KOROŠKI 97,2 FMRaaiO SLOVENJ GRADEC Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 o<>. <><><> <><>o <&) HYUnQ^t O HONDA # SANGM3NG AVTOSERVIS # AVTOMEHANIKA T7TÒT7T) • AVTOKLEPARSTVO f ijIilV • AVTOLIČARSTVO 62000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 AVTO fIŠfR d.o.o. m___ PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZU. <&> Hvunnm [0 HONDA # SKANGVbNG PRODAJA REZERVNIH DELOV 62000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano Še važnejši so priimki, ki se na prvi strani pojavijo! Nekateri so zapisani polno, drugi le z začetnicami. Tudi novinarski. Bralci ne poznamo meril, po katerih urednik določa dolžino podpisa novinarja, prav tako ne vemo, zakaj novinar zapiše novico s polnim imenom prizadetega ali le z njegovimi začetnicami. Morda je pomembna vsebina? Je važnejša resnična ali lažna navedba? Kdo ve? Zadnjič sta novinarja z začetnicami MJ.M.A. na pivi strani slovenskega dnevnika zapisala novico, da je poslanec Ivo Hvalica predlagal POVEČANJE proračunske postavke... Dva dni pozneje je bila novica o njegovem predlogu zanikana v dveh člankih s polnim podpisom. Vendar - na drugi strani. Bralcu je prepuščeno, da verjame novici s prve ali druge strani. Poslanec se na navedbe novinarjev in na dopolnila prizadetih sploh ni oglasil z verodostojnim besedilom svojega predloga. Resnica ali laž, to v predvolilnem letu sploh ni vprašanje. Važno je biti omenjen na prvi strani! Kdo pa sploh bere drugo stran? Ali pa celo tretjo, na kateri so izjave o žuru pijanih mariborskih študentov pred parlamentom! Če bi bili lačni, bi jogurt pojedli in si ob tabornem ognju spekli podarjena jajčka. Siti daril in predvolilnih obljub lastne vlade so prišli na prednjo stran parlamenta, če že na prve strani časopisov niso uspeli. Anonimni demonstranti pač ne morejo biti na prvi strani. Važen je priimek ! Ko bodo prihodnjič resno protestirali, naj zahteve podpiše tisti, ki bo prepričan v verodostojnost besedila in bi s svojim polnim imenom prišel na prvo stran. Morda takrat uspeh bo.Q -TIK- • Situacija postane brezupna, ko se ne splača več živeti na up. • Grdi naklepi se oblačijo v lepe besede. • Od kozlarij mi gre na kozlanje. • Noben politik se ne spozna v ogledalu svojih dejanj. • Svet je vse manj svet. NIKO VSEBINA X Kriza koroške tekstilne industrije X Država Mežica? X Kormetal - fantom v Žerjavu X Se Grahi selijo v Slovenske Konjice? *r> 4 5 X Intervju: Vinko Poderžan X Kako so nastajali gradovi X Ce bi glasovali o slovenski državi... X Predstavljamo Sama Vidoviča 24 Na naslovnici: Gradbišče pod Peco Foto: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju KRIZA KOROŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE oroška tekstilna industrija se je znašla v veliki krizi. Če je bilo lansko leto v znamenju propadanaja velikih gradbenih firm, potem bo letošnje leto bržčas v znamenju tekstilne industrije. Koroške tekstilke v mno-gocem delijo usodo slovenske tekstilne industrije, vendar z majhnim pripisom: na Koroškem je staje še bolj kritično. Za Okus in 288 tamkajšnjih delavcev je stečaj že prijavljen, v Kroju se stotnija delavk še bori, da bi ostale na površju. Tudi v tekstilni industriji v Otiškem vrhu ne gre rožnato, že pred leti je socialni prispevki. Konjunkture na svetovnih trgih v tej panogi preprosto ni, za izvoznike je neugoden tečaj, iz Madžarske kupci na leto pripeljejo za milijardo tolarjev cenenega tekstila. Iz proračuna republike Slovenije je tudi izpadlo predvidenih 1,7 milijarde SIT subvencije, ki je bila predvidena za tekstilce in usnjar- stavka konec lanskega leta, saj zaposleni niso več hoteli čakati na oktobrske plače. Občina Radlje, ki je temu 288 članskemu kolektivu že pred tem pomagala z garancijami za najetje kredita, je to ob in konec lanskega leta ponovno storila. Ko so zaposleni naposled dobili oktobrske plače, to ni bilo dovolj, da bi se razgre- Zelo nam je žal, da v tovarni niso uspeli teh reči drugače rešiti," je takrat rekel Herman Tomažič, župan občine Radlje ob Dravi, ki je tudi mnenja, da stečaj ni najslabša rešitev, seveda v poslovnem smislu, ne pa v socialnem. Poznavalci razmer v Okusu ocenjujejo, da ni najhujša težava v tem, da ima podjetje za okoli 350 milijonov tolarjev obveznosti, temveč v tem, da ni bilo nikogar, ki bi skrbel za to, da bi podjetje imelo delo. Delavci nazadnje niso dobivali več nadomestil za prevoze na delo, ni bilo denarja za malice. Delo je postalo njihov strošek. NEGOTOVA USODA KROJA Kmalu za tem so se več dni stavkale tudi delavke Kroja z eno kratko zahtevo: takojšnje izplačilo osebnega dohodka za mesec oktober. Še v začetku meseca januarja 1996 so namreč zaposlene morale živeti z zadnjo plačo iz meseca septembera 1995! TlO ima nekatere sodobne obrate, pa vendar so tudi pri njih težave propadel mislinjski Mikon. Iz vsesplošne krize lahko izločimo le Prevent iz Slovenj Gradca. Najprej na splošno raven: vso slovensko tekstilno industirjo, ki je izrazito delovno intenzivna panoga, tare razmeroma visoka cena delovne sila (v primerjavi z vzhodnimi državami) in veliki je.Slovenski tekstilni industriji grozi, da bi lahko v tem letu na cesti ostalo kakšnih trideset tisoč delavcev. RAZPAD RADELJSKEGA OKUSA V radeljski tovarni konfekcije Okus je uvod v stečaj napovedala tost v Okusu umirila. Razmere so se še bolj zaostrile, saj so se zaposleni na zboru delavcev odločili, da gre podjetje v stečaj. “Žal v podjetju niso bili sposobni sesta viti ekipe, ki bi po našem mnenju lahko dosegla, da bi se podjetje izkopalo iz težav. Občina se je umaknila zato, ker nima ustreznega partnerja za pogovor. Če bi imeli ekipo, pri kateri smo vztrajali, bi šlo, na celotnem kolektivu pa ne moremo graditi. Franjo Miklavc, direktor podjetja Kroj, je ob vzrokih za nastali položaj navajal težave z likvidnostjo. Zalog izdelkov in blaga imajo v višini 30 milijonov tolarjev, od tega za kakšnih 20 milijonov že dokončanih izdelkov, ki jih niso uspeli prodati. Do kupcev imajo odprtih okoli 20 milijonov tolarjev terjatev, torej skupno okoli 50 milijonov SIT, za podobno vsoto pa je podjetje tudi zadolženo. “Pospešeno iščemo najrazličnejše rešitve: zaprosili smo za pomoč in kakšen program tudi slovenj- Komentar graški podjetji Prevent in Johnson Controls. Tu pa so težave, ker naši stroji niso primerni za šivanje za potrelx avtomobilske industrije. V Preventu sedaj začasno dela deset delavk iz Kroja, v Vuzenici pa nas je okoli 90," pravi Franjo Miklavc. Že leta 1991 je bil Kroj Pred stečajem, zamenjal je vrsto direktorjev, Miklavc pa je ob podpori takratne radeljske občine skušal ohraniti podjetje. Predvsem zaposleni so bili tisti, ki so v zadnjih letih pokazali izjemno pripravljenost, požrtvovalnost in veliko mero odrekanja, da bi ohranili delovna mesta. TEKSTILNA INDUSTRIJA OTIŠKI VRH Medtem ko so v Okusu in Kroju stavkali zaradi nekajmesečnega zamujanja plač, pa je v Tekstilni industriji Otiški Vrh zavrelo zaradi neuspešenga pogajanja z vodstvom podjetja v zvezi z izplačilom drugega dela regresa. Zaposleni so v prvem polletju dobili izplačan prvi del regresa v višini 31.900 tolarjev. Vse od začetka maja do konca leta pa so zaposleni od vodstva zahtevali tudi drugi del izplačila, ki bi moral znašati še okoli 53.000 tolarjev. “Vsi se zavedamo, da imajo slovenski izvozniki težave, toda če delamo tako pod ceno, da zaslužimo komaj polovico slovenske poprečne plače, potem to vodstvo sklepa škodljive pogodbe za delo," je v času stavke dejala sindikalistka Meta Lorenci. Tekstilna tovarna Otiški Vrh (TIO) je v zadnjih petindvajsetih letih doživljala vzpone in padce, vendar ne tako hudih pretresov kot drugi veliki gospodarski sistemi na Koroškem. Tio je danes tovarna z največjim številom zaposlenih v občini Dravograd (več kot 800). Kakšno leto dni je direktor dipl. oec. Marjan Ver-gles kot predstavnik dela kapitala, ki je bil vrnjen dedičem. Ta znaša 17 odstotkov in pomeni največji delež v podjetju, kjer so z notranjim odkupom postali delničarji tudi zaposleni. MIKONA PREVENT Že pred splošno krizo koroške tekstilne industrije pa je agonijo doživljal mislinjski Mikon. kjer je stavka trajala vse do stečaja podjetja. V novejšem slovenskem stavkovnem gibanju je to nemara edinstven primer, saj se delavci predvsem zaradi nezaupanja do vodstva podjetja niso vrnili za stroje. Težave v Mikonu so bile že v letu 1991- Takrat je prišlo do zamenjave direktorja, krovno podjetje TUS Slovenj Gradec pa je s finančo injekcijo podjetje še rešilo. Mislinjska dolina je bila takrat tudi polna govoric, predvsem v smeri, da gre za špekulativni stečaj in da je v ozadju divja privatizacija. Temu so nasedli tudi delavci, ki so v ozadju imeli nekaj političnih botrov, precej pa je bilo takih, ki so trdili, da bodo potem, ko se bodo v Mikonu znebili Tuša, v Mislinjo takoj pripeljali nove programe in zaposlitve. Od tega ni bilo nič, zavedeni delavci pa takrat niso prisluhnili najbolj resni ponudbi slovenjgraškega Preventa, ki je najprej ponudil delo za 30 šivilj, v dveh mesecih pa je obljubil oživitev proizvodnje na lokaciji v Mislinji. Takrat je Prevent obljubljal, da bi z ustrezno dokvalifikacijo dobila delo večina oziroma kar vsi Mikonovi delavci. Ponudbo so zaposleni v Mikonu zavrnili in večina je pristala na uradu za delo. Po letu dni, ko so proizvodni prostori Mikona samevali, je Preventu v Mislinji vendarle uspelo organizirati proizvodnjo zaščitnih oblačil, ki so jo prenesli iz matične lokacije v Slovenj Gradcu. Tu danes že dela več kot sto ljudi. Prevent pa je na koroškem tekstilnem nebu danes najbolj svetla zvezda z izjemno rastjo proizvodnje in zaposlenosti. (ek) Nadaljevanje na strani 6 DRŽAVA MEŽICA? Piše: Edi Prošt Ker je odveč govoriti o tem, kdo kaj trdi, temveč je pomembneje govoriti o tem, kaj trdi, se vprašanje referenduma, ki bo čez dober teden v Mežici, lahko skrči na vprašanje, ali bodo v Mežici tisti, ki trdijo, da države in njenih zakonov ni, prepričali druge, ki menijo, da država Slovenija ima zakone, ki veljajo tudi v Mežici. Ofenziva tistih, ki menijo, da zakoni v Mežici ne veljajo, je vsekakor glasnejša kot onih, ki želijo, da bi stališča soočili na tej ravni. Brezmejno je agresivna, ne izbira sredstev, napada drugače misleče ljudi na osebni ravni, diskreditira in žali s takom patosom, da se samo vprašaš - je to sploh mogoče? Gre seveda za AEROLASTIC, ki bi bil ena prvih finn v gornjem delu Mežike doline, ki so mu lastniki namenili usodo soočanja z vsemi predpisi in zakoni, ki jih Slovenija ima na okoljevarstvenem področju. Z razliko, ki kričeče odstopa od dosedanje prakse, ko je bilo mogoče začeti proizvajati in za kakšno stvar iskati papirje in dovoljenja tudi po tridesetih letih. Pogoje za začetek proizvodnje namreč določajo zakoni, za pridobivanje ustreznih papirjev pa je tudi določen postopek. Iskrenost župana, ki je svetnikom ob sklepu o referendumu povedal, da bo v tem primem izrekanje ZA in PROTI lahko tudi nično, če bo po zakonitem postopku ugotovljeno, da je Aerolastic za okolje pod določenimi pogoji nenevaren, je bilo preslišano. Tako bo, če bodo lastniki Aerolastica seveda vztrajali pri zakonitosti, izkupiček Mežice samo nauk, da MEŽICA NI DRŽAVA. Izkupiček po koncu vseh peripetij bo seveda tudi spoznanje, da je mogoče, če le ne izbiraš sredstev, ljudi med seboj spreti tudi v tako majhni občini, kot je Mežica. Pa morda še spoznanje, da so lokalni šerifi stvar divjega zahoda, ki se je Ameriki zgodil pred kakimi sto leti, Mežici pa v letih, ko bi dali Slovenci za to, da bi njihova država bila pravna, še zadnjo kozo od hiše.V vseh strankah - pomladnih, jesenskih, poletnih, zimskih in ZELENI11! V ospredju S 1290 nezaposlenimi ali z okoli 19 odstotno relativno brezposelnostjo so štiri občine v Dravski dolini (Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka-Ribnica) v samem slovenskem vrhu. Še avgusta lani je bila v radeljski upravni enoti relativna brezposelnost 16,9 odstotka, z napovedanimi stečaji nekaterih podjetij pa se bo že čez kakšen mesec povzpela krepko čez 20 odstotkov. Breda Robnik, vodja radeljskega Urada za delo in svetovalec zaposlitve, zadnja dogajanja takole komentira: “Lanskega novembra je bil izjemno velik porast nezaposlenih in konec lanskega leta smo dočakali z 1290 nezaposlenimi. V kratkem pričakujemo še nekaj manj kot 300 delavk Okusa, vprašanje pa je tudi, kako bo s Krojem Vuzenica. Razmere so v tej dolini resnično precej kritične. Seveda ponudba in povpraševanje po delu nista in ne bosta nikoli usklajena. Tako z zaposlitvijo nimajo problemov dobri gostinski delavci, gradbeni poklici in tudi lesarji Veliki problemi pa so za zaposlitvami tekstilnih delavcev in kovinarjev, predvsem kovinark. Seveda na uradu za delo z različnimi aktivnostmi poskušamo nezaposlene preusmerjati v poklice, ki še imajo možnost za zaposlitve. Problem je že takrat, ko je brez dela en človek, kaj šele, če je brez zaposlitve tolikšno število ljudi, kot v upravni enoti Radlje ob Dravi. Na naš urad vsak dan hodijo tudi ljudje, ki še imajo delo in sprašujejo, kaj jih čaka, ko bodo ostali brez njega Vsakemu je treba prisluhniti. Takšnih je sedaj največ iz Okusa, kjer so delavke že nekaj časa hodile na delo in s tem imele samo stroške: ostale so brez osebnega dohodka, same pa so si morale plačevati prevoz na delo. Mnogi ljudje se znajdejo v agoniji in urad za delo jim pomeni edino rešitev. Najhuje pa je, ker se v tej dolini ne odpirajo kakšne nove možnosti za zaposlitev.’’ Konec lanskega leta je v štirih občinah zgornje Dravske doline 'živelo 17.179 prebivalcev, zaposlenih pa je bilo 3729 ljudi. Na uradu za delo je bilo konec leta prijavljenih že omenjenih 1290 oseb, od tega je denarno nadomestilo prejemalo 268 oseb, denarno pomoč 90 oseb. Štipendij iz združenih sredstev je bilo na radeljskem koncu 750. Med Stanislava Lorenci brezposelnimi in iskalci zaposlitve pa je vse več oseb, mlajših od 26 let. □ KAJ PRAVIJO DELAVCI DANICA HOSTINGER. delavka Okusa v likalnici: “Z možem sva 26 let zaposlena v tem podjetju. Podjetje sem pomagala spraviti na noge, takorekoč iz plenic. Cele dneve smo delale, veliko nadur je bilo opravljenih, pa jih nam ni nihče plačal. Prava sramota je vse to za vodilne v podjetju. S stečajem so nas pustili na cedilu in že dva meseca smo brez plač. Imam enega otroka in sem morala za pomoč zaprositi na Centru za socialne zadeve, kar je že ponižujoče. Alojz Glazer so podjetje spravili tako daleč, tudi odgovarjajo za nastale razmere v podjetju. Nikogar ni, ki bi nam pontagal in nas spravil iz teh težav. Prava sramota je, da se lahko kaj takega dogaja v naši mladi Sloveniji, ko pa je bilo polno lepih obljub. Danes je ravno drugače. ” "Meni se zdi, da tu nekaj ne "spila" dobro, da smo se znašli v takšni godlji. Mi do vodilnih v podjetju nimamo več zaupanja in za vse to smo zvedeli daleč prepozno.Za vse je krivo prejšnje vodstvo. lahko se santo sprašujemo, kam Danica Hostinger je šel ves denar, saj smo delali za izredno nizke plače. Ali res ni človeka, ki nam bi povedal, kdo je vsemu temu kriv? Mi, delavci v proizvodnji, gotovo ne? Mi bi radi delali, toda kako dolgo še in kdo nam bo dal mesečni zaslužek? Za strojem v podjetju so mnoge delavke pustile svojo življensko moč in danes nas nihče ne vpraša, kako naprej. Ali smo si res vse to zaslužili", pravi STANISLAVA LORENCI, krojilka v radeljskem Okusu.□ F.J VRAČ DA SMO VAM BLIŽE, KO NAS POTREBUJETE ! 080 - 19 - 20 PRVA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE OBISKA ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA, PRVA TOVRSTNA ŠTEVILKA, KJER Ml PLAČAMO STROŠKE VAŠEGA POZIVA! NAJLAŽJE! NAJHITREJE! NAJKVALITETNEJE! TAKRAT, KO IMATE VI ČAS! TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA! Do nedavnega smo bili konfekcijsko podjetje, ki so nas po izdelkih cenili izven meja, naše izdelke so nosili državniki Slovenije, med njimi predsednik Milan Kučan. In poglejte, nekdaj so nas in naše delo znali ceniti, danes pa je podjetje zašlo v težave, iz katerih ne vidimo izhoda. Nihče nam ne more ali pa noče pomagati. ” ALOJZ GLAZER je kot vzdrževalec zaposlen v radeljskem Okusu že enajst let. Zaposlitev v tem podjetju je našla tudi njegova žena, in kot pravi Alojz, v podjetju je bilo neba trdo delati. “Žalostno in sramotno je, da so nas vodilni v podjetju tako daleč spravili. Bili smo zdrava in sposobna firma, a kaj pomaga, ko so vodilni bili nesposobni. Jaz mislim, da naj vsi tisti, ki Kako skleniti zavarovanje zase, za svoje bližnje ali za svoje premoženje? Preprosto! Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 -19-20 iz kateregakoli kraja v Sloveniji brez dodatne pozivne številke. 24 ur na dan nam lahko poveste, kdaj in kje vas naj obišče naš zastopnik. Če želite, bo pri vas najkasneje v 48 urah! Aktualno Obstoja lokacijska dokumentacija iz leta 1992, ki naj bi bila začetek legalizacije podjetja Kormetal d.o.o. Potem se vsa leta ni zgodilo nič, razen seveda, da je podjetje predelovalo odpadke in do danes spravilo skupaj 250 t novih dopadkov. In da bo kmalu delniška družba. V Žerjavu, za taistim topilniškim plotom, kjer so v sedanjem MPI in nekdanji topilnici rudnika svinca že spravili skupaj nekaj sto tisoč ton odpadkov, ki so lani konec leta prestrašili Mežičane. Gre za zasebno podjetje s 183 lastniki, njihov delež je različen. Od 500 do 3000 mark. V glavnem so delavci topilnice, ki so se dali prepričati, da so tistega 92. dali regres za nakup livarne iz Izole, in nekaj drugih izbrancev. Livarna iz Izole je Sla v stečaj, tehnologija je bila menda vredna sto tisoč mark, navduSenje takratnega direktorja Alojza Segla pa je temeljilo na novih delovnih mestih, ki jih lx> predelava novih odpadkov prinesla. Bilo je znamenito leto, ko je Sla narazen takrama delovna (organizacija Rudniki svinca in topilnica Mežica, ko so bivSi direktorji tozdov zakikirikali vsak na svojem kupu, ko so bili končno vsemogočni gospodarji na “svojem”. Tudi v bivSi topilnici ni bilo nič drugače. Delavci so se lotili pre- delave bakrenih, aluminijastih in medeninastih odpadkov, ki jih je vozil na dvoriSče Dinos, v Kormetal so “preselili” predelavo plastike, posli so tekli. Prve motnje so zaznali, ko so se v Črni razSirile informacije, da je med aluminijastimi odpadki tudi Pinusova embalaža, v kateri prodajajo pesticide. In se je zvedelo, da tudi ta predelava odpadkov proizvaja nove odpadke, predvsem žlindre iz predelave aluminija naj bi bile nevarnej.še kot so te, ki so zdaj povzročile toliko razburjenja. Od takrat o vplivih okolja iz uradnih virov ni priSla več nobena informacija, ekoloSki monitoring, ki so ga opravljale bivSe skupne službe, je Sel na prafaktorje, stroSki so bili previsoki. Seveda ne toliko, da ne bi vršilec dolžnosti takratnega Kormetala Alojz Segel zaprosil takratnega direktorja topilnice Alojza Segla za pomoč pri zagonu nove tehnologije. In glej čudo, direktor je uslišal vršilca dolžnosti direktorja. In tudi za kredite sta se zmenila. Pa o tem pozneje. V letu 95 sta prišla v Žerjavu na direktorske stolčke nova direktorja. Torej dva z različnimi priimki. In ker se nista mogla več tako uspešno dogovarjati, kot sta se oba prejšnja, sta naredila bilanco, začela sta si zaračunavati stroške, nekdo od zunaj je zahteval celo revizijo poslovanja MPI in Kormetala. Revizija je odgovorila na vprašanje, ali je Kormetal by pass MPI, negativno. Kar ni moglo spremeniti dejstva, da je bilanca pokazala, da je direktor vršilcu dolžnosti direktorja iz prejšnjega odstavka odobril toliko kreditov, da so ti zdaj vredni več kot cel Kormetal skupaj. In če v MPI ne bi bili toliko usmiljeni, da so kredite spremenili v dolgoročne, bi Kormetal že žvižgal rakom. Kar z naravovarstvenega vidika sploh ne bi bilo narobe... V štirih letih poslovanja in proizvajanja ni naredil od lokacijske dokumentacije Kormetal nobenega koraka več. Do prihoda novega direktorja. Tako ni znano, kaj vse se je dogajalo in se dogaja z emisijami, ki so šle in še gredo skozi skupen (z MPI) dimnik in katere so, nikogar ni brigalo, kaj bo z ostanki proizvodnje, ki so se zbirali za skupnim plotom. Danes je v Kormetalu zaposlenih 36 delavcev. Novi direktor trdi, da je tehnologija, ki so jo kupili pred leti, zastarela, da so se lotili nove proizvodnje s preveč programi in da jih lahko reši samo dokapitalizacija. In da so v sanaciji, saj sedanje poslovanje ne prenese več kot 25 do 30 zaposlenih. Decembra lani je nadzorni svet sklenil (na zahtevo direktorja) prenehati s predelavo aluminijevih odpadkov, ostala jim je tako predelava bakra in bakrovih zlitin, centrifugalno litje, okrasni program in predelava plastike, ki jim jo prodaja MPI. So v fazi pridobivanja soglasij za proizvodnjo. Meritev na virih onesnaževanja še nimajo. Direktor iskreno upa, da bodo preživeli in priznava, da je to v največji meri odvisno od MPI. Po skupščini podjetja, ko so prišli v časopise zaradi smešnih formalnosti, sklicana pa je bila pred letom dni, se lastniki podjetja še niso sešli na tem najvišjem organu. Predsednik Nadzornega sveta je bivši v.d. direktorja Alojz Segel...□ Edi Prošt Avtocenter Meh OOGO Koroška 7d, Velenje © 063 852 955, 856 824 Audi toI MIMMI Vozila Audi letnik 1996 že v zalogi A4 že od 41.406 DEM A6 že od 47.997 DEM Ugodni kreditni pogoji in leasing. Vedno več ljudi se odloča za vozila AUDI - oni že vedo, zakaj. Vozila Audi pri pooblaščenem prodajalcu. GUKO d.o.o. RAVNE,Čečovje 5, © 0602 20 168,20 374: fax: 21 076 SPOŠTOVANI, VELECENJENI PUSTI! ODLOŽITE SKRBI, POZABITE NA TEŽAVE - VSTOPITE V PRODAJALNO GUKO. TU BOSTE NAŠLI VSE, KAR POTREBUJETE ZA VESELO PUSTOVANJE: LASULJE NOHTI, NOSOVI ZOBJE 14 Ul II II AV >414 1 ŠMINKE 'M'ÌS'XS. HUDIČKE. MASKE /ccosm BRKI IN BRADE REZNI DODATKI PRIDITE IN IZBERITE MASKO, V KATERI BOSTE ŠE POSEBEJ VESELA MAŠKARA. qjj? \mm Aktualno SE GRAHI SELIJO V SLOVENSKE KONJICE? Odhod Jožeta Graha iz mesta direktorja Johnson Controls je dolgo zaposloval slovenjgraško in koroško javnost. Temu so sledile tudi vroče razprave okrog Grahovega novega podjetja CHIP, ki je s proizvodnjo poliuretano pred kakšnim letom dni pričelo v obrtni coni na Celjski cesti. Po precej razgretih polemikah in tudi seji mestnega sveta je nastopilo zatišje in proizvodnja je zadnje mesece normalno potekala. Te dni pa se je spet pojavila vroča novica: Grahi svojo proizvodnjo selijo v Slovenske Konjice. Šli smo po sledi teh novic. Jože in njegov sin Robert Grah sta ustanovila daižiasko podjetje CMP, ki se je danes razvilo v holding s tremi osrednjimi hčerinskimi podjetji: Penatex, Beroha in Purotehnika. tem pa se bo v kratkem pridružilo novo podjetje Kabeltehnika. Zasebni holding CMP ima danes sedež na Celjski cesti v Slovenj Gradcu, kjer so najeli prostore slovenjgraškega Gradbenega podjetja, ki je v stečaju. Kot je znano, mestni svet občine Slovenj Gradec v lanskem letu za to področje ni sprejel pobude za spremembo prostorskega načrta in Grahi na tem koncu proizvodnje ne morejo več širiti. Postalo jim je pretesno, pa tudi polemike okrog obrtne oziroma industrijske cone najbrž še niso povsem končane, dasiravno v zadnjem času o tem ni bilo več govora. Mestni svet je v lanskem letu sprejel odločitev, ki jo je Niko R. Kolar, predsednik mestnega sveta, takole razložil: “V zvezi s sprejemanjem programskih zasnov sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana naše občine za območje obrtno-skladiščne cone na Celjski cesti so svetniki po konstruktivni, tehtni in raznoliki razpravi odločili, da kljub pomanjklji vo pri pra vije ni m strokovnim podlagam ne sprejemajo pobude za spremembo tega plana. Pri odločanju za zavrnitev je dodatno vplivalo tudi javno mnenje, ki se je oblikovalo na podlagi javne razgrnitve programskih zasnov, pa tudi prispevki posameznih svetnikov, svetnic in župana na sami seji. Svet mestne občine je sprejel sklep, da se takoj aktivira Odbor za varstvo okolja in prostora, ki kot delovno telo mestnega sveta predlaga pobude za spremembo prostorskega plana občine. In končno, na podlagi teh pobud je mestni svet zadolžil strokovne služite, da se začnejo postopki za izdelavo celovitega razvojno-pros-torskega načrta občine, s poudarkom na urba-nističnih rešitvah mesta, vasi in zaselkov, z rokovniki in načrtom financiranja. " Kljub vsemu so Grahi dali ponovno vlogo na občinski svet, ob tem pa z županom Slovenskih Konjic konec lanskega leta tudi podpisali pismo o namerah za preselitev proizvodnje v bivše prostore Konusa. Robert Grah, direktor holdinga CMP pravi, da je eden temeljnih pogojev za selitev pomoč države, saj so v pripravo proizvodnih prostorov na Celjski cesti v Slovenj Gradcu vložili skoraj tri milijone mark. Konjičanom in državi pa zagotavljajo, da bodo do konca leta 1999 zaposlili 600 delavcev. Rajši bi kajpak ostali v Slovenj Gradcu ali kje drugje na Koroškem, vendar pravih proizvodnih prostorov za rastoče podjetje tu ne vidijo. Nadalje pravi, da načrtovano število zaposlenih ni pretirano. Danes v Slovenj Gradcu na programih poliuretana, kovinskega programa, kabelske konfekcije in v podjetju Purotehnika v Dravogradu zaposlujejo 137 delavcev, 16 od teh je z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Te dni se jim bo pridružilo novih 30 delavcev, predvidoma od marca dalje pa bo dela še za dodatnih 60 ljudi. Robert Grah pravi: “Številka 600 je povsem realna in temelji na naših načrtih. Prvega marca pričenjamo s proizvodnjo kabelskih snopov za viličarje za firmi Stil in Lindee ter njuna hčerinska podjetja. Ti pa obvladujejo večino evropskega tržišča in na leto izdelajo okoli 80 tisoč viličarjev. V tem letu postajamo njihov edini dobavitelj kabelskih snopov in na tem programu bo delalo 60 ljudi. Tu nam je uspelo osvojiti tržno nišo, na katero ob začetku našega podjetja sploh nismo računali.” V vseh delih holdinga CMP je prisoten tuj kapital. V družbi Penatex, ki dela vzglavnike za Mercedesa in Volkswagna, je soudeležena družba Butz iz Nemčije, ki je nedavno podpisala pogodbo za dobavo 26 tisoč vzglavnikov dnevno za modele VW, škodo, seat, audi in porsche. Kakšnih 15 tisoč od teh bodo naredili v Sloveniji. Gre pa za vzglavnike, ki so trikrat lažji od dosedanjih in vsebujejo tudi trikrat manj poliuretana. “Da bi lahko zadovoljili te potrebe, bi morali namestiti še nekaj strojev, vendar v obstoječih prostorih v Slovenj Gradcu to ni mogoče. Gradili bi na tej lokaciji ali v industrijski coni, vendar je vprašanje, kdaj bo ta cona usposobljena za gradnjo. Mi pa bi že danes potrebovali dodatnih 3000 kvadratnih metrov proizvodnih površin za poliuretansko proizvodnjo, kjer bo še v letošnjem letu dela za novih 120 delavcev. To pa je tudi eden od pomembnih motivov, da se odločamo za selitev v Slovenske Konjice. Preseliti nameravamo celotno proizvodnjo, razen obrata v Dravogradu. Sprva tudi sami nismo pričakovali, da se bo zadeva tako hitro širila,” je še povedal Robert Grah. Te dni so v Penatexu imeli audit s strani podjetja Mercedes, ki jih je uvrstil v kategorijo A-B in vsi vzglavniki za mercedes razreda E bodo iz Penatexa. Pripravljajo pa se tudi na osvojitev ISO standarda in v prvi polovici tega leta bodo imeli presojo s strani dveh tujih pooblaščenih ustanov. Po ekološki katastrofi na odlagališču metalurških odpadkov in plastike v Mežici je pozornost ekološko osveščene javnosti vse bolj uprta v odlaganja odpadkov. Iz Penatexa po zagotovilu odgovornih ljudi na komunalno deponijo ne vozijo poliuretanskih odpadkov. Inštituta za varstvo okolja Maribor je že pred časom analiziral te odpadke in rezultati preizkusov kažejo, da jih je mogoče sežigali. Vendar je CMP oziroma Penatex sklenilo pogodbo z družbo Šepič d.o.o., ki vse odpadke iz tovarniškega dvorišča odpelje in dalje predela. Kmalu pa naj bi tudi sami dobili sodoben stroj za recikliranje teh odpadkov, ki bo prvi te vrste v Sloveniji. S poliuretanski odpadki pa v podjetju Purotehnika narčtujejo proizvodnjo blazin, kjer bi lahko na ta način odprli kakšnih dvajset delovnih mest.O (ek) Intervju Naš intervju: VINKO PODERZAN, direktor TP OSKRBA DRAVOGRAD Trgovsko podjetje Oskrba Dravograd je v začetku leta odprlo nove prostore svoje uprave na vec kot 400 m2 v središču Dravograda. Hkrati so temeljito posodobili svoje poslovanje, saj so vsa delovna mesta na tej lokaciji računalniško povezana. Sodobna oprema za sodobno poslovanje, bi lahko rekli temu podvigu, ki je bil tudi povod, da smo opravili razgovor z direktorjem Oskrbe, g.Vinkom Poderžanom. 