REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
MANDAT
IZREDNA
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
2. IZREDNA SEJA
(11. januar 2012)
ü8UKA.5L0^
X»

UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapis vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa sta dodana še indeks govornikov in legenda oznak poslanskih skupin.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 2. izredna seja (11. januar 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
DNEVNI RED 2. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 30-VI
2.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Obvestilo Okrajnega sodišča v Kranju v zvezi s kazenskim postopkom zoper poslanca Branka Mariniča, EPA 27-VI
Obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Kazenski oddelek, v zvezi s kazenskim postopkom zoper poslanca Ivana Janšo Janeza, EPA 28-VI
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 30-VI.........................................................................................................................6
ZORAN JANKOVIC................................................................................................................................6
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................10
JANKO VEBER.....................................................................................................................................11
RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................11
KARL VIKTOR ERJAVEC....................................................................................................................12
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................13
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................14
DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................15
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................16
ROMAN JAKIČ.....................................................................................................................................17
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................17
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................18
ROBERTO BATTELLI..........................................................................................................................18
MAG. MELITA ŽUPEVC.......................................................................................................................19
SAMO BEVK.........................................................................................................................................19
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................20
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................20
SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 20
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................21
ALOJZIJ POTOČNIK............................................................................................................................ 22
JANJA KLASINC..................................................................................................................................22
JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 23
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................24
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................24
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................24
PETER VILFAN..................................................................................................................................... 25
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................25
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................25
MIRKO BRULC.....................................................................................................................................25
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................26
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................... 26
MATJAŽ HAN ....................................................................................................................................... 27
SAŠA KOS............................................................................................................................................27
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................28
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................29
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................29
MITJA MERŠOL...................................................................................................................................29
FRANC PUKŠIČ ................................................................................................................................... 29
TAMARA VONTA.................................................................................................................................30
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................31
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................31
MAŠA KOCIPER................................................................................................................................... 31
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................32
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................33
RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................33
ZORAN JANKOVIC..............................................................................................................................34
MAŠA KOCIPER................................................................................................................................... 35
JANJA KLASINC..................................................................................................................................35
2.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...............................................................36
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
Obvestilo Okrajnega sodišča v Kranju v zvezi s kazenskim postopkom zoper poslanca Branka Mariniča, EPA 27-VI.............................................................................................................................36
Obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Kazenski oddelek, v zvezi s kazenskim postopkom zoper poslanca Ivana Janšo Janeza, EPA 28-VI..............................................................................36
5
DZ/VI/1. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
2. izredna seja
11. januar 2012
Predsedujoči: dr. Gregor Virant Ljudmila Novak..., Jakob Presečnik..
.........predsednik Državnega zbora
podpredsednica Državnega zbora ..podpredsednik Državnega zbora
Seja se je začela 11. januarja 2012 ob 12. uri.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, spoštovani gostje!
Začenjam 2. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Za današnjo izredno sejo nisem prejel opravičil poslank in poslancev.
Na sejo sem vabil dr. Danila Türka, predsednika Republike Slovenije, k 1. točki dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 10. januarja 2012, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel, tako Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti nihče.
(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je Državnemu zboru 5. januarja 2012 predlagal, da za predsednika Vlade izvoli gospoda Zorana Jankovica.
Besedo dajem kandidatu za predsednika Vlade gospodu Zoranu Jankovicu, da v skladu z drugim odstavkom 226. člena Poslovnika Državnega zbora predstavi programske zasnove Vlade.
Izvolite, gospod Jankovic.
ZORAN JANKOVIC (PS PS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, cenjeni gostje, državljanke in državljani Republike Slovenije!
Iskrena hvala za zaupanje. Hvala volivkam in volivcem, ki so nas s svojimi glasovi izvolili v ta visoki zbor, in hvala predsedniku republike dr. Danilu Turku, da mi je na osnovi rezultatov volitev zaupal zahtevno in odgovorno nalogo, da sestavim prihodnjo vlado. Vesel in počaščen sem, da se lahko Državnemu zboru danes predstavim kot kandidat za predsednika Vlade.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah 4. decembra lani so volivke in volivci v velikem številu in nedvoumno izrazili svojo voljo in pričakovanja. Na volišča so jih vodili: ocena preteklega političnega delovanja, soočenje z zadnjimi razmerami in upanje na boljši jutri. Poslanci in poslanke Državnega zbora - število slednjih je v tokratni sestavi najvišje v 20-letni zgodovini Slovenije, česar sem izjemno vesel -smo skupaj zmagovalci preteklih volitev, vsi skupaj in vsak poslanec oziroma vsaka poslanka posebej. S svojimi dosedanjimi dosežki in osebnimi referencami nas je vseh 90 tukaj prisotnih volivke in volivce prepričalo, da bomo kar najbolje predstavljali in skrbeli za njihove interese. Izvoljeni predstavniki državljank in državljanov smo zato dolžni jasno izraženo odločitev spoštovati in v največji možni meri izpolniti pričakovanja, ki upravičeno temeljijo tudi na naših obljubah iz predvolilne kampanje. Zavezi vseh tu prisotnih strank sta bili sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
Kakšno vlado torej v današnjih razmerah potrebuje Slovenija? Slovenija potrebuje verodostojno vlado in potrebuje jo takoj. Potrebujemo vladno ekipo, ki bo za premagovanje zahtevnega gospodarskega in finančnega položaja sposobna čim prej narediti konkretne premike od premnogih besed k oprijemljivim dejanjem in predvsem spremembam na bolje. Tako bomo državljankam in državljanom na najboljši način dali vedeti, da njihova pot na volišča ni bila zaman in da obljube, izrečene pred volilno nedeljo, niso bile prazne. Slovenija potrebuje vrhunsko operativno vlado, ki bo s svojimi odločitvami in ukrepi znala zajeziti krizo in preusmeriti tokove tako, da bomo iz njih črpali dobrobit države za vse prebivalke in prebivalce, ki bodo v svoji domovini delali bolje in živeli lepše.
