302
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Minister Gautsch dosegel je s svojo prepovedjo, več kot 120 učencev sprejeti v obe
303
slovenski paralelki L gimn. razreda — veudar-le to, da se je število učencev v teh oddelkih memo minulega leta zelo zmanjšalo. Ko so stariši za I. razred namenjenih otrok brali v gimnaziji nabito naznanilo vodstva, da se v slovenske paralelke ne prejema več učencev, razšli so se tako zbegani stariši ne-voljni na vse vetre in ni dvomiti, da se je s to naredbo marsikak učenec odrinil za zmeraj od učenja. — V tej zadevi storil je, kakor čujemo, deželni šolski svet korake, ki so zanj mogoči, daljne delo ostane našim državnim poslancem. — Ne dvomimo, da bodo poslanci tudi vsi brez izjeme v tej zadevi storili svojo dolžnost.
Čuditi se moramo, da je glede postopanja zoper ministra Gautsch-a, tukajšnji stareji slovenski dnevnik o razjarjenosti svoji, zagazil na krivo pot. Zdelo se mu je namreč potrebno, brco dati ljubljanskemu državnemu poslancu grofu Hohenwart-u, dati brco z očitanjem: „da jim je dosedanje, niti platonično zastopanje le na k v ar."
Mi nočemo ponavljati uže rečenega in ne segati v preteklost na približno enako očitanje. Toliko pa lahko rečemo, da oni, ki poznajo načela, zasluge in delovanje grofa Hohenwarta, ki stoji na čelu sedanje državnozbor-ske večine, o njem vse drugače sodijo; prav tako so sodili tudi ljubljanski volilci, ki so mu ponudili mandat prostovoljno. — Najbolj pa moramo obsojati tako krivo očitanje v sedanjem trenutku, ko pripada vodju večine državnega zbora imenitna pa tudi teška naloga, vso večino združiti k složnim korakom zoper člena, ki je prišel v tako očividno nasprotje s programom in načeli sedanje vlade in večine poslancev.
Pred tako akcijo treba je vsakemu posebej skrbeti, da stranka naša ostane cela in neomahljiva, potem ji je vspeh gotov. Ako' pa kedo misli, da z rušenjem lastne stranke in celo z neopravičenim očitanjem lastnim vodičem, tak dela za nasprotnike naše, ne za nas. — Pazimo toraj, da vedno ločimo nasprotnike naše od najboljših prijateljev, da ne bode med nami samimi — gro-bokopov naših idealov!
—  Visoki gostje v Postojni. Minulo soboto opolu-dne dospela je v Postojno s posebno najetim vlakom blizo 100 oseb broječa družba od angleške mornarice, ki je bila minuli teden v Trstu. Med obiskovalci postojnske jame bili so namreč kraljeve visokosti vojvoda in vojvodica Edinbourška, princ Waleski in marquis of Lome. Pri vhodu v jamo izročila je hčerka gosp. župana Vičiča vojvodici šop cvetic. V plesni dvorani jame zagodla je pri prihodu gostov tam čakajoča godba angleško ljudsko himno. — Vrnivši se iz jame obedovala je družba in se krog %4. popoludne vrnila nazaj v Trst.
—  Vreme. Sinoči deževalo je v Ljubljani in okolici prav izdatno.    Po dežju začela je pihati rezka burja.
— Odbor kranjske škofije za slavljenje papeževe zlate maše zboroval je minulo nedeljo pod predsedništvom gosp. prelata dr. Cebašeka ter je med drugim sklenil, procesijo prirediti v ta namen za drugo (roženkransko) nedeljo  z Ljubljane in okolice na Dobrovo.   Nada je
bila izrečena, da se tudi gospod knezoškof dr. Jakob Misija, katerega bode odbor za to naprosil, vdeleži te slovesnosti.
— Gospod dr. Vladimir Globočnik, sin znanega gospoda svetovalca c. kr. deželne vlade kranjske, imenovan je pri c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu za davkovskega nadzornika.
— Deželni zakonik kos XVI., izdan dne 15. septembra, št. 22, obsega zakon z dne 5. avgusta, s katerim se izdaja občinski red in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano.
Kos XVII., izdan dne IG. septembra, obsega razglasilo c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 3. septembra št. 2517, o pobiranji deželne priklade za tekoče leto; — kos XVIII., izdan dne 17. septembra št. 24, pa obsega zakon z dne 5. avgusta, veljaven za Vojvodino kranjsko, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na porabo žganih opojnih pijač.