6,95% pa bomo odkupili v naslednjih štirih letih. Preostali del vrednosti podjetja je bil prenesen na tri sklade, od katerih je bil razvojni sklad v vrednosti 20% že odprodan KBM oziroma njeni pooblaščeni družbi INFOND. X Gospod Poderžan, ali lahko na kratko predstavite “zgodovino” vašega podjetja in sedanja razmerja v lastninskem preoblikovanju firme. Trgovsko podjetje “OSKRBA” je začelo svoje pravno življenje novembra leta 1956, ko je od tedanje male enote šlo skozi silne statusne spremembe, do TOZD v letu 1974. Leta 1990 je postalo povsem samostojno trgovsko podjetje, lanskega oktobra pa smo dobili na podlagi našega programa lastninskega preoblikovanja že tudi drugo soglasje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo R. Slovenije. Postali smo torej prva trgovinska delniška družba, v kateri smo zaposleni že sedaj lastniki večinskega deleža (53,05%), ostalih možnih Z otvoritve novih prostorov na Trgu 4. julija 46 v Dravogradu X Takšna lastniška razmerja že kažejo na veliko prilagodljivost podjetja sodobnim trgovinskim tokovom. Kako pa se trgovci znajdete v sedanji ne preveč dobri situaciji na Koroškem? Za trgovino na splošno, predvsem pa za trgovino na Koroškem velja, da je ogledalo ali odraz razmer v celotnem gospodarstvu. Razmere v trgovini zahtevajo hitro prilagajanje nastalim spremembam. Razvoj trgovine na račun kvantitete je dosegel, skoraj bi lahko rekel, že skrajnost. V zadnjem letu smo vsi, ki intenzivno delamo v trgovini, veliko pričakovali od napovedane nove zakonodaje. Kljub našim skupnim prizadevanjem preko Koroške gospodarske zbornice pa nismo zadovoljni. Osnovni zakon in njegovi podzakonski predpisi niso povsem zagotovili reda v trgovini Slovenije. Veliko je še ostalo neurejenega pri izpolnjevanju pogojev odpiranja in delovanja trgovine, odpiralni čas, spoštovanje davčnih, tržnih, sanitarnih, delovnih ter drugih pogojev. Prepričan sem, da so to naloge države, ki ji na tem področju veliko uhaja skozi prste. Mislim, da se razumemo, kaj sem s tem želel povedati. X IMilko morda nekoliko precizirate te Vaše dokaj črne ocene urejenosti trgovine v regiji in v državi Ljudje, ki delamo v trgovini, smo imeli grenak priokus, da gre za dokajšnjo degradacijo trgovskega poklica. Da ne bi našteval samih neurejenih stvari, moram le povedati, da je trgovinski zakon in njegov Pravilnik o šolskih izobrazbah v trgovini le zagotovil izredne kvalitetne premike. Praktično je to aktivnost že skoraj v celoti opravila Gospodarska zbornica, za kar smo ji v trgovini izredno hvaležni. Škoda, da se na Koroškem v tem delu gospodarske dejavnosti nikoli nismo znali dogovoriti in se povezati s ciljem jačanja strokovnega, povezovalnega in skupnega nastopanja. Osebno mi je za take zamujene priložnosti zelo žal, saj smo na Koroškem, vsaj kar se trgovine tiče, še vedno “prosto lovišče” za tiste, ki od drugod hodijo k nam ustvarjat dobiček, ki potem odteka brez možnosti vlaganja v domače kapacitete. Taka ravnanja nimajo nobene prave povezave s pojmom pozitivne konkurence. X Če se ponovno vrneva konkretno na vaše podjetje - kakšna so bila vlaganja v razvoj v preteklih letih in kakšni so vaši načrti v prihodnje? Moram poudariti, da smo v teh letih (govorim za 10 let nazaj, kolikor vodim to podjetje) vrednost firme povečali za najmanj petkrat, da smo uspeli vzpostaviti svoj računalniški sistem, povečali in obnovili (modernizirali) smo svoj avtopark, ki šteje sedaj že 15 vozil, obnovili stare in dodatno pridobili nove maloprodajne trgovine, pred koncem leta 1995 smo dogradili nove upravne prostore v izmeri preko 400 m2. Poleg tega smo in še vedno vlagamo v izobraževanje, saj poleg dveh štipendij omogočamo študij ekonomije sedmim našim delavcem, ki študirajo ob delu. Seveda smo vlagali tudi v naše veleprodajno skladišče v Slovenj Gradcu (v izmeri 4.500 m2), žal zaradi omejenih možnosti še veliko premalo. Tej obnovitvi in po možnosti razširitvi in modernizaciji bomo namenili vse svoje moči v letošnjem letu. Ob teh željenih investicijah, ki nas bodo v naših drugih možnostih zelo omejile, na noben način ne bomo pozabili na izboljšanje pogojev dela in socialne varnosti vseh 150 zaposlenih. X Pa vendar ste v začetku pogovora omenili tudi določene težave, s katerimi se srečujete Oskrba in trgovci na Koroškem. Enega večjih problemov pri našem gospodarjenju predstavlja likvidnost, saj tu ni pravnega reda ne pri normativnem in ne pri dejanskem praktičnem delu. Vse preveč je dirigiranih ali dogovorjenih stečajev, prisilnih poravnav in drugih negativnih dejavnikov, ki za seboj zapuščajo neporavnane dolgove in velike težave v firmah, ki so jim zaupale. Tudi za Oskrbo so se te težave že začele. Nekateri kazalci pa že kažejo in v OSKRBI smo trdno prepričani, da se bo tudi Koroška počasi le izvila iz težav, da se bo obnovil tudi materialni položaj prebivalcev, kar je eden od pogojev za normalno delo trgovine. X Koroški trgovci velikokrat tarnate tudi zaradi nelojalne konkurence preko meje. Ali se stvari na tem področju kaj spreminjajo? Tudi o konkurenci nasploh sem v tem pogovoru že nekaj povedal. Želim si, da bi bila ta konkurenca, ki je iz dneva v dan močnejša, poštena, lojalna. Takšno v T.P. “OSKRBA” priznavamo, spoštujemo in smo na njo vedno pripravljeni. Posebno poglavje za nas kot veletrgovino predstavlja seveda konkurenca preko državne meje, ki pa z vso intenziteto prihaja tudi v našo državo, predvsem preko odpiranja novih trgovin in združenj. Ob vsem tem moram poudariti, da je T.P. Oskrba predvsem veleprodajno trgovsko podjetje, saj ta Intervju dejavnost v celotnem prometu predstavlja preko 90% realizacije, ostalo pa predstavlja maloprodaja. Vinko Poderžan, iur. X Gospod Poderžan, znano je, da ste bili dolga leta tudi v vrhu Dravograjske politike. Kako se je to skladalo z Vašim poklicnim delom trgovca? Poglejte, preden sem postal predsednik občinskega izvršnega sveta, sem bil pet let vodja skupnih služb in namestnik direktorja v TIO. Glede na posebnosti in težavnost dela v naši tekstilni industriji lahko mimo zapišete, da sem v tistem času neformalno izdelal vsaj dve fakulteti. Po štirih letih predsednikovanja IS sem pred desetimi leti prevzel mesto direktorja Oskrbe, v začetku slovenske samostojnosti pa sem neprofesionalno opravljal funkcijo predsednika SO. Na tiste čase pa nimam najlepših spominov. X Vemo, da ste politiko zapustili na hitro in brez prevelikih besed. Ali lahko danes zadevo kaj bolj osvetlite? Stvari so se mi v politiki tedanjega časa močno zagnusile in dosegle vrhunec konec leta 1992, ko sem odstopil kot volonterski predsednik občine Dravograd. Vse ima in mora imeti svoje meje, pa sem odšel. Se danes sem trdno prepričan, da sem imel prav, saj so poznejši dogodki to tudi potrdili. Ko sem zahteval razrešitev s te funkcije, so mi nekateri zamerili, da nisem vztrajal do konca in nekaterim stvarem naredil konec. Pa je bila pokvarjenost premočna, da bi to zmogel. Na drugi strani so si nekateri ta moj ukrep srčno želeli, saj so jim bile potem odprte vse poti in možnosti... Prišel bo tudi čas, ko bom nekatere stvari počasi le napisal ali povedal in takrat me boste veliko lažje razumeli. X Kaj pa varianta, da se Vinko Poderžan vrne v politiko? Ko sem odhajal iz politike, nisem nikoli rekel ali celo prisegel, da se v politiko ne lx>m več vrnil. Prepričan sem, da do tega ni več dolgo. Trenutno pač nisem član nobene stranke, čeprav se bom za to v kratkem le odločil. Stranka, katere član sem bil več let, me je že leta 1985 po vsebini in delu tako razočarala, da sem izstopil že veliko prej, kot je to postalo “moderno in koristno”. Vsa ta leta sem pa le funkcionar več društev, katerih vsebina dela in medsebojni odnosi so mi všeč. Tu imam v mislih predvsem predsednikovanje lovski dmžini in čebelarskemu društvu v Dravogradu. Imam pa tudi dve zahtevni funkciji, ki sta vsekakor povezani z mojim delom v T.P. OSKRBA Dravograd. Sem član upravnega odbora Združenja trgovine Slovenije in podpredsednik Gospodarske zbornice za Koroško. Mislim, da je to dovolj, prostega časa mi ostaja zelo malo.U V.Močnik KOSILI MOTAŽNI ELEMENT ltosa , ^ « stenski elementi nasip-brežino podlago - \ uvozno rampo \ temeljna plošča \ gramozni tampon KOSIL silos, po sistemu TRAUNSTEIN odlikuje: * OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA KRME * VISOKA KAKOVOST SILAŽE * ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODVZEM JL SGP KOGRAD * NIZKI STROŠKI GRADNJE * EKOLOŠKO NESPOREN samo-. SGP I DRAV iiiniG DRAVOGRAD EM s 0602 85 640,85 642, 85 230,85 070: fax: 85 318 SE PRIPOROČAMO! PO SLEDI KNJIGE Med Strojance sem zašel po sledi knjige avtorice Marije Makarovič: STROJNA IN STROJANCI, knjige, kakršno bi morala o svojem kraju imeti vsaka vas ali zaselek. Čeprav mi je knjiga prišla v roke že pred dvanajstimi leti in sem že ob skromnem pregledu sklenil, da ta kraj moram kmalu obiskati, sem to storil šele sedaj. Kot osameli popotnik sem se sredi jesenskega dopoldneva znašel na Zabernikovem dvorišču, kjer so me že kot neznanca prijazno sprejeli. Ko pa sem se predstavil kot knjižni molj knjige o njihovem kraju, je še tisto malo nezaupanja splahnelo in so me povabili v hišo. Ponosno so mi povedali, da je prav pri njih stanovala etnologinja Marija Makarovič ob zbiranju podatkov za omenjeno knjigo in tudi oni so ji veliko pomagali, kar jim je v ponos, in tudi v knjigi je precej napisano o tem. Čeprav je Zabmikova kmetija visoko v hribih in kar precej strma, pogumno in dobro kmetujejo in tudi za nasledstvo se ni Itati, saj je pred osmimi leti najmlajši sin Silvo z Zelenbrega pripeljal brhko in pridno dekle Jožico, s katero vzgajata štiri ljubke otroke: Tadeja, Sabino, Jernejca in osemmesečnega Aleša. Še pred drugo svetovno vojno in nekaj let po njej so večji kmetje imeli hlapce in dekle. V zadnjih desetletjili pa se je življenski utrip s pomočjo mehanizacije silno spremenil.Tudi pri Zabrniku so v preteklosti sejali vsakega nekaj (kot povsod drugod), saj se iz doline ni dalo pripeljati živeža. Kmetje prva leta po vojni še sladkorja niso dobili, celo obvezno oddajati pa soo morali precej živil, pa naj je bila letina dobra ali slaba. Gospodar Rudi je ! še povedal, da je moral pridno furati les izven sezone kmečkih del, da so imeli denar za vse nujne potrebe in plačila obveznih dajatev. Prijazna babica Rozika pa je povedala: “Ako | hočeš iti s časom vštric, moraš tudi sedaj trdo delati. Kljub temu, da kmetija terja veliko delovne moči, nisva mogla otrokom braniti j zaposlitve v dolini, kjer je zaslužek le bolj gotov. Sicer ne bi mogli graditi nove hiše, v katero smo se lani spomladi vselili.” Kmetovati visoko v planini, hoditi na šiht, graditi ali dograjevati terja zares veliko truda in denarja. In tako mlada dva Silvo in Jožica hodita na šiht, dedi in bica pa varjeta vnučke ter živino in vmes postorita še marsikaj na I kmetiji. Silvov brat Peter me je z jek- j lenim konjičkom popeljal na zgornjo Strojno in mi razkazal nekaj kmetij. Ustavila sva se tudi ob lepo obnovljeni farni j cerkvi, tudi znotraj jo obnavljajo. Na pokopališču pa mi je Zabrnikov Peter pokazal grob, kjer počiva knjihov ljudski pesnik BLAŽ MAVREL. Res prijetno se je bilo pogovarjati z Zabrnikovimi, šele pozna ura nas je nagnala k počitku. Prespal sem v kar dobro ohranjeni j stari hiši, kjer je doktorica Makarovičeva snovala knjigo o Strojancih. Res škoda, da ni več takih ljudi, ki bi še pravočasno rešili mnogo zanimivega in bogatega ljudskega izročila.O Ludvik Mori \ K® OrtlSia® Takšna je bila slika po žledu in snegolomu v koroških gozdovih. □ Posnetek: F. Jurač MKl V PTC “Katica” je samostojni podjetnik Ivan Rek odprl trgovino CEV in tako obogatil ponudbo največjega poslovno trgovskega centra na Koroškem tudi s programom za vodovod, ogrevanje, plin in hoby. □ V knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu: m. mmjMiìm - @[L®W[i®]©gW Od leve: umetnik Jože Tisnikar zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, primarij dr. Jurij Simoniti, dramski igralec Roman Končar Foto: Stanko Hovnik Koraki v varno ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mimo pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe »n do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci* saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. ^zavarovalnica triglav Zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in male dogodke Slovencev so nam predstavili dramski igralec Roman Končar, zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, srečanje pa sta s svojo živo besedo dopolnila gospoda primarij dr. Jurij Simoniti in umetnik Jože Tisnikar. Sodelovali so tudi glasbeniki Glasbene šole iz Slovenj Gradca. Slovensko kroniko XX. stoletja nam s pomočjo poljudno pisanih zgodb o posameznih dogodkih in procesih na Slovenskem, v zamejstvu in med izseljenci razkrivajo slovenski zgodovinarji mlajšega in srednjega rodu ki nas popeljejo skozi minuli čas tega stoletja. V knjigi je povedanega marsikaj novega in v dosedanjih zgodovinskih pregledih zamolčanega ali pa vsaj premalo poudarjenega. Pa to ni nova zgodovina, nov je le pristop in marsikateri pogled na slovensko preteklost v tem stoletju. Slovenska kronika XX. stoletja je pisana v poljudni obliki in dopolnjena s številnimi zanimivimi barvnimi in črnobelimi fotografijami, je neizčrpen vir podatkov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, ko želimo postaviti nek dogodek ali proces v prostor in čas, ko pomagamo otrokom pri šolskih obveznostih in podobno. Kroniko bomo vzeli v roke večkrat, saj strnjena kronološka ureditev besedila omogoča lažjo in priročno uporabo. Na naših knjižnih policah pa bomo imeli delo, ki ga bodo radi prebirali naši potomci,□ Stanko Hovnik dKl na drugih področjih, npr. za nameščanje kurilnih naprav za centralno kurjavo. Za skromno nagrado je prišel očistit kopita in podkovat kobilo rejcu na Šentilj.O Jože Knijnc Pred leti je konjereja v Mislinjski dolini že skoraj čisto zamrla, a se spet vedno bolj širi. Konji ne služijo več za delo, ampak so bolj za veselje in kratek čas. Čim več je konjev, tem manj pa je kovačev za nego kopit in podkovanje. Nekoč je bilo v teh krajih kar šest dobrih kovaških mojstrov, danes se za ta poklic ne zanima nihče. Eden redkih, ki še obvlada to delo, je Jože Strmčnik iz Slovenj Gradca. Strokovnjak pa je tudi Večina novih občin je letošnje leto pričakala z že sprejetimi proračuni. (TRGOVŠKOPODJČTJEk SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 Veliko trdega dela, tudi strankarsko obarvanih teženj in tehtanj je rezultanta, ki se kaže v večjih ali manjših zneskih za posamezne namene, ki v končni fazi vendarle najbrž zrcalijo najbolj sprejemljive variante proračuna, vse pa seveda čaka še trdo delo za uresničevanje. Tako ima občina Muta 160 in pol milijona tolarjev težak proračun, v katerem so zajete potrebe uprave, šolstva, vse do socialnih potreb občanov, kakor tudi kulturne in druge dejavnosti občine. Ob zaključku leta so poročali svetu občine tudi vodje posameznih dejavnosti. Posebej kaže omeniti napotek, da se mora srednješolski center potruditi za uveljavljanje novih programov izobraževanja za tukajšnje sedanje in prihodnje potrebe. Omenili so šolo za kmetovalce in gospodinje, hkrati ob hitrem prilagajanju današnjemu “računalniškemu” času proizvodnje in trženja. V prazno blagajno so vedno odprta vrata. Za Muto in tudi Vuzenico vsekakor drži trditev, da imata močno razvejeno kul- TP ŽILA poslovalnica ŠPORT Meško va 2, Slovenj Gradec, vas vabi, da jih obiščente v času od 5.2.1996 do 19.2.1996. Veliko posezonsko znižanje 20-001. vse zimske športne opreme in konfekcije. 21 LA DANES * 2A VAS BOLJŠI JUTRI mwm JANKO SMOLAR, mesar, Trbonje: “Devet let sem bil zaposlen v Mesnini v Otiškem Vrhu, kjer sem se priučil za mesarja in tako prišel do poklica. V tem času sem več let izdeloval raznovrstne klobase, ki so šle vedno dobro v prodajo. Zdaj sem zaposlen v mesariji Vinka Cehnerja v Slovenj Gradcu in lahko rečem, da sem z delom zadovoljen in ga opravljam še z večjim veseljem." turno dejavnost in vanjo še vedno vabijo nove člane, vendar je denarja za to izjemno malo, tudi v proračunu in bodo vsaj deloma iskali druge rešitve. Tudi vprašanja ureditve odpadne jame in drugih onesnaževalcev bodo prišla na vrsto. Dejstvo je, da se kraja Vuzenice in Muta zaradi samovžigov in drugih plinov prevečkrat dušita v dimu, da tu že dalj časa ne vemo, kakšne barve so v jeseni jabolka, toliko se na njih nabere nesnage iz ozračja. Zg. Muta potrebuje vsaj en sodoben gostinski lokal. Muta se srečuje s hudim pomanjkanjem stanovanj za mlade družine, denar nekdanjega stanovanjskega sklada pa še vedno leži v skupni blagajni bivše stanovanjske ustanove.□ K. Vaiti V bivši občini Ravne na Koroškem so sloveli po tem, da so imeli na število prebivalcev največ črnih gradenj - če se ne motimo, tri na družino. Najlx>lj nemarne so kajpak tiste sredi centra Raven. No, te dni pa so na Ivarčekem jezeru postavili in svečano odprli nov bife, ki je hkrati iglu. To pa ni črna, ampak [bsOai gMrŽkuJji. Posnetek: Z.S. Na prvi (po zagotovilih Franja Murka pa tradicionalni) čajanki so se po novem letu v čajnici Peč v Slovenj Gradcu zbrali koroški novinarji. Čajnico je v Meškovi ulici odprl Franjev brat Peter Murko (na sliki), čajnica pa je že postala stalno zbirališče slovenjgraških umetnikov, med njimi seveda Jožeta Tisnikarja in Bogdana Borčiča. Koroški novinarji so iz čajne usedline Petru Murku Slogali lepo prihodnost. Mt zi UMETNOST V PRIZMI V galeriji Prizma v Slovenj Gradcu, ki jo vodi podjetnik in predsednik Klulrj koroških podjetnikov Danilo Gostenčnik (na sliki levo) so koroškim slikarjem odprta vrata. Njihove razstave so lepo obiskane. Tudi umetnik, prof. Bogdan Borčič, jih ni prezrl (na sliki desnoXQ tmaaaiBaavQca s® Dama zvita se zjezila g. razsrdila do besnila >3 od besnila se zredila b poštne znamke nakupila *5“ glažek vinca še popila «Ì pa je zdaj še bolj obila. -iv PREJ PAPEŽ KOT PETERLE Že sredi lanskega leta gospod Lojze Peterle, predsednik krščanskih demokratov, ni prišel na srečan je družin na Ojstrici, kjer ga je čakalo več kot sto ljubiteljev njegov e poltike. Te dni je bil Peterletov obisk napovedan tudi v Završah nad Mislinjo in kasheje v Dravogradu. Tudi tokrat Peterleta ni bilo. Verniki na Koroškem so se tako dokončno prepričali, da bodo pre j ugledali papeža kot pa Peterleta. ' Znan mesar Ivan Areh iz Starega trga pri Slovenj Gradcu je ob srečanju z Abrahamom zagotovil, da bo naslednjih 50 let prav tako srečno in zdravo živel ob svojih klobasah, ki jih je v tem času naredil kar za nekaj kilometrov. Pa na zdravje in še veliko dobrih kolin! Slišala sem že za trne gradnjo, toda nekdo mi je rekel, da so ti posebni Korošci zdaj postavili belo. Baje je na znanem, zaenkrat še "našem" mondenem letovišču... tč I tč I I s it? ebujsaft- #***:!!****:■: sic******##**#****:!:**********#********* Moj najbolj priljubljen slovenski kantavtor je Iztok Smolar. Igre Stoživka v organizaciji Mladinskega alternativnega kulturnoumetniškega razvojnega centra si menda ni ogledal nihče od povabljenih kulturnih Slovenjgradčanov. Mogoče so si mislili: MAKURC. pa igra, ki te sili k razmišljanju, pa še zakuske ne bo nobene! Le narod, ki nima ne preteklosti in ne prihodnosti, nenehno ruši in postavlja spomenike. Močan občutek imam, da so mežiško anonimko, ki je podpisana z Iniciativa za čisto Mežiško dolino, pisali znani občani. Anonimni bi radi postali znani, znani želijo ostati anonimni. ********* Ostanki uvoženih starih akumulatorjev gorijo na Glančniku, ostanki uvoženih starih avtomobilov bodo goreli v deviznih rezervah. ********* Usoda žerjavske topilnice je še v zraku - in to dobesedno. ********* Po vseh stečajih koroških podjetij predlagam, da na področju moje ožje domovine SQ pomeni - stečajna kvaliteta. r [L®© MA K®(Pzž\K] Dogodek meseca na Kopali je bilo zimsko srečanje LDS 20. januarja v Grmovškovem domu. Veleslalomska tekma se je sicer odvijala na progi Kaštivnik, odprla pa jo je (izven konkurence) naša doslej najbolj uspešna smučarka Mateja Svet. Čeprav se je bilo njenemu času težko približati, so v tekmi nekateri Korošci prav blesteli: v moški konkurenci str bili daleč najlx>!jši Bogdan Kutin iz Slovenj Gradca, Dušan Petrovič z Raven in Boštjan Lesjak iz Mežice. Zoran Thaler je pokazal, da se bolje znajde v mednarodnih arenah in je za zmagovalcem Kutinom zaostal za 15 sekund. Konec lestvice moških sta krojila eksotična smučarja Vojko Močnik in Peter Petrovič. Važne) je sodelovati... Tudi v ženski konkurenci je slavila Ravnečanka - Andreja Petrovič, pred Anjo Lozej in Branko Artnak. Koliko bo osvežitev na Kopah vplivala na elan eldeesovcev, bodo pokazali naslednji meseci. ^ Asi sodijo skupaj... V , ii'i ---------- --------------- ' " ..........—...........— PREPIH in prepihane čveke mm mmm Med najbolje obiskane družabne dogodke na Koroškem v januarju 1996 je vsekakor sodil ponovnoletni sprejem LB Koroške Iranke v restavraciji Name v Slovenj Gradcu. Sprejema se je udeležilo okoli 150 gostov, pretežno koroških direktorjev, ki so tudi s tem izkazali zaupanje v domačo bančno ustanovo. Gospod Štor, direktor banke, ni skrival zadovoljstva in se je izkazal kot dober gostitelj. ^ Golaž s čebulo Pohodniki “K očetu čez goro” so bili v glavnem postreženi z golažem s čebulo. Le kak posameznik te čebule v golažu ni okusil, ker mu je okus čebule vzela v drugo smer človeško pokvarljiva navadit. Glede šnopsa pa bi se bilo dobro držati starega pregovora, da se šenkanemu konju na zobe ne gleda! Pa še to: Gostitelj ni bil nov podjetnik, kot se omenja, ampak bodoči planinski dom v fazi odpiranja pod okriljem Planinskega kluba Peca-Olševa. Lep pozdrav, Pl.klub Peca-Olševa JOŽI TRENIRA V bifeju na avtobusni postaji v Mežici so demantirali naše zadnje pisanje, da Jožeka Krevha-Edlvajsa ni več v jutranjih urah na kavo zato, ker piše pisma za Prepih. Jutranjo kavo menda zamudi zato, ker trenira za letošnja jesenska srečanja. Ta papir bi moral zardeti! Morda tudi slovenski kupci, če bi se odločili kupovati pri tako “dobrem” trgovcu. Tako je k temu letaku zapisala naša bralka, ki nam ga je poslala. Ni kaj dodati. UGODNE-CENE A-9150 BLEIBURG VòlkemwrktBrstfaBe I teke Brùndfweg POIŠČI?! SI V PREPIHU • * J m è- Da se je naša igra “prijela”, dokazujejo in zatrjujejo _____c—- j ^ « č/ ~ zadovoljni nagrajenci, pa tudi sponzorji, ki so pripravi- ^ jeni prispevati nagrade. ..... Bralec, ki se bo tokrat prepoznal v Prepihu, bo v trgovini KMETIJSKE TEHNIKE v Slovenj Gradcu, na Celjski cesti 30, dobil vedro s tremi kilogrami pralnega praška. V Kmetijski tehniki pa lahko sicer (in ne le kmetje) kupite^oraj vse za dom in družino. Podpeca, 27.01. 1996 gKi©w& m [ptLggraa macsa? 17. FEBRUARJA 1996 ■ ELITNI KOROŠKI PLES V HOTELU SLON Klub Korošcev v Ljubljani, ki je bil ustanovljen z namenom uresničevanja ciljev in želja, vezanih na promocijo Koroške, ohranjanje tradicije in spodbujanje njenih gospodarskih potencialov, prišteva med svoje aktivnosti tudi različna družabna, kulturna, športna in druga srečanja. Za boljše medsebojno spoznavanje, vključevanje v okolje, v katerem živimo Korošci in za predstavitev Koroške v glavnem mestu države, pripravlja klub v soboto, 17. februarja v ljubljanskem hotelu Slon že tradicionalni Elitni koroški ples. Povabljeni so vsi, ki bi se na pustno soboto radi zavrteli ob dobri glasbi, uživali ob srečanju s prijatelji in prisluhnili kratkemu programu, ki ga bodo pripravili Devetdeset let LIZIKE TOVŠAK iz Šentilja pri Mislinji M ©[PITT [p[^[|®[iaaQ Živahna, sivolasa gospa je kot prava, živa enciklopedija. Kako tudi ne, ko pa je v vseh teh letih doživela toliko stvari in dogodkov. Liziko so za njen praznik obiskali predstavniki občine Mislinja z županom MIRKOM GREŠOVNIKOM. Njo, KRALOVO LIZIKO, kot jo domačini imenujejo, smo že kot otroci poznali iz osnovne šole, ko nam je delila malico. Tako živo se je še spomnim izpred trideset let. In sedaj sem zopet pri njej, da ji voščim za praznik. Jaz sicer nekoliko starejši, ona pa s težo življenja, pa vendar še vsa čila in zdrava ženička 90 let. Spominja se prve svetovne vojne, pa obdobja med drugo vojno in po njej. Lizika se ni nikoli možila, s sestro sta dolgo let živeli skupaj. Lizika ima še tista očala, ki jih je dobila pred štiridesetimi leti in še vedno ji dobro služijo. Nečaku Slavku in njegovi ženi Zori pove marsikaj iz vsebine, kar prebere v časopisu, tudi v našem Prepihu. Dolga leta je pomagala pri raznih cerkvenih opravilih v šentiljski župnijski cerkvi in to z isto ljubeznijo dela še danes.O Silvo Jaš “Šentanelski pauri”. Za glasbo bosta poskrbela ansambla “Šok” in “Krajnski komedijanti”, dodatno zabavo pa bo ponudil tudi bogat srečolov. Vstopnice za ples bodo naprodaj od prvega februarja na recepciji hotela Slon (061/125-12-32). Izkupiček od prireditve bodo tudi letos, tako kot lani, ko so ga namenili Gimnaziji Ravne in otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, namenili za dobrodelne namene.□ R.P. (3^lubcT^r06C£i> v^^jubljaaii gabilo \>£Č<54i s Pissotn ----------- Mediji ---------- NOVI KOROŠKI FUŽINAR MENI ZANIMIV, KAKO PA VAM? Zadnji Koroški fužinar - št. 2-3 iz lanskega decembra - sem prebrala na mah. Preteklost se je v njem v glavnem umaknila polpreteklosti in sedanjosti. Tako vsaj meni govori o ljudeh, ki jih poznam ali sem jih poznala, o knjigah, ki sem jih podrobno prelistala, tudi skoraj vse avtorje poznam. Naj razložim. Kot nekdanjo delavko železarne, sodelavko Marjana Kolarja in ocenjevalko jubilejne publikacije ob 375-letnici jeklarstva na Ravnah me je takoj pritegnil Kolarjev članek Kako napisati zgodovino Železarne Ravne. - Dopolnitev in pojasnilo besedila, objavljenega v publikaciji, ki jo je železarna izdala ob jubileju, da se bo naslednjim piscem zgodovine Železarne Ravne res lahko godilo. Zaradi železarne, zbornika in mojega nekdanjega profesorja zgodovine Alojza Krivograda me je pritegnil tudi Krivogradov zapis O visoki obletnici železarstva na Ravnah, o razstavi v Huttenbergu (o nastanku in razvoju rudarstva, metalurgije in pridobivanju nekovin na Koroškem; zaključevala se je ravno v času, ko so na Ravnah proslavljali visoki jubilej) in o tehnični dediščini. - Zanimivo iskanje paralel z grajanjem našega odnosa do kulturne in tehnične dediščine. Poznam seveda tudi Mitjo Šipka (iz železarne in kulture) in Ervina Wlodygo (iz uredništva v železarni), avtorja spominskih zapisov o Gregorju Klančniku. Kdo ne bi poznal njega! Sama sem mu nedolgo tega ob obletnici planinstva v Sloveniji lektorirala jubilejno brošuro. - Živi spomini, predvsem o “dogodivščinah”, Klančnikovih, posredno pa tudi Šipkovih in Wlodygovih. Intervju bivše sodelavke Mojce Potočnik s Srečkom Kovačičem, dirigentom Pihalnega orkestra ravenskih železarjev, sem z zanimanjem prebrala, saj je orkestrov član tudi sin, predstavitev jubilejnih gimnazijskih zbornikov izpod peresa nekdanjega razrednika Janeza Mrdavšiča pa, ker sem sama gulila gimnazijske klopi in zadnji zbornik Zgod(b)ovina Gimnazije Ravne na Koroškem, ki je izšel ob lanski petdesetletnici gimnazije, tudi prebrala. - Skrben zapis Janeza Mrdavšiča, vsakokratnega člana uredniških odborov, ne ocena, le predstavitev hotenj in izdelkov ob obletnicah. Rudija Mlinarja poznam, saj sva se srečevala na gledaliških odrih, Leandra Fužirja, saj je sodelavkin oče. - Poskus reportaže, v kateri uspe Mlinarju tega koroškega slikarja temeljito predstaviti. Zapis Jožice Ovnič ravnateljice OŠ v Črni, Šola naj bo v ponos kraju in olrčini, me je zanimal kot Solnico, zapis Mojce Potočnik o štiridesetletnici prevaljskega šolskega glasila Vigred pa kot nekdanjo novinarko. Dva prispevka v tem Koroškem fužinarju sta me pritegnila zaradi mojega 92-letnega očeta; kako neki živi stoletna Mežičanka Barbara Pustoslemšek (lep portret ji v besedi nariše Mojca Potočnik) ter kakšna je zgodovina čebelarjenja v Mežiški dolini in Podjuni (podrobno jo je predstavil Franc Gornik; večkrat sva se videla v uredništvu), saj je oče Alojzij Mager starosta koroških čebelarjev, in je v članku tudi omenjen, in sta tudi na fotografiji s konca prejšnjega stoletja Travnekarjeva dva, moja sorodnika. - Mnogo brskanja po arhivih, dragocen zapis za vse naslednje iskalce podatkov. Tudi v novi Fužinarjevi rubriki Utrinki iz polpreteklosti (Kuharski tečaj v Guštanju, avtor Ervin Wlodyga, Meščanska šola v Mežici I, avtorji Karel Kralj, Aleš Piko in Ervin Wlodyga, Meščanska šola v Mežici II, avtor Franc Gornik) sem na “orumenelih” fotografijah prepoznala kar nekaj ljudi, tudi pokojnega sorodnika Meležnika, prav tako poznam nekaj ravenskih rokome-tašic, ki so se srečale po 35 letih (Jožica Vaici - Burjak, lep pozdrav!). O dr. Francu Kotniku, slavistu in etnologu, sem si ogledala razstavo, ki sta jo v Likovnem salonu na Ravnah pripravila Koroški muzej in Koroška osrednja knjižnica, zato me je zanimalo, kaj o razstavi in o Kotniku piše Karla Oder. Poznam jo prek kolegice. - Gotovo najboljša predstavitev dr. Franca Kotnika do sedaj, v članku in na razstavi. Seveda sem kot slavistka z velikim zanimanjem prebrala članek stanovskega kolega Mirana Kodrina in Stanka Miheva (kje so časi, ko smo imeli na Uršji začetni alpinistični tečaj!) Gorska in ledinska imena na območju Tople (iz Tople najraje hodim na Peco). Kako tudi ne - imenoslovje ali onomastika je veda o raziskovanju lastnih imen in bi moralo biti slavistom blizu. -Veliko skrbnega dela na nelahkem področju (in seveda tudi območju). Avtorja z ironijo zabeljenega prispevka Po obronkih Mežiške doline Roberta Jamnika ne poznam, so se pa potikali tudi po “mojem rajonu” ter vestno Ireležili dolžine in čase svojega kolesarjenja. - Čisto poseben zapis! Ne bom tajila - z največjim zanimanjem pa sem v tem Koroškem fužinarju prebrala zapis Iztoka Miheva (AO Ravne), ki je skupaj z Gregom Lačnom (AO Črna) jeseni 1995 na dvomesečni odpravi v ZDA opravil prvo ponovitev ekstremno težke smeri Wings of Change in se s tem zapisal med najboljše slovenske alpiniste. Kako me ne bi zanimal Iztok: v slovenjgraški lesarski šoli sem mu bila razredničarka. - Kar dobro sem te naučila pisati! (Upam, da se lektorica Fužinarja Mojca Potočnik strinja). Iztok, hvala za kartico! Ostala sta mi še dva članka, ki pa sem ju le preletela: predstavitev publikacije Janeza Stergarja Štiri poti med koroške Slovence izpod peresa dr. Rista Stojanoviča (pa bom knjigo vseeno vzela v roke, če se bom kdaj odločila za potepanje po Koroški, saj je to turistični vodnik) in zadnji prispevek Potepanje po Indokini izpod peresa Andreja Wlodyge. Teh dveh avtorjev tudi ne poznam. Še nekaj: tudi križanke, ki je v Koroškem fužinarju novost in ponuja izžrebanim prav lepe nagrade, še nisem rešila, kar mimo pa sem šla tudi pri “zavarovalničnem kotičku”. No, lepa reč, koliko sem ob tem zadnjem Koroškem fužinarju povedala o sebi! Naj bo - za spremembo, kot zanimivost, zakaj moje takšno zanimanje zanj. Prepričana sem, da bo mnogo razlogov, da bo zanimiv tudi za vas, če ga boste vzeli v roke. In prepričana sem, da bodo zanimive tudi vse naslednje številke, če bosta (moji) nekdanji sodelavki oblikovalka Jelka Jamšek in urednica Andreja Čibron - Kodrin delali v “tem stilu" naprej. Saj vaju poznam, bosta! Helenu Merkač Razgledi KRUH ZA ČLOVEKOVO PRAZNO SRCE Piše: Avgust Rašuiit, up. župnik iz Kotelj Praznovanje Kristusovega učlovečenja najde svojo pravo vsebino predvsem V OBHAJANJU EVHARISTIJE - MAŠE, kjer Jezus pod podobo kruha in vina stopa na oltar, med nas. Sveti Frančišek Asiški pravi: “Vsak dan stopa iz Očetovega naročja na oltar v duhovnikove roke. In kakor se je apostolom prikazal v resničnem telesu, tako se tudi nam kaže v posvečenem kruhu. Kakor so oni ob gledanju videli samo to njegovo človeško naravo, vendar pa so verovali, da je Bog, ko so ga gledali z duhovnimi očmi, tako naj tudi mi, ko na kruh in vino gledamo s telesnimi očmi, sprevidimo in trdno verujemo, da sta to njegovo živo in resnično najsvetejše telo in kri”. Očetova ljubezen se v Sinu popolnoma izprazni svoje slave in postane PONIŽNA IN UBOGA LJUBEZEN, v popolnem darovanjskem razpoloženju človeku, hkrati pa se mu nudi kot Pot v njegovi osebni izročitvi božji ljubezni, ki se obojestransko pon-avzočuje v uboštvu, ponižnosti, majhnosti, v jaslih, na križu, oltarju itd. Zato zahteva vstopanje človeka v božje skrivnosti skrajno resnost in KLIČE ČLOVEKA K SAMEMU SEBI. Človek pa se vse prerad izmika božjemu nagovoru in se zadovolji s premnogimi nadomestki; ob vsem tem pa ostaja njegovo srce v najgloblji temi in ni prostora za Luč, ki čaka, da ga prepoji s toplino svojih žarkov. Tako ostaja “moderni človek" prazen, porabniško zdolgočasen in predvsem z nalomljeno in razbolelo dušo, v kateri se oglaša hrepenenje po Neskončnem. Toda to Neskončno natančno ve, da bo človek brez njegovega človeškega Rojstva zgolj životaril in umiral, zato se da poviti v plenice, “DA BI IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V IZOBILJU” On 10,10). Božja skrivnost je skrivnost ponižnosti ali ZGODOVINA BOŽJEGA PONIŽANJA in kot takšna kliče tudi človeka, da jo sprejme v ponižnosti svojega srca. Naša ošabnost in nadutost nam onemogoča spoštovati tisto rahločutnost, s katero Oče spoštuje slabost in krhkost ljudi. Življenje v režimu lastne grešnosti nam zastira pogled k Novorojencu. Le ponižnost kot življenjska drža more omogočiti sprejetje drugega v vsej njegovi drugačnosti in različnosti in hkrati pogojuje nujno potrebni preskok iz teme k Luči, od zgolj zunanjega praznovanja in veseljačenja k notranjemu doživetju, ki vtisne neizbrisni pečat večnega in božjega v naša srca. Vse to “neskončno” v svetu in v človeku ni samo spomin na preteklost, saj je vsa božja skrivnost večno strnjena v Kristusovi poveličani osebi in s tem v njegovi evharistični navzočnosti med nami. In čeprav lahko to zastonjsko božjo Ijulrezen otipamo in okusimo pod evharističnima podobama kruha in vina, ostaja v svojem bistvu NAJVEČJA SKRIVNOST, ki se bo v vsej polnosti razkrila ob dovršitvi časov. Neposredno povezanost med betlehemskim rojstvom in evharistijo razodeva že sam pomen imena mesteca Betlehem, v prevodu kot “hiša kruha”. Novorojeni prihaja kot živi kruh, kot KRUH ŽIVLJENJA, da hrani in nasičuje svoje verne v svojem svetem žrtvovanju. Z darò van-jskim razpoloženjem je prišel na svet '\n z darovanjskim razpoloženjem prihaja vsak dan na oltar, kjer se nam daruje in kot novozavezna mana hrani duše. Za tebe, brat in sestra, prihaja pri vsaki mašni daritvi in trka na srce, da se mu odpreš in ponudiš prebivališče. Zares! Bog človeka v vsej njegovi bedi, revščini ali stiski, ki mu jo narekuje vsakdanjik, ne pušča samega, ampak prihaja na svet kot “LUČ, KI RAZSVETLJUJE VSAKEGA ČLOVEKA” (Jn 1,9), da more tudi človek gledati na svet in na sočloveka z novimi očmi, z očmi začudenega božjega otroka. Kristjan nikoli ne pozablja, da Gospod prihaja ZA VSE LJUDI, tudi za tiste, ki jih z brezbrižno lahkoto obsoja, kakor tudi za one, ki ga ne pričakujejo in ki ničesar ne vedo o Njem. Njegov prihod ni naša zasluga, ampak Njegov dar, ki mu ustreza morje milosti in razodetje ljubezni; takšne ljubezni, ki ljubi do konca, do smrti na križu, ki se hoče roditi kot pribežnik v jaslih, na dolgem potovanju, le ob materini nežnosti, Jožefovem začudenju in pastirski radovednosti: vse to zaradi ODREŠENJA STVARTVA IN ČLOVEKA, zaradi človekovega praznega srca. □ ì'volek (g) lek aona PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (^j) lek d.d. OjuMjjffitrasi tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov cLd. 61117 Ljubljana, Vcrovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 Nasveti Kozmetični kotiček Piše: Anito PEČNIK BIO SAUNA, potilna kopel po postopku ovijanja, ki jo izzove suha toplota ob delovanju grelnih blazin, ima pomembno vlogo za ohranjanje zdravja in estetiko telesa. Pri biosavni ni pojava škodno zvišane temperature, prav tako ni vpliva vlažnega in toplega zraka na dihalne organe. Postopek ima poleg dermoestetičnega tudi terapevtski pomen; boljša prekrvavitev tkiv in organov pripomore k razstrupitvi telesa in depuraciji kože, izboljša presnovo in odpornost organizma ter psihofizično sprosti. Ko izzovemo potenje v bio sauni, se temperatura telesa viša, prične pa delovati telesni sistem termoregulacije. Volumen žil in s tem količina krvi se poveča, kar preprečuje prekomerno višanje notranjih telesne temperature. Žleze znojnice postanejo bolj prekrvavljene in sistem živčevja prične spodbujevalno delovati nanje, da prično v izobilju izločati telesno tekočino. Potenje združuje naslednje higienske in dermoestetične učinke; razširjena kožna izvodila lajšajo depuracijo kože, omehčana in preparirana vrhnjica omogoči prehajanje dermofunkcionalnih snovi, omogočeno razstrupljevanje telesa pomeni razkrajanje in neovirano izločanje škodnih presnovnin, izboljša se delovanje organov in telesnih funkcij, reducira se preobilica maščevja in prekomerna teža, doseže se psihofizična sprostitev, poveča se odpornost organizma. Potilni kopeli pa lahko sočasno dodamo nego telesa. Po postopku Mbctura je nega telesa učinkovita, saj ob depuraciji telesa in kože obudi njihove funkcije, izboljša splošno fizično in psihično počutje, veča odpornost organizmu, upočasnjuje procese staranja, pripomore odpravljati dehidriranost kože in neestetizme, kot sta debelost, celulit ter telesna nevitalnost. Preparati vsebujejo izvlečke bršljana in osočnika, rožmarin, bor, brinje, sivko, nageljneve žbice, žajbelj, limone in oligo-mineralno razstopino Plasma Marin. Skrivnost lepe kože je v kvaliteti njenega življenja!!! □ Novodobni kotiček Ko govorimo o vnovični duhovni rasti človeka, se vse premalo zavedamo, da gre pri tem za proces. Da čez noč pač ne moremo spremeniti v praksi vsega, kar smo navidezno zavozili v tem ali celo v prejšnjih življenjih. Lahko pa zavestno to počnemo in takrat začno z nas padati omoti, kot plasti čebule in po vsakem “odluščenju” se počutimo bolje. To je pravo zdravljenje. Danes veliko govorimo o ozaveščanju naših miselnih vzorcev, ki nam tako ali drugače krojijo življenje. Kako pa to izgleda v praksi? Odkar sem pred leti v Makrobiotičnem zenu prebrala, da ljudje, kise prehranjujejo na ta način, gripe sploh ne morejo dobiti, sem bila imuna nanjo. Na prvi dan letošnjega leta pa me je dobesedno položila v posteljo. Kadar te nekaj priklene k počitku, je to znak, da si ga moraš resnično vzeti. Če tega ne razumemo spontano, nam pri tem pomagajo bolezni. Nihče ni popolnoma imun, torej povsem zdrav, saj ima vsakdo še kaj za “odluščiti ”. In epidemija gripe je le darilo Narave, da lahko čimveč ljudi to stori. Ko sem ležala, sem premišljala, ali je resnično počitek tisti, ki ga potrebujem. Zdelo se mi je, da je še nekaj v ozadju. In sem se prepustila. Bilo je grozno. Navdal me je tisti znani občutek nemoči, osamljenosti in zapuščenosti. Spomnila sem se, da sem ob vseh gripah v svojem življenju imela prav enake občutke. Prepustila sem se “ubogemu jazu”, ki je jokal in se smilil sam sebi. Naslednjega jutra sem se zbudila brez temperature in tistih značilnih bolečin v