Prvi izvedeni korak v to smer smo že storili s hitrim in uspešnim dogovorom s predstavniki sindikatov pred sprejetjem nujnega zakona o interventnih ukrepih. Socialni partnerji so v ključnem
6
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
trenutku dokazali veliko mero solidarnosti in razumevanja, predstavniki vseh parlamentarnih strank pa smo državljankam in državljanom sporočili, da smo složni uspešnejši. Prepričan sem, da smo z dosego soglasja pri ljudeh za hip obudili upanje, da se znamo hitro in pametno dogovoriti. A od upanja do zaupanja je dolga pot.
Slovenija potrebuje vlado, ki bo v prizadevanju za skupno dobro zmeraj znova znala preseči razlike - takšno vlado sem pripravljen voditi.
Zavedam se, da dogajanje v slovenski strankarski politiki v obdobju pred in še posebej po volitvah pogosto ni prispevalo k utrjevanju zaupanja ljudi v politiko, prej bi rekel nasprotno. Tudi sam sem se ob tem kot novinec v strankarski politiki marsikaj naučil, ampak Slovenija danes nima več časa za politične igre in igrice, zato je prav, da vsi skupaj odgovorno prisluhnemo pozivu predsednika republike, ki je vse predstavnike strank pozval k oblikovanju sporazuma, brez fige v žepu.
Da bi čim prej oblikovali operativno sposobno vlado, smo takoj po objavi volilnih izidov organizirali srečanja in vsebinske pogovore z vodstvi drugih parlamentarnih strank, z namenom uspešno sestaviti programsko sorodno in združljivo koalicijo. Nastala je koalicijska zaveza, ki so jo pretekli konec tedna uskladile in parafirale pogajalske skupine strank Socialnih demokratov, Državljanske liste Gregorja Viranta, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Pozitivne Slovenije.
Dovolite mi, da se ob predstavitvi koalicijskega programa, ki smo ga skupaj sprejeli in potrdili s strani štirih podpisnikov, podrobneje ustavim in predstavim naše skupne zaveze ter vsebinske cilje.
Zavezali smo se, da bomo pri svojih odločitvah dosledno spoštovali nedotakljivost človekovih pravic in svoboščin ter človekovo dostojanstvo, ob tem pa vztrajno dokazovali tudi medsebojno spoštovanje. Prepričani smo, da mora v Sloveniji vsak posameznik dobiti priložnost, da dokaže svoje sposobnosti in znanje ter udejanji svoje cilje.
Zavezali smo se, da bomo dosledno spoštovali pravno državo in krepili pravično družbo, da bomo spoštovali različnost, spodbujali solidarnost ter zagotavljali varnost vseh prebivalk in prebivalcev. Koalicijski partnerji v okviru dela Državnega zbora in Vlade ne bomo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine in se bomo držali načela, da naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti. Delovali bomo strpno, spoštovali bomo etnične in druge manjšine ter vse drugače misleče, ob tem pa bomo odločno zavrnili vsakršno podpihovanje nestrpnosti in sovražnosti.
Dogovorili smo se, da bomo v partnerskem odnosu državotvorno spoštovali državne institucije ter zagotovili dobro sodelovanje z Državnim zborom, s predsednikom države in s sodno vejo oblasti. Ob soočenju s finančno, gospodarsko in tudi družbeno krizo ter ob iskanju rešitev za izboljšanje zahtevne situacije je osrednji poudarek naše programske zaveze namenjen konkurenčnemu gospodarstvu in uravnoteženju javnih financ. Slovenija si mora z vsemi močmi prizadevati za
ponovno vzpostavitev zaupanja tujih vlagateljev in mednarodnih institucij, nujno uravnotežiti državni proračun in ga zastaviti tako, da bo kataliziral gospodarsko rast. Zato smo se zavezali, da bomo do konca mandata dosegli stabilno gospodarsko rast, s katero bomo zmanjšali razkorak med razvitostjo Slovenije in najrazvitejšimi evropskimi državami.
Zavezali smo se, da bomo uvedli davčne olajšave za ustanavljanje novih podjetij in za vse tiste investicije, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Z uvedbo enotne evidence računov poslovnih subjektov ter enostavnih instrumentov zavarovanja plačil bomo odpravili plačilno nedisciplino. Skupaj smo napovedali postopen dvig osnove 41-odstotnega dohodninskega razreda na raven dveh povprečnih plač. Napovedali smo uvedbo novega dohodninskega razreda za tiste z najvišjim osebnim dohodkom. Družno smo se zavezali tudi, da bomo poenostavili administrativne postopke in zakonodajo na gospodarskem, davčnem, delovnem, okoljskem in prostorskem področju. Odpravili bomo posojilni krč, pri čemer dodatnih sredstev za bančnim sistem ne bomo zagotovili z dokapitalizacijo iz javnih sredstev, temveč s prodajo nefinančnih naložb bank ter s pridobitvijo strateških vlagateljev. Spodbujali bomo temeljne oblike organizacijske participacije zaposlenih, kot so: sodelovanje zaposlenih pri upravljanju, udeležba pri dobičku in širše notranje lastništvo. Tako bomo krepili pomen človeškega kapitala za uspešno delovanje podjetij. Na ljudi, na sodelavce je bilo namreč v preteklih letih v slovenskem prostoru žal prevečkrat pozabljeno.
Z rebalansom proračuna bomo že v letošnjem letu javno porabo zmanjšali za 5 %. Trend bomo tudi v prihodnjih letih nadaljevali. Po drugi strani bomo povečali prihodke tako z učinkovitim pobiranjem davkov kot z gospodarsko rastjo, ob tem pa bomo z odpravo administrativnih ovir in povečanju nadzora zmanjšali tudi sivo ekonomijo. Če z navedenimi ukrepi ne bomo uspeli uravnotežiti javnih financ, bomo povečali že pred volitvami javno napovedano zgornjo stopnjo davka na dodano vrednost.
Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami bomo preoblikovali v institucijo, ki bo popolnoma transparentna in bistveno učinkovitejša pri upravljanju podjetij v državni lasti. Kadrovske odločitve v podjetjih v državni lasti bodo sprejete izključno na osnovi objektivno strokovnih kompetenc kandidatov.
Določili bomo strateško premoženje države in zagotovili učinkovito korporacijsko upravljanje. Smiseln je umik države iz gospodarskih družb, ki niso strateškega pomena, ne pa tudi iz podjetij, ki so uspešna na mednarodnih trgih, in še manj iz infrastrukturnih podjetij. Slovenijo bomo namreč razvijali kot logistično središče za srednjo in jugovzhodno Evropo, zato bomo vlagali v posodobitev železniške in druge infrastrukture ter v dokončanje avtocestnih povezav. Za okrepitev logistično strateške vloge naše države je nujna gradnja tretjega pomola Luke Koper, drugega železniškega tira in novih cestnih razvojnih osi, ki bodo približale danes težje dostopne in zato v mnogih pogledih prikrajšane dela Slovenije,
7
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
predvsem Koroško, Belo krajino, Kočevsko in Idrijsko-Cerkljansko.
Dorekli smo tudi načrtovane energetske investicije. Z izgradnjo hidroelektrarne na srednji in spodnji Savi bomo zadostili trem izzivom: zagotavljanju delovnih mest v času gradnje, po dokončanju bomo pomagali segrevati gospodarstvo, s spodbujanjem okoljsko prijaznih virov energije bomo krepili trajnostni razvoj in okoljsko vzdržnost. Zmanjšali bomo poplavno nevarnost celotnega območja in tako povečali kakovost življenja ljudi v teh predelih.
Projekt TEŠ 6 je danes predaleč, da bi ga vstavljali, kljub temu pa bomo natančno preverili možnosti za racionalizacijo investicije, ob tem pa tudi revidirali vse dosedanje postopke in ugotovili odgovornost za domnevno oziroma morebitno slabo vodenje projekta.
V pogovorih štirih strank smo se uskladili tudi, da bomo proučili možnost postopne uvedbe socialne kapice, pri tem pa bomo upoštevali učinek na finančni položaj države, na socialni položaj državljank in državljanov ter na konkurenčnost podjetij. Prav slednja se mora v prihodnjih letih okrepiti in povečati, saj bodo le konkurenčna podjetja lahko preživela in rasla ter kot generator razvoja blagodejno vplivala na konkurenčnost celotne države.
Naše obljube so resne in podobno konkretne na vseh področjih usklajene koalicijske zaveze.
Naj navedem še nekaj primerov iz drugih področij našega programa, ki so za prihodnost in uspešen razvoj naše države prav tako izjemnega pomena.
Sledimo načelu Vsako delo šteje, zato bomo poenostavili pravne oblike dela, delno bomo prevzeli stroške prve redne zaposlitve, krepili pravno varnost zaposlenih in zaostrili sankcije za delodajalce, ki prispevkov in drugih obveznosti ne plačujejo.
Z reorganizacijo in upokojitvami brez nadomeščanja bomo maso plač v javni upravi zmanjšali za 2 % letno ter preoblikovali Vlado v dvanajst ministrstev.
Za večjo preglednost in učinkovitost postopkov ter posledično celotno transparentnost bomo intenzivno delali na centralizaciji podpornih funkcij državne uprave, kot so javno naročanje, kadrovska, informacijska podpora ter upravljanje z nepremičnim premoženjem.
S konkretnimi in podrobno razdelanimi ukrepi bomo poenostavili pravne postopke in odpravili administrativne ovire, ki danes za državljane pomenijo izgubo dragocenega časa in nepotrebne, pogosto tudi neutemeljeno visoke dodatne stroške. Z vso resnostjo se zavedamo vidnega padca zaupanja državljanov v družbene sisteme, zato bomo z odgovorno krepitvijo solidarnosti in pravičnosti na vseh področjih krepili zaupanje v socialni sistem. S sistematičnim, neodvisnim in doslednim pregonom gospodarskega in organiziranega kriminala, s povečanjem učinkovitosti sodišč in z odpravo sodnih zaostankov najkasneje do konca mandata bomo povrnili zaupanje v pravni sistem. Akcijski načrt za izvedbo
obljubljenega bo izdelano za vsako sodišče posebej.
Zavezujemo se zdravstveni in pokojninski reformi, ki bosta omogočili, da bosta tako pokojninski kot zdravstveni sistem kakovostnejša in bolj transparentna, racionalna in prilagojena dejanskim zmožnostim in potrebam državljank in državljanov vseh generacij. Posebej vesel sem, da smo v koalicijski zavezi partnerji uspešno uskladili rast pokojnin.
Z zavarovanjem kmetijskih zemljišč s pravočasnimi izplačili državnih sredstev in s prioritetno lokalno oskrbo bomo povečali proizvodno kakovostne, varne in cenovno konkurenčne hrane domače proizvodnje ter omogočili, da bodo z njo oskrbovani javni zavodi.
Posebno pozorno in v sodelovanju javnega, zasebnega sektorja se bomo lotili zatiranja in preprečevanja korupcije vseh pravnih oblikah. Vlada in vsi njeni predstavniki bomo s svojim delovanjem državljankam in državljanom v zgled.
Najmanj 1 % BDP bomo iz javnih sredstev vsako leto namenili raziskavam in razvoju, pri čemer bomo s prilagojeno štipendijsko politiko varovali dostopnost do znanja vsem. Dodatno bomo krepili kakovost visokošolskih institucij ter jim pomagali k uspešni vpetosti v mednarodno okolje. S ciljno določeno podporo kreativnim industrijam in z intenzivno vezjo med izobraževalnimi institucijami ter gospodarskimi subjekti bodo mladi svoje znanje namesto v tujino lažje in raje vračali in vlagali v domače okolje.
Spoštovani poslanke in poslanci! Naštel in predstavil sem le del resnih vsebinskih zavez, za uresničevanje katerih lahko po potrditvi v Državnem zboru začnemo nemudoma trdo delati. S predstavitvijo sem vam želel ilustrirati, kako podrobno in kako zavezujoče smo se že dogovorili in kako resno smo s tem mnogi mislili.
Dovolite, da postopek koalicijskega usklajevanja pojasnim še z barvami. Ko smo pretekli petek v jutranjih urah vsem partnerjem posredovali čistopis predlagane koalicijske pogodbe, je bil dokument sestavljen iz štirih barv. Pripombe vsake stranke so bile označene s svojo. Ko so nato pogajalske skupine, kasneje pa še predsedniki strank - bolniško odsotnega gospoda Boruta Pahorja je nadomeščal podpredsednik stranke gospod Patrick Vlačič -, skupaj predelovali vsebino gradiva, smo imeli skupni cilj - dogovoriti in uskladiti zaveze tako, da bo na koncu dokument v eni sami barvi. Vedeli smo, da bo enotno besedilo dokaz, da odprtih dilem ni več. Po celodnevnem usklajevanju smo dogovor dosegli in vodje pogajalskih skupin so ga parafirali.
Kaj se je zgodilo, da se je nato eden od štirih partnerjev premislil? Če je imel utemeljene premisleke, bi bilo smiselno in pošteno o tem spregovoriti odprto, tudi če bi se zaradi tega sobotni večer končal le s tremi od štirih paraf. V prizadevanjih zastav koalicije sem bil deležen očitkov, da sem preveč naiven. Ampak veste, sam drugače ne znam. Zaupam ljudem, verjamem dani besedi in ponujanju rok. Takšen sem. Jaz se bom pri svojih letih težko spremenil, kljub temu, da me mnogi prepričujejo, da v politiki tako pač ne gre.
8
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
V preteklih tednih sem bil deležen tudi nasveta, da moram v politiki znati šteti, zato dovolite, da z vami delim izkušnjo iz dolgoletnega dela v gospodarstvu, kjer je sicer tudi treba poznati osnove računstva. Dolgoročno pa sta obljuba in stisk roke tista, ki odločata o uspehu, ugledu in verodostojnosti vodstva, in statistika, na kateri se gradi zaupanje sodelavcev in poslovnih partnerjev. Prelomljena beseda pa je med partnerji v gospodarstvu zmeraj slaba popotnica. Še zmeraj verjamem, da tudi v politiki za dosego cilja ne more biti vse sprejemljivo. Če želimo ponovno pridobiti zaupanje državljank in državljanov v politične institucije in vse nas, ki na političnem parketu delujemo ter s svojimi ravnanji odločamo o njihovi prihodnosti, potem moramo najprej sami postati vzor. Če želimo prebivalke in prebivalce spodbujati k etiki in morali, jo moramo najprej znati sami pokazati in dokazati.
Na včerajšnjem srečanju s članicami in članic stranke Pozitivna Slovenija sem dejal, da prva odgovornost naših poslank in poslancev ni stranka, še manj predsednik stranke. Njihova prva odgovornost so zmeraj in pri vsaki odločitvi le državljanke in državljani, volivke in volivci, ki so vsakemu od njih zaupali in jim v upanju na boljšo prihodnost namenili svoj glas.
Zato, spoštovane kolegice poslanke in spoštovani kolegi poslanci, vas prosim, da pred današnjim glasovanjem o mandatarju predstavljene programske zaveze primerjati s svojimi volilnimi programi in predvsem s svojimi predvolilnimi obljubami ter na osnovi tega presodite, ali bo Vlada, za katero zagotavljam, da bo pod mojim vodstvom dosledno spoštovala usklajeno in parafirano koalicijsko zavezo, izpolnjevala tudi vaše obljube. Če je odgovor da - in poznavajoč vaše programe, si upam trditi, da v veliki večini je -, tedaj vas prosim im predlagam, da mi zaupate vaš glas kot tistemu mandatarju, ki ga je predlagal predsednik republike. Glasujte tako, da boste zadostili svoji vesti in svojemu srcu. V nasprotnem primeru bom razumel, da ni nič narobe ne z vsebino zaveze ne s programskimi sorodnostmi, ampak je očitno v očeh nekaterih nekaj hudo narobe z mano -, predsednikom stranke, ki je zmagala na lanskih volitvah. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, ko boste sami s sabo za glasovalno zaveso, pomislite na našo zavezo, na njeno sporazumno izpogajano vsebino, oblikovano v dobro Slovenije. Prepričan sem, da lahko skupaj oblikujemo preudarno in udarno vlado, katere delo bo temeljilo na strokovnih odločitvah za hiter razvoj, za dobrobit državljank in državljanov ter za uspešen preboj Slovenije med najuspešnejše evropske države, kar je tudi zaveza za uspešno prihodnost Združenja Manager. Temeljna kriterija pri oblikovanju ekipe sem večkrat javno predstavil in pri njiju vztrajam še danes. Od članov vladne ekipe pričakujem visoko raven strokovnosti in sposobnost timskega sodelovanja, ki bo prispevalo k uglašenosti celotne ekipe. Ker verjamem v skupno dobro delo, se tudi v koalicijski ponudbi nismo omejili z razrezom na osnovi odstotkovnega računa pridobljenih glasov, ampak smo partnerjem že na začetku pogovorov ponudili več ministrskih mest. V Vladi namreč ne nameravamo šteti strankarskih izkaznic, ampak
dosežene rezultate, z željo po čim večjih uspehih v dobro vseh. Pri oblikovanju koalicije nismo in ne zapiramo vrat nikomur. Veselilo nas bo, če bosta s koalicijskim programom soglašala in se nam pri sestavi vlade državotvorno pridružila predstavnika italijanske in madžarske narodnosti. Tudi s strankami, ki so se odločile drugače in sodelovanje v naši koaliciji javno izključile, si želimo konstruktivno sodelovati. Pogovori, ki smo jih opravili s Slovensko ljudsko stranko, Novo Slovenijo in Slovensko demokratsko stranko so bili korektni in spoštljivi, pri nekaterih programskih vprašanjih tudi zelo konkretni.
Vse skupaj iskreno vabim, da pri projektih, ki so ključni za učinkovito premagovanje krize in bodo pomenili pomembno spodbudo za prihodnji razvoj države, sklenemo dogovor o sodelovanju in podpori, ki ga imenujem Zavezništvo za Slovenijo. Z mislijo na obljube, ki smo jih vsi skupaj izrekli pred volitvami, ter z njimi in za njih zastavili svoja imena, sem prepričan, da se bomo lažje odločili za delovanje z roko v roki, v korist vseh državljank in državljanov. Če mi boste pripravljeni zaupati mandat in bomo uspešno oblikovali koalicijo, bo Zavezništvo za Slovenijo temeljilo na projektih pokojninske, zdravstvene reforme, reforme trga dela, ustvarjanja novih delovnih mest, svoje moči bomo družno usmerili v znižanje stroškov državne in poenostavitev administrativnih postopkov, skupaj bomo sprejeli odločitve, potrebne za rešitev gospodarstva iz kreditnega krča, in poskrbeli za konsolidacijo javnih financ. Oboje je možno. Slovenija je to dokazala vsakič, kadar je bila na zgodovinskih prelomnicah. Še več, pogosto je bila zgled in upanje drugim, a zato moramo znati stopiti skupaj.
Skupno dobro ne nastaja tako, da si le boljši od drugih. Moraš biti tudi dober do drugih. Potem smo vsi skupaj lahko najboljši, potem ustvarjamo dobrobit za vse skupaj in za vsakogar posebej. Vlada, ki jo bom vodil, če boste tako odločili, bo programske usmeritve, h kateri smo se zavezali, izvajala skladno s temeljnimi usmeritvami našega delovanja. Aktivnosti za konkurenčno gospodarstvo bomo uravnotežili z odgovorno skrbjo za družbeno solidarnost. Če rečem drugače, sledili bomo cilju "delati bolje in živeti lepše". In takšna, cenjeni državni zbor, drage državljanke in državljani, je Slovenija, kakor jo vidim. Dobra do vsakogar, najboljša za vse nas. Slovenija, ki tudi v najtežji gospodarski družbeni krizi nikomur ne bo odrekla pravice do brezplačnega šolanja, zdravljenja in uživanja zaslužene starosti. Slovenija, ki za višjo stopnjo gospodarske rasti ne bo žrtvovala svojih ljudi in ne svoje narave, temveč bo uspešno našla pravo ravnovesje med gospodarskim, okoljskim in družbenim razvojem. Slovenija, kjer bo pravosodni sistem zagotavljal pravice in ne bo vzrok krivic, zaostankov in zamud. Slovenija, v kateri bodo najmočnejšo vez tvorili zaupanje, medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Slovenija, ki je in bo ponosen del evropske družine, saj se zaveda, da je v družbi močnejših tudi sama močna. Obenem pa bo prav zaradi svojega zgodovinskega spomina, državne mladosti in državniške modrosti znala pomagati novim članicam in spodbujati prihodnje. Slovenija, ki bo konstruktivna in odprta sogovornica
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
ter zanesljiv partner drugim državam, obenem pa bo vedno najprej in najbolj zvesta sama sebi in svojim državljankam in državljanom. Vlada, ki jo bom vodil, bo storila vse, kar je v naši moči, da s stabilno javnofinančno politiko prispevamo k stabilnosti evra, kot veznega tkiva evropskega gospodarstva in kazalnika evropske gospodarske moči. O Evropski uniji nisem veliko govoril, saj je to naše dano dejstvo, ki je in mora ostati. Pravila naj veljajo za vse enako, tudi za Slovenijo. Dosledno jih bomo spoštovali, ob tem pa ohranili svojo pokončnost in samozavest. Pri reševanju krize ne bomo pozabili, da nas enako močno kot valuta vežejo tudi temeljne evropske vrednote, kot so nedotakljivost svobode posameznika, enakopravnost vseh državljank in državljanov ter spoštovanje človekovih pravic. Da -svoboda, enakost, solidarnost.
Pri tem bi rad prav posebej poudaril obe narodni skupnosti - italijansko in madžarsko. V imenu vseh treh koalicijskih partneric, Socialnih demokratov, DeSUSa in Pozitivne Slovenije, bi rad izrazil polno pripravljenost za vključitev konkretnih vsebin, ki sta mi jih poslanca narodnih skupnosti danes posredovala. S to pomembno vsebino koalicijske zaveze je tudi njuno sporočilo njunim volivkam in volivcem jasno in glasno. S tem, ko znamo prisluhniti vsakemu posameznemu glasu, najbolj upravičimo odgovornost, ki nam je bila zaupana. In s tem največ naredimo za bogastvo cele skupnosti. Zato iskreno upam, da bodo naša skupna prizadevanja v prihodnje vredna tudi njunega zaupanja in glasu.
Vlada je najvišji izvršni organ neke države. Lahko je vir jeze, lahko pa je tudi zgled in obet. Težji ko so časi, bliže je na prvi pogled jeza in dlje je veselje. A, prepričan sem, da se prav v najtežjih preizkušnjah pokaže, koliko dejansko zmoremo kot posamezniki, kot vlada, kot politični razred, kot družba in kot država. Odgovornost je na plečih vsakogar med nami. V obdobju, ki smo mu priča, je to zgodovinska odgovornost.
Spoštovani! Zdaj je priložnost, da vsi skupaj pokažemo, koliko in kako daleč zmoremo, koliko smo bili resni v dosedanjih obljubah, koliko smo se naučili iz naših preteklih izkušenj in tudi napak, predvsem pa, koliko resnično razumemo zahtevnost časa in sveta, v katerem živimo. Če bomo vse to delali po najboljši vesti - in mislim na skupno dobro -, tedaj se nimamo česa bati.
V izjemno osebno čast in ponos mi bo, če mi boste na predlog predsednika republike zaupali odgovorno nalogo - sestavo prihodnje slovenske vlade. Obljubljam, da se bom po svojih najboljših močeh prizadeval, da bomo vaše zaupanje skupaj z izbrano ekipo sodelavk in sodelavcev opravičili, če ne celo presegli. V svojem imenu zagotavljam, da bomo delali dobro, v dobro Slovenije in v dobro vseh državljank in državljanov. Hvala lepa.
/aplavz/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Zahvaljujem se gospodu Zoranu Jankovicu, kandidatu za predsednika Vlade, za to predstavitev.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih
skupin.
Najprej je v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na vrsti gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Na pogovoru pri predsedniku republike dr. Turku sem povedal, da podpiramo, da za sestavo nove vlade dobi najprej priložnost relativni zmagovalec, predsednik Liste Zorana Jankovica gospod Zoran Jankovic. Prav tako sem povedal, da ga poslanska skupina na glasovanju ne bo podprla. Tedaj je bila tudi velika večina drugih strank naklonjena temu, da relativni zmagovalec dobi prvi priložnost. Zato se nam je zdelo zavlačevanje predlagatelja ob tem, ko kljub zaostrenim razmeram in slabi poziciji države in kljub dejstvu, da že skoraj leto dni nimamo več vlade z večinsko podporo, neodgovorno.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predsednikovega kandidata na glasovanju v nobenem primeru ne bi podprli, saj je gospod Jankovic v predvolilni kampanji dosledno izključeval kakršnokoli sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko, zatrjujoč, da govorimo eno in delamo drugo. Tako tudi trditev kandidata za mandatarja, da ne zapira vrat nikomur, ni bila iskrena in ne temelji na predhodnih predvolilnih izjavah. Pričakovali pa smo, da bo predsednikov kandidat za mandatarja bodisi sestavil trdno koalicijo z zadostnim številom glasov podpore za izvolitev predsednika Vlade in vlade same ali pa vrnil mandat. V primeru, da bi takšno koalicijo sestavil, smo bili pripravljeni podpreti vse potrebne protikrizne in reformne ukrepe njegove vlade in koalicije, prav tako razvojne programe, projekte iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, katerih uresničevanje je po nepotrebnem v zadnjih treh letih skoraj popolnoma zastalo. Pripravljeni smo bili sodelovati z Vlado v okviru Partnerstva za razvoj. Nenazadnje smo tako partnerstvo kot edina vlada do sedaj v mandatu 2004-2008 uspešno prakticirali. In pokazalo se je kot kvalitetna dodana vrednost v sicer pluralni razdelitvi političnega prostora. Tedaj je takšno sodelovanje odklonila samo Liberalna demokracija Slovenije. Danes pa smo soočeni s položajem, do katerega v demokratični družbi nikoli ne bi smelo priti. Predsednikov kandidat za mandatarja namreč ni uspel oblikovati trdne koalicije za izvolitev predsednika Vlade in vlade, vendar kljub temu ni vrnil mandata. Pravzaprav na demokratičen in pregleden način nima zagotovljene niti pičle večine za potrditev mandata, kaj šele trdne koalicije, pa vseeno vztraja v tej kandidaturi ter s tem omogoča promocijo politične korupcije na najvišji ravni. Vprašajmo se, kakšen vzor daje Državni zbor kot zakonodajno telo in kot vrh predstavniške veje oblasti s takšnim ravnanjem državljankam in državljanom Republike Slovenije, če pa se ravno od državljank in državljanov pričakuje in zahteva dosledno spoštovanje zakonov in etičnih norm.
Za Slovensko demokratsko stranko je takšno ravnanje neodgovorno in ga zavračamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
10
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
Besedo ima gospod Janko Veber v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov!
Na predčasnih volitvah so se volivke in volivci odločili za spremembo in njihovo odločitev želimo spoštovati. Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog predsednika republike dr. Danila Turka za izvolitev Zorana Jankovica za predsednika Vlade Republike Slovenije.	Možnost, ki jo imamo kot tretja
največja parlamentarna stranka, smo poskušali odgovorno uveljaviti tudi pri oblikovanju vsebine koalicijske zaveze, ki je osnova za oblikovanje vlade in za sestavo delovnih teles Državnega zbora. Oboje potrebujemo čim prej, če se želimo pravočasno odzivati na zahtevne svetovne, evropske in domače razmere. Poudarjamo, Socialni Demokrati in Lista Zorana Jankovica sta dve različni stranki, vendar dovolj sorodni, da lahko skupaj oblikujeta vsebino koalicijske zaveze. Socialni demokrati smo tako aktivno in konstruktivno sodelovali v koalicijskih pogajanjih. Državotvorna vloga in zagotavljanje stabilnosti, kar je značilnost socialnih demokratov, sta bili osnovni izhodišči za naš pristop. Programska usmerjenost, politično delovanje in naša pretekla ravnanja to tudi potrjujejo. Konstruktivna politika, ki vnaša v družbo mir, varnost in stabilnost ter argumentirano odločanje, ki postavlja vsebino pred obliko in ne služi parcialnim interesom najmočnejših, bodo ključne karakteristike stranke in naše poslanske skupine tudi v temu mandatu.
Naša vizija je pravična, solidarna, ustvarjalna, varna in uspešna Slovenija. V Evropi je zaznati relativno velike razlike med bogatimi in revnimi, zato si ne želimo, da bi se ta praksa nekritično prenesla tudi v Slovenijo. Prepričani smo, da lahko s strpnimi, učinkoviti in odgovornimi rešitvami zagotovimo stabilne razmere v Sloveniji in ostanemo še naprej država, ki je element stabilnosti tudi v Evropi. S potencialnimi koalicijskimi partnerji smo uskladili in parafirali program, ki je dovolj dober, da lahko podpremo gospoda Zorana Jankovica za mandatarja.
Za našo odločitev naj navedem nekaj osnovnih usmeritev za delo koalicije. Vzpostaviti ravnotežje solidarne in konkurenčne države ter zmanjšati razlike med najbolj privilegiranimi in deprivilegiranimi državljani. Nadaljevati z zagotavljanjem transparentnega in učinkovitega upravljanja s kapitalskimi naložbami, kar bo omogočilo primerljivost oziroma celo preseganje donosov iz primerljivih tujih podjetij. Ohraniti cilje kmetijske politike z varovanjem zemljišč za proizvodnjo hrane, ob upoštevanju njihovega potenciala za varno in zadostno prehransko samooskrbo. In nenazadnje, želeli smo tudi zagotoviti čim bolj smiselno združevanje ministrstev.
Volilni rezultat nam ne omogoča, da prevzamemo odgovornost za sestavo vlade. Pposkušali smo narediti vse, da se to zgodi že na tej seji. Zato samo pozdravili odločitev predsednika dr. Danila Turka, da podeli mandat za sestavo vlade relativnemu zmagovalcu gospodu Jankovicu. Smo
pa pri tem opozorili na šibko točko predloga, da gospod Jankovic še nima zagotovljene zadostne podpore. Tako je danes največja odgovornost, da doseže zadostno podporo, prav na njem. Z vsemi glasovi Poslanske skupine Socialnih demokratov bomo prispevali svoj delež k dosegi cilja za čimprejšnje oblikovanje vlade. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospod Rihard Braniselj v imenu Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
V Državljanski listi smo že pred volitvami napovedali, da se bomo o vstopu v koalicijo odločali predvsem na podlagi presoje, ali bomo v vladi lahko uresničili ključne točke našega programa. Pred začetkom pogajanj je ključne programske točke jasno opredelil tudi svet Državljanske liste in naložil naši pogajalski skupini, da jih skuša kar najbolje uveljaviti. Ko smo pregledali osnutek pogodbe s Pozitivno Slovenijo, Socialnimi demokrati in DeSUS, smo ugotovili, da nekatere za nas pomembne programske točke v njej niso ustrezno opredeljene. Predvsem gre za vprašanje davčne razbremenitve dela oziroma zaposlovanja. Naš predlog za uvedbo omejitve zgornjega zneska plačila socialnih prispevkov, tako imenovane socialne kapice, je bil v koalicijsko pogodbo lahko vključen le pogojno, se pravi, brez jasnega dogovora. Hkrati pa je bilo na zahtevo ene od strank določeno, da se pri dohodnini uvede dodaten davčni razred z visoko davčno stopnjo. Nasprotovali smo tudi dvigu davka na dodano vrednost in dosegli, da je omenjen le kot skrajna možnost, če drugi ukrepi za uravnoteženje javnih financ ne bi bili uspešni. Vendar pa so kljub takšnemu zapisu v osnutku pogodbe predstavniki nekaterih strank že hiteli javno zatrjevati, da bo dvig tega davka nujen in da se mu ne bomo mogli izogniti.
Za nas je izjemno pomembno tudi področje pravne države, ki med drugim zahteva tudi bolj učinkovito in usklajeno delovanje organov pregona. Zato je bilo za nas veliko razočaranje, da nismo uspeli s predlogom, da se pristojnost za državno tožilstvo in policijo združi v okviru istega ministrstva.
Pomembne razlike med potencialnimi partnerji so se pokazale tudi na področjih stanovanjske politike ter zdravstvene in pokojninske reforme. Zato so v pogodbi lahko bile zapisane le dokaj splošne opredelitve s celo vrsto pogojnikov.
Seveda se zavedamo, da v nobeni koalicijski pogodbi ne more biti vse po volji ene stranke, zato je bila za našo odločitev zelo pomembna tudi ocena celotnega poteka pogajanj. Kot vsi veste, smo v prvih dveh tednih po volitvah dobili od gospoda Zorana Jankovica le dve povabili na pogovore, ki so bili z njegove strani zastavljeni precej izključujoče tako do naših vsebinskih predlogov kot do nekaterih ljudi na naši pogajalski strani. S tem je bilo izgubljenega veliko dragocenega časa in tudi pozitivne energije, ki je za sklenitev dogovora nujno potrebna. Kljub temu smo se kot odgovorna stranka odločili, da s pogajanji nadaljujemo. Po konstitutivni seji Državnega zbora, ko ni uspel s svojo kandidatko za predsednico
11
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
Državnega zbora, je gospod Jankovic povsem zamenjal pogajalsko taktiko. Prejeli smo osnutek koalicijske pogodbe, ki pa je bil podan le na treh straneh, brez jasnega vsebinskega koncepta. V naslednjih dneh smo pogodbo dopolnili zlasti z besedilom pripomb, ki smo jih prispevali Državljanska lista in Socialni demokrati. Prispevek Pozitivne Slovenije je bil izrazito skromen. Na strani pogajalske skupine Pozitivne Slovenije je oblikovanje koalicijske pogodbe potekalo predvsem s preveliko mero improvizacije. Pozitivna Slovenija je na pogajanjih nastopala predvsem kot posrednik, mediator, brez veliko lastnega vsebinskega vložka in z jasnim ciljem, da se v pogodbo zapiše vse, kar je treba, da bi jo lahko parafirali. In ko se pogajaš s stranko, ki nima pravega koncepta, se vprašaš, ali bo takšna vlada lahko sploh trdna. Takšen pristop nas žal ni prepričal, da bi v vladi potencialnega mandatarja lahko uresničili pomemben del svojega programa in da bi ta vlada lahko delovala premočrtno, na podlagi jasno zastavljenega vsebinskega programa.
Dne 7. 1. 2012 je bilo s strani vseh pogajalskih strani parafirano besedilo dogovora ob enem zelo jasno zapisanem pogoju, o vseh preostalih odprtih vprašanjih odločijo pristojni organi strank in dokončno odločijo, ali gredo stranke kljub izpostavljenim neskladnostim v koalicijo ali ne.
Slovenija bolj kot kdajkoli potrebuje trdno, trajno in stabilno vlado, pri čemer smo v Državljanski listi na podlagi do sedaj videnega prepričani, da slednjega predlagani mandatar ne more zagotoviti. Šlo bi za zelo tvegan eksperiment, česar pa si danes in tukaj zaradi odgovornosti vseh nas ne smemo privoščiti. Med političnimi strankami, ki naj bi takšno koalicijo sestavljale, ni prav nobene potrebne kemije, programske usklajenosti in jasno izpostavljenih ciljev. Celo narobe, med ključnimi akterji vlada izrazita antipatija in kljubovanje. Zato smo se na svetu Državljanske liste brez glasu proti odločili, da kandidature gospoda Zorana Jankovica za mandatarja ne podpremo, in tako bo glasovala tudi celotna poslanska skupina.
Če pa bo današnji kandidat za mandatarja vseeno izvoljen in bo oblikoval vlado, pa bo pri Državljanski listi zagotovo lahko računal na partnerja, s katerim bo lahko kadarkoli tvorno in dejavno sodeloval pri vseh tistih projektih, ki smo jih parafirali že v času sicer neuspešnega usklajevanja koalicijske pogodbe, in pri vseh tistih projektih, za katere bomo ocenili, da so dobri za državljane in državo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Gospod Karl Erjavec v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
KARL VIKTOR ERJAVEC (PS DeSUS):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, drage poslanke in poslanci, spoštovani kandidat za predsednika Vlade!
V DeSUS smo odgovorna stranka in se zavedamo, v kakšnem položaju se je znašla Slovenija zaradi globalne krize in tudi zaradi določenih političnih blokad, ki smo jim priča v zadnjih letih. Zaradi tega se je stranka DeSUS
odločila, da bo spoštovala demokratična in ustavna načela, ki veljajo v tej državi. Povsem jasno je, da je relativni zmagovalec teh volitev gospod Zoran Jankovic, ki je vstopil v slovenski politični prostor, kot velik up, kot človek, ki bo znal dobiti širšo podporo, kot človek, ki je zelo učinkovit, in kot človek, ki lahko najde pot iz krize, v kateri se je znašla Slovenija. Ne gre samo, da smo v hudi gospodarski, finančni krizi, ampak smo tudi v hudi politični krizi. Stranka DeSUS, kot neideološka stranka, kot stranka, ki jo zanima socialna država, ki jo zanima položaj najbolj revnih, upokojencev, delavcev, brezposelnih, je stranka, ki mora biti konstruktivna. Mi v teh pogojih potrebujemo močno vlado, ki bo lahko sprovedla tudi vse potrebne reforme. V stranki DeSUS smo tudi konstruktivno sodelovali pri pogajanjih in tudi parafirali koalicijsko pogodbo, čeprav je bilo še nekaj stvari odprtih, vendar lahko zatrdim, da tisto, kar je bilo parafirano, je za stranko DeSUS in tudi za našo poslansko skupino tisto, kar smo si želeli. To pa zlasti pomeni, da bolj obremenimo bogate, zato smo uspeli tudi s tem četrtim dohodninskim razredom, ki naj bi obremenil tiste, ki prejemajo res visoke plače. Mi vidimo, kaj se v Sloveniji dogaja, ko imajo nekateri prejemke 200, 300 evrov, po drugi strani pa imamo neuspešne menedžerje, ki prejemajo po 10 tisoč evrov mesečne plače, in je prav, da te ljudi obremenimo. Mislim, da je ta poteza, ki je opisana, ki je napisana v koalicijski pogodbi, dobra.
Potem vemo, da imamo težave tudi z mladimi. Mladi ne dobivajo zaposlitev. Stranka DeSUS, kot tipična medgeneracijska stranka, ki stavi tudi na medgeneracijsko sodelovanje, je tudi predlagala, da se v koalicijski pogodbi zapiše, da bomo financirali, subvencionirali tiste mlade, ki ne dobijo službe, ki so pripravniki in ki bi šli v poklice, ki so pomembni za to, da bi gospodarstvo lažje zadihali. Jaz sem vesel, da smo tudi s tem predlogom uspeli.
Kar se tiče najpomembnejšega vprašanja za stranko DeSUS, to je vprašanje pokojninske reforme, položajev upokojencev, moram povedati, da smo dosegli kompromis. Vi veste, da nekateri menijo, da je nesprejem pokojninske reforme razlog, da nam ratingi padajo. Seveda, jaz se s tem ne strinjam. Nam ratingi padajo zato, ker je napoved za letošnje leto, da bomo imeli 120 tisoč brezposelnih, ker nimamo gospodarske rasti, ker nimamo nobenega razvojnega programa. To so glavni razlogi, zakaj nam ratingi padajo. Seveda nam pa padajo tudi zaradi politične nestabilnosti. Zaradi tega menimo v stranki DeSUS, da je treba vse storiti za to, da dobimo neko močno vlado, ki bo kos tem izzivom. Ker, če ne bomo tako modri in tako politično zreli, potem se nam lahko zgodijo zopet predčasne volitve.
Ko sem prvič nastopal kot poslanec v Državnem zboru, so se nekateri nasmihali ob tej besedi, danes je minilo mesec in še nekaj dni, pa vidimo, da smo še vedno lahko zelo daleč od vlade ali pa celo zelo blizu. Včeraj sem imel razgovor z gospodom Zoranom Jankovicem, on mi je zatrdil, da ne glede na to, da naj bi to koalicijo sestavljale samo tri stranke - vemo, da je to 44 glasov, da še nekaj glasov zmanjka, da bi lahko tudi postal formalni mandatar -, mi je zagotovil, da bo zadosti
12
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
glasov, ker naj bi mu poslanci, ne glede na to... / oglašanje iz dvorane/ Prosim za mir! Da mi ne bi kdo očital, da se privajam na kakšno novo delo, glede na to, da sem bral, da naj bi bil tudi kandidat za predsednika Državnega zbora. To seveda ni res. Tako da, prosim, dajmo tudi ta kulturni dialog izboljšati tako z desne kot z leve, ampak pri nas ne bo problem, jaz imam kulturne poslance.
Da nadaljujem. Jaz sem vesel, da smo se uspeli uskladiti tudi glede pokojninske reforme. To je pomembno vprašanje in stranka DeSUS ni bila nikoli proti pokojninski reformi, ampak mi se zavzemamo za pravično. Mi ne moremo teh revežev, ki imajo po 300, 400, 500 evrov pokojnine, zdaj obremeniti s to pokojninsko reformo. Se pa strinjam, da je treba določene stvari tam popraviti. Za nas je pomembno, če bo v letu 2013 intervencijski zakon, da ne bodo upokojenci zajeti v tem intervencijskem zakonu - če mi resno mislimo z intervencijskim zakonom, kar pomeni, da plače ne bodo rastle, potem tudi pokojnine ne morejo rasti, ker so vezane na formulo usklajevanja rasti plač. Glede na to, da imamo to zapisano tudi v koalicijski pogodbi, mene pokojninska reforma ne skrbi več, ker tudi v Pahorjevi vladi, moram reči, da smo bili zelo blizu kompromisu, praktično smo bili vse zmenjeni, problem je bila zamrznitev pokojnin oziroma takrat so se predlagala četrtinska usklajevanja. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker so pokojnine v zadnjih desetih letih padle iz 72 % povprečne plače na 59 % povprečne plače. In seveda, če mi zamrznemo in čakamo, kdaj bodo ti dobri gospodarski časi, vam jaz povem, da bodo pokojnine v dveh letih že blizu 50 %. Kako bodo ti ljudje živeli? Ali smo potem mi res postali prava socialna država? Nismo. