anglija odpravi na¬ cionalizacijo industrije in s tem vrne a- meriškemu kapitalu tisto zaupanje, ki ga potrebuje, da bi mogel investirati ves presežek dolarjev.) Dolar bo začel redno spet krožiti, kakor hitro bo oprt na svobodno trgovino in kadar ne bo izpostavljen nevarnosti nasilnih vladnih ukrepov.. SVARILEN GLAS IZ GROBA Radijski poslušalci v Severni Ameriki so pred nekaj dnevni po¬ slušali glas mrtvega človeka, ki jih svari iz groba: “Tretja svetovna vojna je nei¬ zogibna, če se Severna Amerika z vso silo ne bo uprla nadalnjemu pohodu komunizma v Aziji”. To je bil glas znanega ameriš¬ kega časnikarja Huberta R. Kni- ckerbockerja, ki je bil med žrtva¬ mi velike letalske nesreče, ki se je zgodila pred dobrim tednom nad Bombayem. Knickerbocker je spa¬ dal med najboljše svetovne časni¬ karje ter je napisal tudi mnogo knjig. Dve med njimi sta najbolj vzbudili pozornost. Prvo je izdal pod naslovom “Rdeča trgovina”, drugo pa pod naslovom “Rdeča trgovina grozi”. Zgornji svarilni poziv Ameri- kancem in sploh vsem svobodnim narodom v svetu je bil posnet na gramofonsko ploščo iz četrtre in zadnje serije pogovorov s pok. Knickerbocker jem pod naslovom “Ali lahko komunizem zmaga v Aziji?" Zadnjo ploščo so posneli v Singapurju, neposredno pred njegovom nameravanim poletom v New York, ki se je zakjučil s smrtjo. Njegov glas govori še to — le in pribija naslednje ugotovitve: “Komunizem se razširja tako hi¬ tro, da se bo Moskva v nekaj le¬ tih čutila dovolj močno, da bo iz¬ zvala silo Severne Amerike.” “Edina svetla točka v Orientu je angleška zmaga nad komuniz¬ mom v Malajskem arhipelu”. Pra¬ vi, “da je komunizem ne samo kot organizirana sila zginil v Singa¬ purju, temveč se je tudi krimina¬ liteta tako zmanjšala, da je danes Singapur najbolj vzorno mesto v Orientu.” Kako pomagati svojcem v Argentino Ravnateljstvo za imigracijo (Direc- cion de Migraciones) je sedaj uredilo postopek glede vselitve. Določila so na¬ slednja: Skupnih list še ne sprejemajo. Zato si morajo svojci pomagati sami. Sorod¬ niki lahko kličejo sem svojce do tretje-. ga kolena, t. j. do nečakov in bratran¬ cev. Fantje, ki bi radi dobili sem svo¬ je neveste in obratno, imajo za to dvoj¬ no možnost: 1. Treba je vložiti prošnjo in položi¬ ti odgovarjajočo kavcijo (1200 pesov) s katero plačajo vrnitev pozvane sebe, če bi se poroka ne izvršila. Po izvrše¬ ni poroki se dovoli vstop v deželo in kavcijo vrnejo. 2. Lahko se pa izvrši poroka po pro- kuri. V tem primeru odpade vsaka kav¬ cija, ker oseba pride sem že kot poro¬ čena žena ali mož. Za, poroko po pro- kuri je treba vse urediti tam. in tukaj Tukaj je treba stopiti kar na škofijo na Plaza de Mayo v pop. urah, kjer bodo vse uredili. To je za mesto. Za okolico se je pa treba zglasiti v bližnji fari. Če ima oseba pravico do prevoza s strani IRO, je to treba v prošnji na¬ vesti. To velja tako za sorodnike, kakor tudi za poročence. Da pa morg kdo pozvati sem svojce mora imeti v rokah naslednje dokumen¬ te: 1. Cedula de identidad; 2. Certifica- do de buena condueta. (Dobi se na poli¬ ciji ali na komisariji, kadar gre za o- sebe v notranjosti dežele); 3. Certifi- cado de trabajo (delavna pogodba) ali pa lastninski list. S temi dokumenti je treba iti na Di- reccion de Migraciones v Retiru in tam¬ kaj izpolniti formular, ki ga predlože. Kdor je iz notranjosti, lahko prosi tudi po pošti za navodila in po pošti tudi u- redi vse, kar