okončinah, vendar s težko gla vo. Roka mi je segla po knjigi, ki sem jo pričela brati pred dnevi. Skoraj nisem mogla verjeti, ampak zdaj že vem, da naključij ni. Na naslednjih straneh je bilo opisano prav stanje, ki sem ga doživljala prejšnji dan - zapuščenost. Še več, občutek zapuščenosti, sploh pa, če se pojavlja večkrat v enem življenju, pogosto povzroči raka na maternici ali na dojkah. Bilo je, kot da bi se mi odvalil težak kamen, naenkrat sem se počutila prav lahko in zdravo! Na občutek zapuščenosti sem v zadnjih mesecih, potem ko sem ostala brez ene dojke, v svojem razmišljanju ob iskanju vzroka naletela velikokrat: ko sta se starša ločila, ko so me “zapuščali” moški ali pa jaz njih, ko sem na koncu zapustila še mamo. Ampak kaj v resnici je zapuščanje? Čeprav sem bila ves čas blizu, sem “obvladala ” le teorijo, prakso dojemamo počasi. To je proces, ki pa nas edini lahko pripelje do lepšega, polnejšega, lx>lj zdravega življenja. Zapuščenost je navezanost na karkoli, na kogarkoli. Nihče nima pravice, da nas priklepa nase, tudi mi ne. In pravzaprav zapuščenost sploh ne obstaja drugje kot v naših mislih in txl tam pnxlre v čustva. Morda vam ho moja izkušnja v pomoč, če Ix> tudi vas v teh dneh položila gripa. Poskusite se ji prepustiti in opazovati svoja čustva. Vise, kar vam lx> prišlo na misel, ima svoj pomen. Ni nujno, da boste prišli do takih spoznanj kot jaz, sploh ne. Kajti vsakdo nosi v sebi različne vzroke in bolezen je le darilo, da jih lažje najdemo. Bcxlite zdravi! □ <___________________________________________________________________ Podlistek <§@ BO @[L£\©©W/&iQ © @B©W@Ba@K0 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (24) sedež plebiscitne komisije v Celovcu. Eden od pomembnih vplivov na glasovanje koroških Slovencev pa je bilo tudi dejstvo, da so glasovalci morali izbirati med kraljevino SHS na eni in republiko Avstrijo na drugi strani. Torej Slovenci niso imeli izbiro glasovanja med republiko Slovenijo in republiko Avstrijo. Slovenija je po letu 1918 postala del države Slovencev, Hrvatov in Srbov (s sedežem v Zagrebu), ki je nastala 29. oktobra 1918, prvega decembra istega leta pa je Slovenija postala del kraljevine Srbov, Hrvatov in ©on&mniegabf ■rt.’.s, Sl(ijen)uttct3eilii«j »omKreliio, 6m h. ©Hoti« H120. Vaniteti ungeteli}! Ulb'hintligl «.»nun rilfcCj Vrl Putti X.ili’ifS iw 3 4 »<* »•'UilliHriiiil brt '.TiigfOtWta in 2-1 OtrvMto Ltirpjt;.. kùr Mr ^.ìhìicI, ruet^t, Il tilt SVotTiij «et 'Jtilr rlnr ftirbit Prpr4u((re jn lanfcn. Ir rtiltrc Xifurftt t*»! tl» ir tir.-. lE^Ctlfr cc CrVsl^r ;t;tn Nr lirici Olibrlojllr.j fltelt». Urta flft 3®Ve t-i" Irli El» Itjfn** 14;» 2->UìUèU i!r l-tlilr i.Tf.r hifl 1 wni fuodr (U> alt nun rbr»|e Nijjl'tl'jru eli Lt-iiVl^io i^Iilitrpn iiiit-i ^tau^ »an tt 3-t btr »fil!icUc ci: frrcr.slnuuiiiivCTiijn W \t iter rrji'Vt« IjìIm* io m» »h ■'» giunti tri Oii»)ucjr. >:t tua gtlilsgtc pi nei ora cTirn brgu|)i RHt. li. Phcltr mi finn tei 0tJVl»4 AèiMfu# lit (rfir m» M'ftrpll'.frttia; >tt Cl-ilrl li.njro, *t I'rai/»r -nt ^Ip^raec «»d/ |'i:ri(th tu ftiirbt« tri- Omru^l. »i» Hil/ft.atlrr-«iiaflettfeln» »*»!(# »Ut «t !}rii tra litdfar.'ljftli ^ritir* juj^lira coùr. ‘ù ir i‘tHd; O t>0 □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini Breg 13, Mežica, ^ 38 602, 35 694 CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 PA-GAT RESTAVRACIJA BELLEVUE, Slovenj Gradec V SOBOTO, 1 7. FEBRUARJA '96, od 20°° dalje V družbi z ansamblom Šibovniki, ob dobri gostinski ponudbi in ob bogatih nagradah za najlepše maske: v protivrednosti 500 DEM, 400 DEM in 300 DEM... bo pustovanje v Restavraciji Bellevue Slovenj Gradec zares veselo. Kot vedno doslej, tudi tokrat veliko prijetnih presenečenj... Na veselo pustovanje ste vabljeni tudi v torek 20. februarja '96 od 1 500 ure dalje. PRIPOROČAMO REZERVACIJE VABI NA BREZ RAZLOGA MU NISMO POVEČALI OBSEGA... VAS ČASNIK ODSLEJ NA NAJMANJ 32 STRANEH PA PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alta d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjava 1 62380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,$ Mhz novo mm novo mm novo CELOVITA PONUDBA MATERIALOV ZA: OGREVANJE VODOVOD ~~ PLIN m- KLJUČAVNIČARSTVO * HOBYPROGRAM KLETNA ETAŽA KATICA SLOVENJ GRADEC | STROKOVNO SVETOVANJE IN MONTAŽA ! --------------------------------- JELOVICA ^ lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30, fax:(064)634-261 - stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje - OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik - KONKURENČNE CENE . POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRANA MONTAŽA - ZAGOTOVLJEN SERVIS prodajno mesto: RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.,fax:0602/20-175 l 'J sem OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Sloveni Gradec, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJN1ZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN EGODNI KREDITNI PRODAJNI POGOJI □ 20 % popust ob gotovinskem plačilu □ trimesečno obročno odplačilo brez popusta □ petmesečno obročno odplačevanje z 12% fiksno obrestno mero SLOVENJ GRADEC Stari trg J O 4 0602 44 105. 41 144 NOVO MESTO Itegrrško košrnire o vM»tvo o»«t) tet/ ■ Mftiku (veotoV'« vluiba ■ Kanti» .7'li?T*n| notei» k *»0» ■ Pao«o>»ko inateran^r ■ SatiHte* tet/ mrrt v /*||OV(# In inva»l«jl(Um v£državar\s «Al ■ Ostati odhodM Na področju delovanja organov občine je potrebno zagotavljati sredstva za plače, prispevke in druge osebne prejemke poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev občine. V okviru teh sredstev se zagotavljajo še materialni stroški, ki se nanašajo na delovanje organov občine, sredstva za funkcioniranje krajevnih ali četrtnih skupnosti, političnih strank, stroški izdajanja lokalnega časopisa, občinske nagrade. Na področju delovanja občinske uprave je potrebno zagotavljati sredstva za plače, prispevke in druge osebne prejemke delavcev uprave v skladu s sistemizacijo delovnih mest in predpisi, ki veljajo za državne organe. Nadalje se zagotavljajo sredstva za materialne stroške delovanja uprave, amortizacijo in investicije. Na področju izobraževanja se sredstva v občinskem proračunu zagotavljajo za materialne stroške za izvedbo zagotovljenega programa osnovne šole v skladu z normativi in standardi, del sredstev za amortizacijo premičnin in opreme osnovnim in glasbenim šolam, izvajanje dogovorjenega programa (zagotavljanje nadstandardne prehrane v osnovnih šolah, nagrade za šolska tekmovanja, financiranje šole v naravi, subvencioniranje ekskurzij, sofinanciranje tekmovanj v znanju, športu, kulturi, sprejem učencev odličnjakov, bralna značka, sredstva za brezplačne počitnice). Na področju socialnega varstva se zagotavljajo sredstva za osebne pomoči, pomoči družinam na domu, dejavnost centrov za socialno delo, institucionalno varstvo odraslih, subvencije za najemnine stanovanj, sofinanciranje prehrane v vrtcih inš olah, sofinanciranje humanitarnih organizacij, izvajanje socialnega programa. Na področju otroškega varstva se zagotavlajo sredstva za izvajanje programov predšolske vzgoje, s pripravo otrok na osnovno šolo. Na področju kulture in športa se zagotavljajo sredstva za delovanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, sredstva za delovanje zvez kulturnih oz. športnih organizacij in društev ter drugih izvajalcev kulturnih oz. športnih programov. Na področju zdravstva se zagotavljajo sredstva za zavarovanje oseb brez prejemkov in za mrliško ogledno službo. Na vseh zgoraj navedenih področjih občina zagotavlja še sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in pripravo dokumentacije, torej za gradnjo in vzdrževanje šol, vrtcev, kulturnih domov in drugih objektov, športnih objektov, zdravstvenih domov in lekarn. Na področju komunalno - cestnega gospodarstva občina zagotavlja sredstva za: • pokopališko dejavnost in javno snago • vodooskrbo • odvajaje in prečiščevanje odplak • redno vzdrževanje občinskih in lokalnih cest • zimsko in letno vzdrževanje gozdnokamionskih cest • plinifikacijo • izdelavo podzemnega katastra Na področju urejanja stavbnih zemljišč se zagotavljajo sredstva za: • odkup objektov in stavbnih zemljišč • izgradnjo komunalnih objektov in naprav • vzdrževanje parkov, javnih zelenic in ostalih površin • vzdrževanje ulic in peš poti • javno razsvetljavo Na področju stanovanjskega gospodarstva občina skrbi za socialna in službena stanovanja. Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občina zagotavlja sredstva za delovanje prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot, za delovanje civilne zaščite in vzdrževanje javnih zaklonišč. Na področju gospodarstva (turizem, kmetijstvo, drobno gospodarstvo) lahko občina namenja sredstva za različne programe, s katerimi pospešuje razvoj občine. IZVAJANJE PROGRAMOV DRUŽBENE DEJAVNOSTI OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE V občini Ravne - Prevalje delujejo tri centralne osnovne šole in pet podružničnih šol. OŠ KOROŠKI JEKLARJI praznuje te dni svoj osemnajsti rojstni dan. Med prvimi je začela izvajati letno šolo v naravi ob morju, pouk tujega jezika v 3. in 4. razredih in pouk športne vzgoje od 1. do 8. razreda. Šolo obiskuje 706. učencev, ki so razporejeni v 32. oddelkih. Šola ima tudi podružnično šolo v Kotljah, kjer so 4. oddelki. Pedagoško delo izvaja 51. delavcev, ostalih delavcev pa je 25. Šola izvaja občinske in republiške projekte kot so drugi tuj jezik, opisno ocenjevanje, legodakta, športna vzgoja 3.ura v 7. in 8. razredu, športni pedagog na razredni stopnji in športna vzgoja vsak dan. Pohvali se lahko s številnimi nagradami, priznanji in medaljami iz tekmovanj znanja, športa in drugih področij. V letu 1995 je bila obnovljena telovadnica, s tem je šola dobila sodobno opremljeno telovadnico. OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA V letu 1996 mineva 30. Let, od kar seje šola preselila v nove prostore, ki pa so kmalu postali pretesni. V šolskem letu 1996/97 bo dograjen prizidek, ki bo omogočil enoizmenski pouk. Na šoli je 663 učencev, razporejenih v 30. oddelkih, dva oddelka od 1. do 4. razreda pa sta na podružnični šoli Strojna. Za učence skrbi 44 pedagoških delavcev in 16. tehničnih delavcev. Šola je že tretje leto član EVROPSKE MREŽE ZDRAVIH ŠOL. Izvaja občinske in republiške projekte. Na Slovenskih dnevih izobraževanja se je predstavila s projektom GOZDNA UČNA POT in izdala Vodnik po Gozdni poti. Šola je dobila svoje predstavitvene strani na svetovnem informacijskem spletu INTERNET. Učenci so uspešni na vseh področjih, opazno pa je Zlato vegovo priznanje na tekmovanju v matematiki. Na šoli je razvejano področje interesnih dejavnosti, posebno masovne so akcije planincev in gornikov. Poleg novega prizidka je bila v letošnjem letu sanirana tudi streha na telovadnici šole, za kar je bilo porabljenih preko 6 mio SIT. OŠ FRANJA GOLOBA Centralno šolo obiskuje 600 učencev, ki so razporejeni v 24 oddelkih. Šola ima tri podružnice: • podružnica Leše, kjer je 30 učencev v dveh kombiniranih oddelkih • podružnica Holmec, ki jo obiskuje 13 učencev v dveh kombiniranih oddelkih • podružnica Šentanel, ki jo obiskuje 12 učencev v dveh kombiniranih oddelkih Šola izvaja republiške in občinske projekte, kot so opisno ocenjevanje, projekt računalniškega opismenjevanja PETRA, športno vzgojo s športnim pedagogom v 3. in 4. razredu in uvajanje drugega tujega jezika v nižje razrede. Prizidek k OŠ Prežihovega Voranca Lastni projekti šole pa so: ustvarjalni december, raziskovalno - naravoslovni teden s projektom ZEMLJA, računalniško vodenje šolske knjižnice in delo z nadarjenimi učenci. Šola je počastila 40. obletnico šolskega glasila VIGRED in ob tej priložnosti izdala tudi bibliografijo in slavnostno številko glasila. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine je šola počastila 35. letnico bralne značke. Učenci so na tekmovanjih pokazali veliko znanja in dosegali najvišja priznanja. S sredstvi občinskega proračuna je bila sanirana šolska telovadnica, za kar je bilo porabljenih preko 6 milijonov tolarjev. OŠ JURIČEVEGA DREJČKA vzgaja in izobražuje lažje duševno prizadete otroke z območja občin Črna, Mežica, Dravograd in Ravne - Prevalje. Šola je popolna osemletka z 69 učenci, svoje prostore pa ima v stanovanjskem bloku in so dokaj neprimerni za izobraževanje teh otrok. Na šoli je zaposlenih 14 pedagoških delavcev in štirje tehnični delavci. Deluje tudi mobilna svetovalna služba, ki pokriva tudi osnovne šole v koroški regiji. Za učence so organizirane pestre interesne dejavnosti, v katere se vključujejo učenci glede na interes. Vsako leto se šola udeleži različnih športnih tekmovanj s podobnimi šolami v Sloveniji, znan pa je tudi pevski zbor šole. Vsako leto je organizirana letna in zimska šola v naravi. GLASBENA ŠOLA spada med srednje velike glasbene šole. Vpisanih je 361 učencev iz občin Črna, Mežica, Dravograd in Ravne - Prevalje. Zaposlenih je 16 pedagoških delavcev, trije tehnični delavci in osem pogodbenih delavcev. Na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije dosega šola izjemne uspehe, saj spadajo njeni učenci med najboljše. Skrbijo tudi za potrebe Pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Šola ima nove prostore, žal pa je bila neprimerna akustika učilnic, ki jo je šola sanirala na lastne stroške. Na koncu predstavitve osnovnošolskega izobraževanja je potrebno povdariti trajno skrb občine, ki namenja precejšnja sredstva za izboljšanje učnovzgojnega procesa in standarda učencev. Zagotovljena so sredstva za brezplačne prevoze v šolo, ceneno šolsko prehrano, sofinanciranje šolskih malic, sredstva za šolo v naravi, finaciranje tekmovanj v znanju in športu ter obdaritev učencev odličnjakov vseh osem let osnovne šole z zlato petico. PREDŠOLSKA VZGOJA Na področju predšolske vzgoje opravlja svojo dejavnost VZGOJNOVARST-VENI ZAVOD Ravne, ki ga v naši občini sestavlja sedem enot, v katere je vključenih okoli 660 otrok. Delo poteka v 33 oddelkih, programe pa izvaja 52 pedagoških delavcev in 31 ostalih delavcev. Delo v vrtcu poteka celo leto, čas odprtja pa je prilagojen potrebam staršev, ki lahko otroke vpisujejo v različne programe. Največ otrok je vključenih v celodnevni program priprave na šolo. Za otroke, ki niso vključeni v vrtec, se izvajajo različni programi v času odprtih vrat vrtca in ob praznovanju pomembnejših praznikov. Za redno vključene otroke se izvajajo zanimive likovne, plesne ter glasbene dejavnosti. Organizirano je učenje tujega jezika in plesna šola. Izvajalci teh programov so zunanji sodelavci. Poseben povdarek je dan programu zdravega vrtca, katerega cilj je razvijati pri otrokih telesne, psihične in socialne potenciale. V vrtcu poteka tudi program, poimenovan »PROGRAM, KI JE ŽIVLJENJE«. Vsi otroci prejemajo malico, kosilo ima 96% vpisanih otrok. Vzgojovarstveni zavod pridobiva sredstva za svoje delo iz proračuna. Največji problem je investicijsko vzdrževanje objektov, saj so vsi vrtci v glavnem montažni. GIMNAZIJA RAVNE NA KOROŠKEM V šolskem letu 1996/97 se na Gimnaziji Ravne na Koroškem izobražuje 855 dijakinj in dijakov, ki so razporejeni v 29 oddelkov; 27 oddelkov ima splošni gimnazijski program, v dveh oddelkih pa uresničujemo program športnih oddelkov v gimnazijah. Na šoli je zaposlenih 52 profesorjev, dva asistenta in devet drugih delavcev, štirje zunanji sodelavci pomagajo pri računalništvu in fiziki. Temelj dela predstavlja splošna izobrazba in priprava na univerzitetni študij. Cilj je matura, eksterno preverjanje znanja za vse gimnazijce ob koncu srednjega šolanja. Delo na šoli je organizirano tako, da je omogočena izbira učnih predmetov v skladu z interesi in sposobnostmi dijakov. Spodbuja se ustvarjalnost na različnih področjih. Tisti, ki želijo več, lahko tekmujejo v znanju iz različnih predmetov, najboljši pa sodelujejo na državnih srečanjih. Na tekmovanjih so dijaki dosegali naslove državnih prvakov v fiziki in tujemu jeziku. Posebno mesto na šoli ima šport, saj se zavedajo, da športna aktivnost pomaga premagovati številne učne napore in zadovoljuje interese mnogih gimnazijcev. Šport se uresničuje tudi drugače, saj imajo za to poseben športni oddelek gimnazijskega programa. Delo v teh oddelkih je organizirano tako, da mladi športniki lahko usklajujejo učne in športne obveznosti. SREDNJA STROJNOKOVINAR-SKA ŠOLA izvaja progame za področje kovinarske stroke. Na šoli je 22 oddelkov za izobraževanje mladih in štirje oddelki izobraževanja odraslih. Število učencev se giblje od 470 do 480, v izobraževanje odraslih pa je vključenih povprečno okoli 100 slušateljev. Del praktičnega pouka se izvaja pri različnih firmah in obrtnikih Koroške regije. Šola ima velike prostorske probleme, zato je pouk organiziran tudi v popoldanskem času. Praktični pouk poteka deloma dopoldan deloma popoldan. Na šoli je zaposlenih 42 pedagoških delavcev in 10 nepedagoških delavcev. Dijaki srednje strojnokovinarske šole so prisotni na različnih pomembnih prireditvah in tekmovanjih na nivoju regije in države. Na tekmovanju strojnih šol Slovenije je šola dosegla najboljša mesta v mnogih panogah, sodelovali so na mednarodnem obrtnem sejmu PRE-ZENTA 96 in DNEVIH IZOBRAŽEVANJA V LJUBLJANI. Veliko sredstev se namenja za nakup sodobne tehnologije ter opremo učilnic in kabinetov. KULTURA KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA »dr. Franca SUŠNIKA« Koroška osrednja knjižnica je občinska matična knjižnica za občine Ravne - Prevalje, Mežica in Črna. Sedež ustanove je v občini Ravne-Prevalje, kjer je zaposlenih 16 delavcev. Knjižnica ima 10 zunanjih enot. Koroška osrednja knjižnica je med tistimi desetimi knjižnicami v Sloveniji, ki opravljajo domoznansko dejavnost z vsemi šestimi funkcijami (evidentiranje gradiva, pridobivanje gradiva, bibliografska obdelava, vsebinka obdelava, posredovanje gradiva, posredovanje informacij) za vso koroško regijo in za zamejsko Koroško; iz teh razlogov prejema obvezne izvode publikacij. Je edina koroška knjižnica, ki hrani starejše unikatno in rokopisno gradivo, pomembno za evidenco koroške kronike in zamejske Koroške. Je prva slovenska knjižnica, ki se je svetu predstavila preko Interneta, sploh je to prva ustanova na Koroške, ki je servise Interneta ponudila svojim uporabnikom. Tudi na področju avtomatizacije je knjižnica prva v regiji. Projekt se nadaljuje z vključevanjem zunanjih enot. KOK je prostagonist za vzpostavitev komunikacijskega vozlišča na Ravnah v dogovoru z Ministrstvom za znanost in tehnologijo. KOK je postala informacijsko središče celotne Mežiške doline in tudi koroške regije. Knjižnični fond v letu 1996 znaša 246.000 enot. Najpomembnejša nakupa v zadnjih dveh letih sta Enciklopedija Britanica in Brockhaus. Koroška osrednja knjižnica je tudi organizator kulturnih prireditev. V letu 1995 je organizirala 169 prireditev, do oktobra 1996 pa 203. Vse prireditve so bile lepo obiskane. KOROŠKI MUZEJ Temeljne dejavnosti: 1. Pridobivanje gradiva: uvcntoriziranjc, dokumentiranje 2. Varovanje gradiva 3. Raziskovanje gradiva 4. Posredovanje gradiva: stalne razstave, občasne razstave 5. Pedagoško delo z obiskovalci V muzeju je zaposlenih šest delavcev in en pogodbeni delavec. Stalne muzejske zbirke so: - železarska, rudarska, gozdarska, lesarska, etnološka, objekti na prostem, skansen, lapidarij, forma viva, dislocirane enote in Prežihova bajta. V letih 1995/96 je muzej obiskalo 7.592 obiskovalcev, Prežihovo bajto 22.901 obiskovalcev, občasne rastave pa si je ogledalo 3.077 obiskovalcev. Koroški muzej se ukvarja tudi z izdajo propagandnega in publikacijskega gradiva in sodeluje z drugimi sorodnimi ustanovami doma in v tujini. Na področju vzdrževanja muzejskih zbirk in stavbe je bilo opravljenih več pomembnih del, predvsem s pomočjo sredstev občinskega proračuna. LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST Organizator ljubilejske kulturne dejavnosti je Zveza kulturnih organizacij Ravne. Z organizacijo glasbenih prireditev se ukvarja tudi Društvo koroških glasbenikov, ki organizira predvsem nastope vrhunskih umetniških skupin. V zvezo kulturnih organizacij je vključenih 27 skupin. V občini Ravne -Prevalje je bilo v letu 1995 137 kulturnih prireditev, v letu 1996 pa 142. Prevladovali so koncerti zborovskega petja, sledijo gledališke in lutkovne predstave, instrumentalni nastopi in literarni večeri. Pomembnejša prireditev v okviru občine je pevsko srečanje »OD PLIBERKA DO TRABERA«, ki vsako leto zbere več sto pevcev. Na področju gledališča so se v zaključno Linhartovo srečanje uvrstile tri skupine iz občine Ravne - Prevalje, na likovni razstavi na Ravnah pa so se srečali ljubitelji iz severovzhodne Slovenije. V lutkovni abonma je vključenih 410 otrok. Pomembne jubileje sta letos praznovala MPZ Šentanclski pavri - 30 let in MPZ Vres - 25 let. Za posebne zasluge na kulturnem področju pa je predsednik države Milan Kučan odlikoval s častnim znakom R Slovenije MPZ Šentanclski pavri ter njegovega ustanovitelja in vodjo Mitja Šipka. Vresovci so praznovali 25 let dela in nastopov ŠPORT Športna zveza Ravne - Prevalje združuje 21 samostojnih društev in klubov z več kot 4.200 rednimi člani, kar je okoli 20 % celotnega prebivalstva občine. V teh društvih in klubih deluje 72 vadbenih skupin, od katerih se večina ukvarja s tekmovalnim športom. Poleg tega sta zelo aktivni planinski društvi, GRS in pa IŠD Samorastnik, ki se ukvarja z invalidskim športom. Klubi, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom, so v veliki meri odvisni od sponzorskih in donatorskih sredstev, pomembno vlogo pa igrajo tudi starši, ki podpirajo športno aktivnost svojih otrok. Kljub težavam imajo naši športniki uspehe, kar 21 športnic in športnikov dosega take rezultate, da so uvrščeni v republiško kategorizacijo.V prvih državnih ligah letos nastopata odbojkarska ekipa Fužinarja in NK Korotan. Najbolj pomembno je dejstvo, da je šport tista dejavnost, ki vkjučujc največ mladine, ji nudi vse možnosti aktivnega izkoriščanja prostega časa in jo s tem odvrača od nezdravega načina življenja. ŠPORTNI ZAVOD OBČINE RAVNE - PREVALJE je bil ustanovljen z namenom, da gospodari s športnimi objekti, jih vzdržuje in pripravlja osnove za novogradnje. V lasti občine so naslednji športni objekti, s katerimi gospodari zavod: Dom telesne kulture, smučišče Poseka, stadion Ravne, letni bazen, vlečnica Klemen, trim steza. V V dveh letih upravljanja je bilo v sanaci- jo objektov vloženih veliko sredstev, posegi so bili opravljeni v zimskem bazenu in na smučišču Poseka. Obnovljena je bila trim steza, največja pridobitev pa bo gotovo obnova atletske steze, saj bodo na njej lahko tudi večje mednarodne prireditve. Pripravljajo se tudi projekti za postopno sanacijo letnega bazena in vlečnice Klemen. CENTER ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM je javni socialnovarstveni zavod za opravljanje dejavnosti socialnega varstva v Upravni enoti Ravne na Koroškem za občine Ravne - Prevalje, Mežica, Črna. Na centru je zaposlenih 15,5 delavcev. Dejavnost centa za socialno delo je opravljanje naslednjih storitev: 1. Denarne dajatve in prejemki, ki jih sprejema okoli 260 upravičencev, otroški dodatek 4.040 otrok, denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta 235 upravičencev, starševski dodatek 56 upravičencev, pomoč za opremo novorojenčka pa je letos dobilo 241 upravičencev. 2. Storitve in programe za odpravljanje socialnih stisk in težav. Ti programi so namenjeni tako posameznikom in družinam, odraslim in otrokom ter posebnim kategorijam prebivalstva. 3. Preventivni programi so predvsem namenjeni pomoči starejšim na domu, klubom staršev, pomoči družinam, rejniškim družinam, pomoči pri izo- braževanju odraslih in zaupni telefon. 4. Druge storitve in aktivnosti centra -socialni programi, javna dela, pomoč tujcem in beguncem brez statusa, humanitarne akcije. Center za socialno delo je dosegel vse temeljne cilje, ki si jih je zastavil v delovnem načrtu: izpeljal je vso osnovno dejavnost na področju denarnih dajatev, izvedel je deset projektov preventivnega in razvojnega dela. Posebno je treba omeniti utečeno delo pri pomoči starim na domu, odprti telefon in dograjevanje programov za otroke in družine. Sadovi dela so vtkani v prizadevanja mnogih posameznikov, družin in posebnih skupin za reševanje socialnih težav in osebnih stisk. PRIMARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO se za občino Ravne - Prevalje izvaja v Zdravstvenem domu Ravne in Zdravstveni postaji Prevalje. Od januarja 1996 do oktobra je bilo v splošnih ambulantah, predšolskem in šolskem despanzerju, fizioterapiji, RTG dejavnost, dispanzerju za mentalno zdravje in zobozdravstvu obravnavanih več kot 151.600 primerov. Zdravstveni dom Ravne pokriva področje koroških občin. V njem je zaposlenih 120 delavcev. Največji problem je pomankanje nosilcev dejavnosti na področju zobozdravstva, patronaže in višjih medicinskih sester. Za prebivalce občin Črna, Mežica, Ravne - Prevalje trenutno v okviru Zdravstvenega doma skrbi 18 splošnih zdravnikov in specialistov, en kliniči psiholog, dva psihologa, en logoped, pet fizioterapevtov, trije inž. radiologije, devet višjih medicinskih sester, 23 medicinskih tehnikov, osem laborantskih delavcev, en zobozdravnik specialist, pet zobozdravnikov, pet zobotehnikov, osem zdravstvenih tehnikov in 30 ostalih tehničnih delavcev. V prihodnjih letih bo potrebno urediti prostore in opremo za delovanje urgentne medicine, ki bo delovala na višjem nivoju kot sedanja dežurna služba. Brez finančne pomoči ustanovitelja izvedba tega projekta ne bo mogoča, zato je od vseh nas odvisno, kakšno zdravstveno dejavnost bomo v bodoče imeli. KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO Naloge na področju rednega vzdrževanja: • zagotavljanje zadostne količine pitne vode po posameznih krajih, • izvajanje nalog na področju odvajanja in prečiščevanja odplak, • razširitev pokopališke dejavnosti, • redno vzdrževanje lokalnih, občinskih nekategoriziranih cest in gozdnokamionskih cest. Naloge na področju investicijske dejavnosti so bile: 1. Priprava upravno tehnične dokumentacije (PGD in PZI) za naslednja področja: • vodooskrba • cestna infrastruktura • odvajanje in prečiščevanje odplak • plinifikacija in toplifikacija • odprava elementarnih nezgod • vodno gospodarstvo 2. Izvedba posameznih investicij ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV Osnovni vir zagotavljanja sredstev je bil proračun občine. S sredstvi iz proračuna smo morali zagotavljati sredstva za redno dejavnost po posameznih področjih komunalnega gospodarstva in sredstva za zagotavljanje lastnega deleža pri sofinanciranju države za izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Ostali viri: • redna sredstva (povratna in nepovratna) posameznih ministrstev, • posebna namenska sredstva posameznih ministrstev, • sredstva za izvajanje nalog na področju demografsko ogroženih območij in • sredstva za odpravo elementarnih nesreč. UPRAVLJALCI KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER CEST V OBČINI: • za odvajanje in prečiščevanje odplak Komunalno podjetje Prevalje • za odvoz smeti in komunalno odlagališče - Komunalno podjetje Prevalje • za vodooskrbo - Komunalno podjetje Prevalje • za lokalne in občinske ceste -Komunalno podjetje Prevalje • za regionalne ceste - Cestno podjetje Maribor, Enota Dravograd • za javno razsvetljavo - Elektro Celje, Enota Ravne na Koroškem • za toplifikacijo in plinifikacijo -Komunalno podjetje Prevalje • za gozdnokamionske ceste - Zavod za gozdove OE Prevalje Pripomniti moramo, da je bilo Komunalno podjetje Prevalje ustanovljeno kot javno podjetje. V odloku o ustanovitvi javnega podjetja so bila določena tudi delovna področja podjetja. Glavni vir sredstev za redno delo podjetja so plačila komunalnih storitev občanov in sredstva proračuna za izvajanje rednega vzdrževanja. INVESTICIJSKA DEJAVNOST V LETIH 1995 in 1996 REKONSTRUKCIJA CESTE STROJNA ODSEK KRIVEC - SVANIKOVA BAJTA IN ODSEK SVANIKOVA BAJTA - KUŠAR Predmet investicije je bila rekonstrukcija odseka ceste, ki povezuje obmejni zaselek Strojna z Ravnami na Koroškem ter z vsemi ostalimi kraji. Naložba se je nanašala na obnovo oz. rekon- strukcijo omenjene ceste na odseku od Svanikove bajte do gostišča Kušar v dolžini 1.300 metrov. V osnovi je šlo za nadaljevanje obnove te cestne povezave, ki se je pričela že v letu 1988, po uničenju zaradi posledic hudega neurja. V letu 1992 je bil že obnovljen odsek od Prosena do Svanikove bajte. Ob celotni trasi teče potok Strojnska Reka, ki ga trasa na obravnavanem odseku dvakrat prečka. Most v km 0,77 je bil močno dotrajan, zato je bila na tem mestu potrebna izgradnja novega objekta. Na tem odseku sta tudi dva pritoka Stroj nskega potoka, in sicer v km 0,2 in 1,05. Oba pritoka sta speljana skozi obstoječe prepuste, ki pa jih je potrebno zamenjati s prepusti večjih dimenzij. Vrednost opravljenih del v dolžini 1.300 m je znašala 28.600.000 tolarjev, dela so bila končana v juliju 1995. REKONSTRUKCIJA CESTE ŠENTANEL Cesta, ki je bila predmet te investicijske naložbe, je locirana v deset-kilo-metrskem obmejnem pasu. Gre za desni odcep regionalne ceste Dravograd -Črna na Koroškem. Cestna povezava je izhodiščna povezava za naselja Jamnica, Šentanel, Zgornja in Spodnja Strojna. Osnovni namen rekonstrukcije je bilo izboljšanje zgornjega ustroja ceste ter ureditev pravilnih prečnih sklonov vozišča. Na ta način se je izboljšalo ter obnovilo odvodnjavanje vozišča, ki je bilo pred investicijo nezadostno urejeno. Vrednost opravljenih del v dolžini 1.580 m je znašala 39.932.000 SIT, dela pa so bila končana v avgustu 1996. REKONSTRUKCIJA ODSEKA CESTE ČEČOVJE- ŽAGA Gre za sanacijo dotrajane cestne povezave. Spremenjeni bodo horizontalni in vertikalni elementi ceste, zaradi česar se bodo izboljšale vozne lastnosti ceste. Izveden je tudi novi ustroj ceste. V sklopu naložbe je predvidena tudi rešitev odvodnjavanja meteornih voda s cestnih površin in iz cestnega telesa. Poleg tega je načrtovana tudi izvedba javne razsvetljave in prestavitev nizkonapetostnega omrežja, za katero je predračun izdelalo podjetje ELEKTRO Celje - Javno podjetje za distribucijo električne energije p.o., Celje, Poslovna enota Slovenj Gradec. Glavni cilj naložbe je obnovitev obstoječega cestnega vozišča oz. vzpostavitev normalnih voznih razmer. V obstoječem stanju je namreč cestna povezava močno dotrajana. Vrednost opravljenih del znaša 24.267.000 SIT v letu 1996, celotna vrednost pogodbenih del pa znaša 48.000.000 SIT. Dokončanje del je predvideno za mesec maj 1997. V letu 1996 pa smo pričeli še z rekonstrukcijo naslednjih odsekov: • cesta Tolsti vrh - Kumrovo • regionalna cesta - Gonje I • cesta Peko - Kovinotehna Cesta v Tolstem vrhu je bila dokončana v letu 1996, odsek Gonje I in cesta Peko - Kovinotehna pa bosta dokončani v letu 1997. Sredstva za dokončanje (asfaltna prevleka) so že zagotovljena v proračunu za leto 1996. V letu 1996 je bilo vloženo v obnovitvena dela na regionalnih cestah 66.400.000 SIT, in sicer na naslednjih odsekih: • Holmec - Poljana v vrednosti 14.900.000 SIT • Poljana - Ravne v vrednosti 38.800.000 SIT • Ravne - Kotlje v vrednosti 12.700.000 SIT Gradnja ceste Tolsti vrh Koroškem - Kotlje, kanalizacija za naselje Kotlje II in pretočni bazen meteornih voda v Kotljah. Naslednjo fazo predstavlja investicija - izgradnja povezovalnega kanala »L« in PBMV. Gre za izgradnjo kolektorja od Zdravstvenega doma ob potoku Suha do kinodvorane na Ravnah, z izgradnjo pretočnega kanala meteornih voda. Ta ureditev vključuje naselje ob Zdravstvenem domu, Ob Suhi, del Trga svobode ter del starega mestnega jedra. Glavni cilj investicije je odprava negativnih ekoloških vplivov, ki nastajajo zaradi izliva odpadnih vod v vodotok Suha. Cesta Peko - Kovinotehna Prevalje Dela na križišču proti Lesam Odvod odpadnih vod na tem območju je nujno potrebno čimprej kompleksno razrešiti, zato je ta investicija prednostno predlagana in predstavlja prvo fazo pri razreševanju tovrstne problematike na obravnavanem območju. Po realizirani investiciji bo z izgradnjo povezovalnega kanala »L« in pretočnega bazena meteornih voda »XI« urejeno ekološko neoporečno odvajanje odpadnih voda do predvidene čistilne naprave. S tem bo ekološko saniran vodotok Suha, ki teče skozi center mesta Ravne na Koroškem. V dosedanjem obdobju je bilo vloženo v izgradnjo kanala in regulacijo potoka Suha že 39.500.000 SIT. Ne glede na finančne in ostale probleme predvidevamo, da bomo investicijo v letu 1997 zaključili. IZGRADNJA POVEZOVALNEGA KANALA »L« IN PRETOČNEGA BAZENA METEORNIH VOD V občini je izdelan program odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki vključuje naslednja naselja: Prevalje, Ravne, Leše, Šentanel, Strojnsko Reko in Dobrije. Za območje Prevalj in Raven na Koroškem je predvidena skupna centralna čistilna naprava za sotočje Hotuljščice in Meže, ki bo vključevala tudi krajevni skupnosti Strojnska Reka in Kotlje. Za to investicijo je predvidena gradnja po fazah. Dosedaj so bili zgrajeni že naslednji objekti: kolektor Ravne na Izgradnja kanala »L« ne/ STANOVANJSKO GOSPODARSTVO dela po sprejetih programih dela. Kot prednostno so izvajali tudi naloge na področjih: • razširitev pokopališča Barbara • razširitev, sanacija in priprava upravno-tehnične dokumentacije za odlagališče komunalnih odpadkov na Lokovici • razširitev in obnova plinifikacije in toplifikacije na območju občine V letu 1995 in 1996 so bile izvedene naslednje razširitve plinovodnega omrežja na Prevaljah: • Ugasle peči: v dolžini 1508 m Priključenih je bilo 30 objektov (rezerva 20 priključnih mest) • Perzonali: v dolžini 613 m Priključenih je bilo 29 objektov (rezerva 5 priključnih mest). Za reševanje stanovanjskih problemov v občini smo skupaj s Stanovanjskim podjetjem - neprofitno organizacijo vložili v letih 1995 in 1996 zahtevke za najetje dolgoročnih kreditov za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Tako smo lahko pristopili k izgradnji stanovanj: • Prežihova ulica (nad Opremo): 6 neprofitnih stanovanj • Dobji dvor: 9 neprofitnih stanovanj • »Stara Pekarna« na Prevaljah: 6 neprofitnih stanovanj Od navedenih stanovanj je bilo prvih šest že vseljenih. UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ Na področju urejanja mestnih zemljišč smo kot prednostno nalogo opredelili izgradnjo pešpoti, parkirišč in ureditev v strnjenih naseljih, izvedbo javne razsvetljave, sanacijo avtobusnih postajališč in gradnjo novih, vse s ciljem zagotovitve večje prometne varnosti. Na področju ekologije se je izvajal program ločenega zbiranja komunalnih odpadkov (gradnja ekoloških otokov). OSTALO KOMUNALNO GOSPODARSTVO Komunalno podjetje Prevalje je izvajalo naloge na področju rednega vzdrževanja objektov in naprav ter večja obnovitvena Peš pot Čečovje IMI OBČNA RAVNE-PREVAUE v besedi in Na območju nekdanje občine Ravne na Koroškem, ki je obsegala celotno Mežiško dolino, so s 1. 1. 1995 nastale tri nove občine: Ravne-Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. Občina Ravne-Prevalje, s sedežem na Ravnah na Koroškem, je med njimi naj večja. Po površini obsega 121,5 km2 in ima 19.096 prebivalcev. Značilna je gostejša poseljenost dolinskega dela, kjer sta večji središči mesto Ravne na Koroškem in Prevalje, ki se dejansko že stikata, med tem ko je obrobje redkeje naseljeno, 2/3 občine pa pokriva gozd. STRUKTURA PREBIVALSTVA V OBČINI RAVNE-PREVALJE moški 9.446 ženske 9.650 skupaj: 19.096 do 14 let 3.539 nad 65 let 1.906 gospodinjstva 6.240 skupno število zaposlenih 6.528 gospodarstvo 5.233 negospodarstvo 1.295 število upokojencev 4.086 število registriranih nezaposlenih 844 Gospodarski položaj naše občine še danes, tako kot nekdaj, sloni na težki industriji, na čelu katere so družbe Železarne Ravne, močno pa so zastopane še kovinska, lesnopredelovalna industrija, gradbeništvo in promet. Zadnje čase se vse bolj uspešno razvijajo tudi trgovina, storitvene obrti in turizem. V občini Ravne-Prevalje je zaposlenih 6.528 prebivalcev, od tega 5.233 v gospodarskih dejavnostih in 1.295 v negospodarskih dejavnostih. Razmerja med posameznimi gospodarskimi panogami: Uspehi na področju gospodarstva v preteklosti so pozitivno vplivali tudi na razvoj družbenih dejavnosti, saj se še vedno lahko pohvalimo z razvitim šolstvom, kulturo, športom, zdravstvom in socialnim varstvom. V zadnjih letih so bili vloženi ogromni napori in sredstva za zagotovitev primernih prostorov za osnovnošolsko izobraževanje. Srednje šolstvo zastopata Gimnazija Ravne in Srednja strojnokovinarska šola s petdesetletno tradicijo. številkah Bogat kulturni zaklad upravljata Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika s knjižnim fondom 234.421 enot in domoznansko zbirko za celo Koroško ter Koroški muzej Ravne na Koroškem. Kulturno poslanstvo pa izvršujejo tudi Likovni salon, mladinsko gledališče. Glasbena šola in številne amaterske skupine. V občini imajo sedež še nekatere druge ustanove, ki imajo širši značaj. Tako je na Ravnah sedež območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, enote Pokrajinskega arhiva Maribor za Koroško, sedež statistične regije. Zavoda za zdravstveno varstvo. Zdravstvenega doma. Koroške lekarne. Koroške reševalne službe. Centra za socialno delo in Gasilskega zavoda. PANOGA št. za- prihodek v 000 SIT poslenih v letu 1995 industrija 3.667 26.837.098 kmetijstvo in gozdarstvo 14 80 gradbeništvo 270 1.270.221 promet in zveze 270 1.401.563 trgovina 349 3.934.338 gostinstvo in turizem 87 897.725 obrt. osebne storitve 193 1.030.127 stanovanjsko komunalna dejavnost 296 1.901.116 finance in poslovne storitve 87 1.629.364 SKUPAJ 5.233 38.901.632 Raznovrstne dejavnosti in koncentracija prebivalstva zahtevajo urejene sisteme komunalne infrastrukture in razvit promet. Komunalno dejavnost izvaja v občini javno Komunalno podjetje Prevalje. Glavni prometni žili sta regionalni cesti R 341 Dravograd - Holmec in R 34IB Ravne - Kotlje - Slovenj Gradec. V občini imamo 50 km lokalnih cest, 100 km nekategoriziranih cest in javnih poti ter 270 km gozdnih cest. Kraja Ravne na Koroškem in Prevalje sta povezana z lokalnim potniškim prometom, ki ga izvaja podjetje Koratur. Naša občina je z omenjeno regionalno cestno Dravograd -Holmec in železniško progo Maribor - Holmec neposredno povezana s sosednjo republiko Avstrijo. Kot obmejna občina imamo en mednarodni mejni prehod Holmec, ki zaradi svoje netežavne geografske lege in ugodne povezave z važnejšimi prometnimi potmi v Avstriji v zadnjem času izredno pridobiva na pomenu. 51 margareten S morjela T R o\h 4 ' I .STROJNA' . V f ZGORNJA V 9= ■/ »loioi \ ' j ' ■ > 'X ' if JAMNICA {_ W\ EHef'. ! «J « M.N 1 C »/ S—V \ ■ **• K ^ \ 4'» i* | - V\ Kolnik L - -4’ J !.. ■ j Vtrolnjl \ \ SUHI VRH .. *1«“ V :■ '■ y“ D OLGA B R Dì ilga'bhba • )«>mU ZELEN bA E ( ZELEN".—., f/ ...BRÌG' S V « Mok / 1 *Mi»ač ! , ,0 ČRHEČE/4f<.- cy ikiEmk y: . DOBROVA.^ '' "i'?' y2m*l£OI TOLSTI VRH tolVti vrh ilckio' 4 l O K O I C A\ LOKOVICA PREV ALJE C STRAZI SCf BREZNICA s t « Alij ih B R E Z N I C 4 X ^ -.1... ^ » Zj. LtZn.k _ Xm -ilio! Grcdiim« r «olatrf , ; daump' c , ^ KOROŠKI M RAVNEH U SEL0VE(- M .4—4?) ' JY X «ORB.SKI^ OftAOfJgo^ PiiZnik . , _ Ta>f~DOBJA / .'.ÌW5gr^. 1 ..., _ ^ f »J»/«5 S xff^‘ — , . . j/z * c r a d . v ^\rvr ^ ,3$ Z4GRAD ItB^ŠKIJAN, | ^ J ' \ / * Ri«l}h V I ' — /LESE/’ li** /' A V'- N A k R Š.K I V R H /T r T /,'BRDIKJf ,v. V* ‘ /e...^ --^4' V ( JA? I 7 /<>••' Irolìana -l PV y wL^lodfo frZiakff ^ ; Ir /j [AVNE IA KOROŠKEM 5/BRDI NJE //A ■v- MEŽIČA X ^ ^ ■ r \0kEN4 ^Xv/r/,SEGx’::^^^:<^; M ■' C'llT % &ž’ ( : 1 f ■/ "v ' • ' r. * lodlntk *V ............. KOT lovi. jo k « ,* v-7/ ,/ Sa Mono/4 /,« $rcl»«k I (f ' P 0 D/G O R A J\ *o/oni //j ’ P0DG.QRA \ '""'“M u<&M; \f,2. ->s I J5PR^/' H*! ^'4/ v*;v.. •"•’ y;\: c. j r Xy>/- /■ \ ' "S A ' ■ f 'X/V*""/' ; kkiinu i t, črna na y v >r KOROŠKEM -\,].ZB,N. / "■ ,)lM, •S-.... .... ■■»»-A "w 7V'..T* _ J.1 ■ / >... ‘X/X {ukr - • in;o* ! Flomniki don Poiloisko kol •■Holm' •V : ' /' V 3> -«.r *'•*«* r 'J( Stanctki vrh ”15 -, _ ) } '>-• ^ *~ 7V ^ v. 1 / . i ' v' . / ’ /. -j'- . / , ■> < KonZn.k » JAVORJE Mrak vi ' Kavmkov vrh , '1251 * i JI" J» Ma^doltna j ^ ». x Kovnik X • ' -. 7 zoo.Nf. R»**Ž£X^f .-/.r/ 9. Kolnik. rc ^KojroZ /br ; LUDRANSKI VRH • ')fdio»rniy .a.uf ♦ »Mdrjiu ( \ ♦fr*¥oìnir~- \ Planin»» ao"i _ ^ " ‘‘^Jy " » \ b ! "\Y NASELJA V OBČINI RAVNE-PREV MERILO 1:75 000 H»-..O.S 10_[J_J 2 km AVV. Siotin| f\ 7197 /