je potrebno. Če pa gre za prijatelje, teh od tu ni mogoče klicati, pač pa se mora priza¬ deti prijaviti na bližnjem argentinskem konzulatu v Evropi in navesti ime tis- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Sanmartinianski kongres v Cordobi. Vseučilišče v Cordobi bo priredilo pri¬ hodnje leto od 13. do 20. avgusta pod pokroviteljstvom zvezne vlade krajevni kongres za sanmartiniansko zgodovino. Razpisana je tudi nagrada za oljnato sliko o srečanju generala San Martina z gen. Pueyredonom. Drugi južnoameriški kongres za otro¬ ške bolezni je pričel z delom prejšnjo nedeljo v Capitalu. Fray Jose Rufino Prato se bo kot izredni poslanik in opolnomočeni mini¬ ster podal v Rim, kjer bo skupno s ta- mošnjim argentinskim veleposlanikom izročil papežu posebno poslanico pred¬ sednika republike generala Juana D. Perona, s katero se Argentina zavezu¬ je, da bo v tekočem letu plačala kot svoj prispevek za Petrov novčič znesek 50.000 pesov. Brazilski dijaki, ki se že nekaj časa mude na obisku v Argentini, so bili sprejeti tudi pri predsedniku republike generalu Peronu, ki jimj je ob tej prili¬ ki govoril o politiki svoje vlade in o se¬ danjem razvoju Argentine. Zimske počitnice bolo imeli na vseh šolah v provinci Buenos Aires od 21. do 30. t. m. Tako je odredil pokrajinski prosvetni minister. Vseučiliski svet vseučilišča v Buenos Airesu je podaljšal veljavnost svojemu sklepu iz leta 1946, po katerom ne pri¬ znava akademskih diplom zdravnikom in zobozdravnikom, ki prihajajo od zu¬ naj v Argentino. Priznava pa samo ta¬ ke diplome, ki se nanašaju na dogovor v Montevideo, po katerem lahko argen¬ tinski, uruguayski, bolivijski, paraguay- ski in peruanski zdravniki v vseh teh državah izvršujejo svoj poklic, kakor tudi diplome Argentincev, ki si jih pridobe v smislu zakona Nr. 4416 v inozemstvu. Rektor vseučilišča je svoj predlog utemeljeval, da je treba “zaš¬ čititi argentinske zdravniške in zobo¬ zdravnike poklice”. Kakor znano pa lahko zdravniki, ki so prišli kot begun¬ ci v Argentino izvršujejo svojo zdrav¬ niško prakso v krajih, v katere jih po¬ šlje ministrstvo za javno zdravstvo. Po zadnjem sklepu pokrajinske vlade v La Plati bodo taki zdravniki lahko izvrše¬ vali svoj poklic tudi v provinci Buenos Aires. V prosvetnem ministrstvu so ustano¬ vili glavno ravnateljstvo za ljudskošol- ski pouk, ki bo zamenjala dosedanji Narodni vzgojni svet (Consejo Nacio- nal de Educacion). Ravnateljstvo za preskrbo in cene je v zadnjem času dovolilo zvišanje cen nekaterim življenskim potrebščinam, tako za mleko, maslo, meso itd. Istoča¬ sno je oblast uvedla strogo nadzorstvo na vseh javnih trgih, da prodajalci ži¬ vil ne bi prodajali po višjih cenah. Za prestopke so določene stroge kazni. Ameriški general Mathew Ridgway, poveljnik karibskega področja, ki se jo mudil kot gost argentinske vlade dva tedna v Argentini in je prisostvoval tudi veliki vojaški paradi dne 9. julija je prejšnji petek odpotoval na svoje službeno mesto. Na letališču v Moronu se je od njega in njegove gospe poslo¬ vila tudi soproga predsednika republike ga Maria Eva Duarte de Peron. Gene¬ ral Ridgwaj je svoje bivanje v Argen¬ tini tudi porabil za obiske vseh glavnih argentinskih vojaških središč in usta¬ nov, tako za suhozemsko vojsko, kakor tudi za letalstvo. Imel je tudi več raz- gorovov s predsednikom generalom Peronom in ministrom za narodno ob¬ rambo generalom Soso Molina. Štev. 29. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Bohinjska Srednja vas pogorela V ponedeljek 27. junija je na doslej še neugotovljen način izbruhnil požar v Bohinjski Srednji vasi. Ker so bile hi¬ še pokrite z lesenimi strehami, se je po¬ žar širil z veliko naglico od hiše do hiše ter je uničil skoro vso vas. Na me¬ stu, kjer so prej stale lične hišice z akni, polnimi nageljnov in rožmarina, je danes eno samo pogorišče. Požar se je na vso vas tako hitro raztegnil tu¬ di zaradi močnega vetra in je bilo ta¬ ko onemogočeno vsako gašenje. Na pogorišču številnih domov misli¬ jo zgraditi novo vas. Mesec gozdarstva v Sloveniji. Tako so imenovali čas od 15. maja do 30. junija. Svrha tega meseca je bi¬ la “s prostovoljnimi brigadami poma¬ gati, da bi v gozdarstvu bil dosežen plan”. Mobilizirali so ca 25.000 “prosto¬ voljnih” delavcev, moških in žensk, ki so bili razdeljeni na razne brigade, bri¬ gade zopet na čete in desetine. Poleg teh “prostovoljni! brigad, ki so morale skozi mesec dni vztrajati pri delu, da so dosegle določene cilje, pa so vsako nedeljo še organizirali posebej “pro¬ stovoljno” delo takih ljudi, ki so bili med tednom zaposleni po raznih uradih, (Nadaljevanje z 2. strani) tega, ki ga ima tukaj, nato bo pa tu kajšnja oblast navedena pozvala za predložitev potrebne izjave. Društvo samo sedaj ne more olajša¬ ti teh poti prav nikomur, ker mora priti vsak sam osebno na vselitveni u- rad. Slovenije tovarnah in obratih. Tako so za nede¬ lje 5. junija organizirali kot “prosto¬ voljce” za promet z lesom, kot pomoč lesnim industrijskim podjetjem (ža¬ gam), kot pomoč gozdnim gospodar¬ stvom in kot pomoč raznim zbirnim skladiščem še posebej 11.137 oseb. Ta¬ ke “prostovoljce” so za vsako nedeljo določili posebej in jih odpošiljali na raz¬ na delovišča. Titovo komunistično časopisje se ob koncu tega meseca razpisuje, da so s pomočjo brigadnega dela izpolnili pol¬ letni gozdarski plan o sečnji in izde¬ lavi lesa. Frontne gozdarske brigade t. j. s prisilnim delom, so izpolnile 35.5 odst. polletnega plana sečnje. Za dosego tega “uspeha” je bilo vsak dan na delu povprečno 18.588 frontovcev. Tako so ponekod podrli cele komplek¬ se gozdov, samo, da bo imel Tito kaj za izvoz. Odvoz lesa je pa pokazal res¬ ne pomankljivosti. Zato skušajo sedaj komunisti organizirati voznike z vseh strani. Celo s štajerskega morajo kme¬ tje z zaprego v Kočevje. Pisec članka v tivovem tisku se pritožuje, da je ne¬ ka organizirana priprega prišla na de¬ lovno mesto, tekom dveh dni pokrmila s seboj pripeljano hrano, nato, je pa morala zopet oditi v domovinsko občino po novo krmo. člankar daje nasvet, da bi morali iz domovinskih občin s ka- mijoni pripeljati potrebno krmo za; prehrano vprežne živine. Birmovanje v velikonedeljski dekani¬ ji je opravljal v maju marib. škof dr. Maksimiljan Držečnik, število birman¬ cev je bilo ogromno in je po nekaterih farah preseglo število 1000. — Ljudje so bili nad svojim mladim škofom in njegovim obiskom med njimi zelo za¬ dovoljni. Po vseh farah so bile ver¬ ske slavnosti dopoldne in popoldne. Birmancev je bilo toliko, da so mora¬ li stati v vrstah tudi izven cerkva, da so mogli biti birmani. Ramšak Lambert, žpk. pri Sv. Treh Kraljih nad Rovtami je bil obsojen na 16 let zapora. Umrli so: Barbara Novaček, roj. Ti- hy na Rupi pri Kranju, Jože Hauptman na Lokah v Trbovljah, Marija Rode, rojena Jerman v Žičah, Marija Buenos Aires, 20 julija. SESTANEK INTERESENTOV ZA MISIJONE bo to nedeljo, 24 julija ob 16 uri na Victor Martinez 50. Treba se je pogo¬ voriti o načinu lastnine. Osebne novice. Poroke. V soboto, 16. julija, sta se v San Justoi poročila znani tenorist in te¬ lovadce g. Lipušček Silvo in gdč. Koci¬ jan Ljuba - Pavla, v nedeljo. 17. juli¬ ja sta pa stopila pred oltar v San Mar¬ tinu g. Levtik Jože in gdč. Danica Te- kavec. G. Gorazd Hotimir se je pa 14. julija poročil z gdč. Terčič Sonjo. Mla¬ dim parom naše iskrene čestitke! Najmlajši Slovenci v Argentini. V družini Janeza in Vladke Brula so juni¬ ja meseca dobili hčerkico Vladimiro - Marijo; Tominec Jože in Marijana ima¬ ta hčerko. Rodila se jima je 8. julija; Pri Stanku in Mariji Babnik so pa 9. julija tudi dobili hčerkico. Srečnim staršem naše čestitke! Škapin v Ljubljani, Mojčka Hanc v Ljubljani, Ivan Toplak, dijak v Ptuju, Alojzij Okretič iz Kostanjevice, Marija Pavčnik in Urban Poznič v Trbovljah. Angela Supan, roj. žužek v Ljubljani. V Škofji Loki je umrla 20. junija zju¬ traj ga Katarina Hafner, roj Oblak, p. dom. Mlinarjeva. Pokopali so jo 21. ju¬ nija zvečer na farnem pokopališču. Pet¬ insedemdesetletna rajnica zapušča mo¬ ža in dva sinova. Župančiča so v Ljubljani pokopali pri Sv. Križu poleg Ivana Cankarja, Drago¬ tina Ketteja in Josipa Murna-Aleksan- drova. Argentini ZEMLJIŠČA V LANUSU Ker je nadaljnjih 29.000 kv. m zemlje že oddanih, je pa še na razpolago pre¬ cej zemlje, katero tudi lahko dobimo in še po ugodnejši ceni, in bi ugodnost veljala tudi za dosedanje kupce, zato sprejemamo še prijave, seveda neobvez¬ no. Le če se prijavi dovolj interesentov, se bo pogodba sklenila. Prilika je izredno ugodna. Razna iz- boljševalna dela na potih so že v teku. Zemlja se bo silno valorizirala. Interesenti naj se javijo ob sobotah od 16 do 18 ure ali ob nedeljah od 11.30 do 13 ure na Martinez 50. Ramos Mejia, 19. julija. V nedeljo smo imeli pri nas žegna- nje. Na povabilo g. župnika je naš slo¬ venski pevski zbor pel tudi pri slovesni škofovi maši ob osmih. Naši pevci so peli same slovenske nabožne pesmi, ki so argentinskim vernikom zelo ugaja¬ le. Slovenci v Pismo z Estancia “Ana Luisa” — Esta- ci6n Lopez (F.C.N.G.R.) — v ju¬ niju. Pred štirinajstimi dnevi sem bil v Capitalu. Ugotovil sem, da mno¬ ge zanima življenje na deželi. Na kratko vam ga bom popisal. V imigrantskem hotelu sem bil precej nestrpen, zato sem se kar podal v prvo sprejemljivejšo služ¬ bo. Tako me je pot zanesla 450 km na jug za vrtnarja na estancijo, kjer smo enajst dni po prihodu dobili 'močnega in zdravega fantič¬ ka. Ko smo se vozili s postaje Con- stitucion proti jugu, nam je bilo seveda vse novo in zanimivo, če¬ prav sama ravnina ne nudi poseb¬ nih naravnih lepot. Na vse stra¬ ni se pred tabo razgrinja sama ravnina, po kateri se pasejo ovce, krave in konji. Tu in tam smo o- pazili kako revno hišico, chacro, kjer stanujejo pastirji. Videli smo pa tudi lepe hiše. Obdaljala so jih gosto zasajena drevesa. To so pa hiše farmarjev, železniške postaje so zelo redke. Videli smo tudi ne¬ kaj manjših lepših mest kot Rauch, Las Flores, Vella in še ne¬ kaj drugih. Po sedemurni vožnji smo se u- stavili v lepšem mestu Tandil, ki šteje 80 tisoč prebivalcev. Značil¬ nost mesta je ta„ da ga od ene strani obdajajo precej visoki skal¬ nati hribi in zato precej spominja na Inomost na Tirolskem, samo,, da so planine nižje. Na tem hribu je prav zanimiva Kalvarija in vrt Getzemani. Do Kalvarije vodi lep iz kamna izklesan križev pot. estancije Od Tandila smo se vozili še 80 km in končno izstopili na postaji Lopez. To je pa vas, ki ima 28 hiš, ki so skoro vse napravljene iz bla¬ ta. Zidanih poslopij je samo ne¬ kaj. Postaja,, trgovina, šola, pošta, športni dom in dve gostilni. Na postaji nas je čakal že avto. Vozili smo se 5 km. ob progi na¬ zaj,, nato pa še dva km vstran in smo končno prišli do naše estanci¬ je. Začeli smo novo življenje. Tu nas je šest družin in nekaj sam¬ skih delavcev-peonov. V tem kra¬ ju sta še dve družini iz Jugoslavi¬ je. Ena družina — hrvaška — se bavi s kokošjerejo, druga iz Bana¬ ta pa s čebelarstvom. Estancija je vsa v zelenju in drevju. Od daleč se ti zdi, da je tukaj gozd. Po polju naokoli pa se pase živina naše estancije. šte¬ je nekaj čez 2000 glav govedi, čez tri tisoč ovac in približno do 200 konj. Polja so vsa obdelana. Na estanciji imamo tudi cerkev in šo¬ lo. Župnik je iz Koelna in je tu le čez poletje. Tedaj imamo vsak dan mašo. Za nas Evropejce je imel tudi pridigo v nemščini, šola je v istem poslopju, v katerem tu¬ di stanujem jaz s svojo družino. Obiskuje je 18 otrok v starosti od 7-14 let. Otroci pridejo v šolo od zelo daleč in vsi prihajajo na ko¬ njih. Zanimivo je, kako so ti ko¬ nji naučeni in pohlevni. Prav do¬ bro se zavedajo, da jih jezdijo otroci. Tri evropske družine imamo vsak večer tečaj španščine. Pouču¬ je nas učiteljica, ki razume tu¬ di malo nemško. Na velepose¬ stvu imamo stalno na razpolago en avto, da se z njim vozimo na pošto, v trgovino in v bližnje me¬ sto Juarez, ki je od nas 15 km da¬ leč in šteje 18 tisoč duš.. Mesto le¬ ži v ravnini. Zabavo imamo kar doma. Zbe¬ remo se vse družine iz Jugoslavi¬ je in se kaj pomenimo. Včasih od¬ jezdimo tudi na lov. Je precej zaj¬ cev, nojev, lisic in raznih ptičev. V bližini je tudi večje močvirje, kjer imajo svoj raj divje race in gosi. Postrelili smo jih že precej. Poleti je mnogo kač. Strupeni sta pa posebno dve vrsti. Niso dosti večje od naših gadov. Posebnost je neka žival, tkzv. komadreha. Podobna je precej naši mački, ne¬ varna pa je samo radi tega, ker človeka tudi na večjo razdaljo o- brizga z smrdečo tekočino, ki je ni več mogoče spraviti iz obleke. Podnebje je hladnejše kot pri vas v Capitalu. Včasih imamo kar strupen veter. Voda je mrzla. Črpajo jo črpalke na veter. Na estanciji vrtnarim. Pravega vrta je 4.000 kv. metrov. Ko sem prišel sem, je bil zapuščen. Jaz sem ga povečal na 8.000 kv. me¬ trov. Slabo srečo pa imamo s pro¬ dajo vrtnarskih pridelkov. Ni pra¬ vega izvoza. Tandil je daleč, Jua¬ rez pa ne potrebuje veliko. Pri prodaji pa trgovec tako več zaslu¬ ži, kakor pa jaz. V štirih mesecih sem pridelal mnogo lepega ohrov¬ ta, karfijole, zelja in podobno. Nato sem zasadil 50.000 glave če¬ sna. Prav toliko čebule. Pridelek mislim spraviti v Buenos Aires. Krompirja mislim zasaditi na po¬ vršini enega hektarja,, če bom u- tegnil pripraviti zemljo, ki dose- daj sploh še ni bila obdelana. Naj¬ prej je treba odstraniti ves bode¬ či plevel. Zemlja je odlična, ven¬ dar njeno kultiviranje zahteva močnih naporov. Pa nič ne obupu¬ jem in uživam, ko se mi oko upre v zelenjavo in povrtnino, ki tako lepo uspeva. Domačini me obču¬ dujejo. Salate, kakršno sem jaz pridelal, moj gospodar dosedaj še ni videl. Hotel jo je poslati v Bue¬ nos Aires na razstavo, pa sem. mu dejal, naj počaka še do prihodnje¬ ga leta. Način gojenja zelenjave ima tu zaradi drugačnega podnebja in redkih padavin čisto druge zahte¬ ve kot pri nas doma. Je tudi pre¬ cej škodljivcev, ki jih je treba u- ničevati. Tudi ptiči napravijo do¬ stikrat veliko škodo. Za ta poklic tu je treba imeti res ljubezen in žrtvovati precej naporov. Eno le¬ to hočem vztrajati, da bom videl, če bom mogel z vrtnarstvom tudi tu uspevati. Živimo pa pri vsem tem mnogo boljše, kot mnogi v Capitalu. Hrano imamo zastonj: tako meso, med,, riž, moko, mleko, zelenjavo in tudi lepo stanovanje. Plače imam res samo 200 pesov na mesec, toda od nje mi skoraj vse ostane, če bo cena česnu osta¬ la takšna, kakršna je sedaj in če mi bo dobro obrodil, mi ne bo žal, da sem ostal tu. Od vsega pri¬ delka na vrtu si z gospodarjem deliva na polovico. Mogoče bom potem z gospodarjem pogodbo po¬ daljšal še za eno leto. Tako sem vam popisal življenje v tej puščavi. Zelo bi bil vesel, če bi se mi oglasili kaj moji znanci, posebno tisti, s katerimi se nisem videl že toliko let in tisti, s kate¬ rimi sem skupaj potoval. Jože Štefančič Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 29. V ARGENTINSKEM PLANINSKEM SVETU Bariloche, 11. julija. Pripravljano se na snučarske tekme. Po šesttedenskem dežju, ki je napol¬ ni! jezero do take mere, kot še ne pom¬ nijo, je nastopila prava,- zima. V meste¬ cu samem snega ni, le tu in tam pade za nekaj ur in spet zgine, a pod Cated- ralom se je začela smučarska živah¬ nost: Veliki hotel, ki ja: lastnina parka, so odprli te dni in upravlja ga Italijan De Lai, oče znane smučarke, ki je z njim prišla iz Italije, da se pomeri s tu¬ kajšnjimi tekmovalci, člani Cluba An- dino Barilcche že ves mesec trenirajo. Tudi Jerman in Flere, ki bosta nastopi¬ la prvič v tekmah za prvenstvo ome¬ njenega kluba zadnjega tega meseca, sta vedno na terenu in marljivo vadita na progi za dolge teke. Snega sicer tu¬ di pod Catedralom ni preveč — kakih 15 —i 20 cm sem ga presodil v nedeljo, ko sem bil gori, a danes spet sneži in vse je prav dobre volje. V nedeljo 10 t. m. je bil sneg leden in če bi človek imel dobre gojzerice in čas na razpola¬ go, bi bil izlet na vrh Catedrala (čez- 2.000 m) le prijetna pešhoja, brez vsa¬ kih težav. Smučarstvo tu doli seveda še ni doseglo tiste višine, kot pri nas v Evropi, a mladi Argentinci imajo do¬ bro voljo in tukajšnji Club Andino si jako prizadeva, da dvigne to športno panogo na dostojno višino. Če laik gle¬ da prvake smuških disciplin na Catedra- lu n. pr. Junga, De Pellegrinija ali Mu¬ la zzijevo, si ustvari prav laskavo mne¬ nje o njih. Nam je žal, da Bertoncelj radi bolezni ne more priti v Bariloche, a upamo, da bosta druga dva fanta, ki sta že tukaj, častno zastopala sloven¬ ski šport. Vživljano se v nove razmere. Kar nas je drugih slovenskih begun¬ cev, se počasi uključujemo v tukajšnje življenje. Nekako za prvo silo smo se skoraj vši uredili. Kolonija v Treboki sicer še vedno stoji v glavnem prazna, — le eden naseljencev si je to leto po¬ stavil lično hišico, — upamo, da bomo počasi že začeli gospodariti. Nekateri od naših so kupili; tudi lote na odplače¬ vanje v samem mestecu. Za kako kul¬ turno delovanje nas je žal premalo, a če bi kolonija narastla bi prav lahko prirejali na stope v radiu, kot jih imajo Italijani. Tako pa zahajamo le v Bar “Ameri- co” na šah, za katerega je naša mala skupina postala čudovito vneta. Na razna vprašanja pa! odgovarjam Na številna vprašanja, ki mi vedno prihajajo v zvezi z naselitvijo v Bari- lochah odgovarjam: Začeti iz nič ni nikjer lahko. A od vseh, ki smo sem doli prišli ni nobeden od lakote umrl, vsi so se., spravili pod streho in vsi de¬ lajo. Pozimi je manj dela, kljub temu so naši obrtniki, tudi tisti, ki delajo v stavbeni delavnosti, stalno zaposleni. Stroški življenja so manjši kot v Bue¬ nos Airesu, odpadejo vse tiste zoperne vožnje z najrazličnejšimi prometnimi sredstvi in zrak je čudovit. Nikogar ne vabim in nikomur ne obetam zlatih gradov. A imam željo, da bi prišli ta doli mladi ljudje, ki se zanesejo na se¬ be in svoje sposobnosti, ki ljubijo go¬ re, naravo in njene lepdte, ki so se na¬ veličali velemesta in tropičnega sonca Sporočam vsem svojim cenjenim strankam, da sedaj sprejemam vsa urarska in zlatarska dela na svojem stanovanju: Calle Buenos Aires 3923, San Justo. (Col. 196 iz Liniersa) Urar LIPUŠČEK SILVO ter tiste brezsmiselne: gonje za “plato”, ki je kljub podzemskim in nadžemskim železnicam, colefctivom in omnibusom, tramvajem in taksijem ni nikdar mogo¬ če doseči. V Bariloehah jim ponujamo belino Tronadorjevih vrhov, modra jezera, gozdove tridesetmeterskih cipres okoli Llao - Llao, steno Cerro Lopeza, smučarske terene pod Catedralom, lov¬ ske užitke po vrhovih okoli Trebola, ribe v potokih in pa skromen penzijon na skupnem ležišču v “La Veneta”, “Fonda Gallo” in podobnih zatočiščih, kjer se plača po 5—7 pesov na dan za hrano in stan. Vsak pameten človek bo seveda vedel, da bo lažje prebrodil za¬ četne težave, če prinese nekaj pesov v žepu s seboj. DRUŠTVENE VESTI POZIV VSEM MLADOLETNIKOM Društvo Slovencev poziva vse mlado¬ letnike, fante in dekleta, ki so tukaj brez staršev in niso dopolnili še 21 let, ter so bili v hotelu za emigrante pod policijskim nadzorstvom zaradi mlado- letnosti, da takoj napravijo sledeče: Vsak naj si takoj med svojimi sorod¬ niki ali znanci poišče starejšo osebo, ki mu bo za varuha do polnoletnosti. Takoj naj društveni pisarni sporoči svoje osebne podatke: priimek in ime, rojstne podatke, štev. cedule ter natan¬ čen naslov. Istočasno naj sporoči ime in priimek svojega varuha, rojstne podatke, štev. cedule in njegov natančen naslov. Ta poziv pa ne velja za tiste mlado¬ letnike, ki so se pripeljali z ladjama “Holbrook” in “Langfit”, ker ti imajo to zadevo že urejeno. Vsi ostali mladoletniki, ki so prišli s katerkoli drugo ladjo, morajo na ta po¬ ziv takoj odgovoriti, sicer jih utegnejo doleteti zelo neprijetne posledice in jim društvo ne bo moglo več pomagati. PODPORA OD SMRTI ČLANA DRUŠTVA SLOVENCEV Odbor Društva Slovencev, je na seji dne 1. julija t. 1. sklenil, da društvo pla¬ ča ob smrti člana, ki je imel urejeno članarino, njegovim svojcem ali pa ose¬ bam, katerim v breme pade pogreb en¬ kratno podporo v znesku 250.— pesov. To podporo izplačuje Društvo Sloven¬ cev le dotlej, dokler podobne podpore ne bo začela izplačevati “Vzajemna pomoč”. Višina podpore ob smrti je le začasna, če bo pa društvena blagajna zmogla višjo podporo, se bo pa zvišala in o tem sklepa društveni odbor. “Črna maša za pobite Slovence" je postala že prava družinska knji¬ ga. Ponekod jo bero kot skupno družinsko branje, pri katerem se spominjajo svojih mrtvih. Tudi Ti ne bodi brez nje. Stane 15 m$n. Naročila na Victor Martinez 50. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. POJASNJEN UMOR Comodoro Rivadavia, 15. julija. Umor rojaka Zaletela Janeza je se¬ daj pojasnjen. V soboto 9. julija so bi¬ li pri njeiii na stanovanju štirje Čilen¬ ci, od katerih so trije proti večeru 'od¬ šli, eden je pa ostal še pri njem. Ko so Če hočete v Argentini gospodarsko napredovati, se morate naučiti španske¬ ga jezika. Zato si kupite Pekolovo “Slo- vensko-špansko vadnico”. Dobite jo v društveni pisarni na Victor Martinez 50 za 8 pesov. Za-letela naslednjega dne našli mrtve¬ ga v mlaki krvi v njegovi sobi, je poli¬ cija ugotovila, da so sledovi krvi vodi¬ li na stanovanje Čilenca*, ki je zadnji ostal pri Zaletelu. Krvavi madeži so bi¬ li tudi še na njegovi postelji. Tega Či¬ lenca v ponedeljek ni bilo na delo, ker je nekam izginil. V torek je pa prišel; ter ga je policija takoj aretirala. Čile¬ nec je mislil, da ima Zaletel pri sebi večjo vsoto denarja. Našel je pa samo 200 pesov. Zaletela so na zadnji poti spremili vsi slovenski ter ostali delavci in uslužbenci podjetja. Umrli so na preddan praznika svetega Cirila in Metoda v 86. letu kot najstarejši Ločan naš ata in stari oča Valentin Debeljak , Jamnik s Podnun. Bil je v življenju kot pravi Pismo: “Pridite, otroci moji, in poslušajte me: jaz vas bom naučil strahu Božjega!” (Ps. 33). In po smrti kot je Ob¬ ljubljeno: “V večnem spominu bo pravični, ne bo se bal, da bi kaj hudega slišal” (Ps. 111). Sveto mašo bomo darovali zanj v nedeljo dne 24. julija ob desetih do¬ poldne v cerkvi na Calle Belgrano. Prof. Dr. Tine Debeljak, sin Škofja Loka - Ljubljana - Buenos Aires, 4. julija 1949. SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZA priredi v nedeljo 7. avgusta 1949. ob 16. uri IGRO L m e z gora Vabljeni vsi! Pridite vsi! Vabljeni vsi! e? DUHOVNO ŽIVLJENJE 9? priredi v nedeljo 31. julija 1949. v dvorani San Jose, Azcuenaga 158 Buenos Aires, znamenito duhovno igro SVETA CECILIJA pri kateri sodeluje nad 30 deklet pod vodstvom režiserja IDNAVE Jožeta Petriča. Ta izredna igra, ki prikazuje sveto Cecilijo v njeni idealni deviški, lju¬ bezenski in mučeniški žrtvi, bo vsakega gledalca globoko prevzela, duhovno dvignila in obogatila. Ob njej bomo spoznali tudi smisel naših lastnih žrtev za Boga in narod in bližnjega. Vstopnice po 2, 3 in 4 pese si preskrbite že v predprodaji pri poverje¬ nikih in v slovenski pisarni na Victor Martinez. 50, eno uro pred predstavo pa v veži dvorane San Jose. OB PRVI OBLETNICI SVOJEGA OBSTOJA IZREKA ,r C A S A B 0 Y U rr URARNA IN ZLATARNA vsem svojim strankam — zlasti rojakom — najvljudnejšo zahvalo za izkazano zaupanje. Tudi v bodoče bo v naši trgovini vsem strankam po zmernih cenah na razpolago lepa izbira: moških in ženskih ur vodilnih švicarskih znamk, zanesljivih in trpežnih budilk in bogata zaloga vsakovrstne zlatnine in nakita za darila (krstna, godovna, zaročna, poročna, spominska). Popravila ur in zlatnine izvršujemo zanesljivo, točno in strokovno v naši delavnici. Trgovina je ob delavnikih odprta od 9. do 20. ure. — Za razna po¬ jasnila lahko kličete naš telefon štev. 76 - 9160. Ob sobotah popoldne se lahko zglasite v našem stanovanju, ki je j v isti hiši kakor trgovina: Olazabal 2338, 1. nadstr. štev. 5. Kakor doslej tako bo tudi poslej vsem z vso vestnostjo najugodneje 1 postregla ? "ČASA B O V U 99 OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. j lmpr©»ta "DerregoDorrsgo 1102, Bueaos Air®s, T. A. 54-4844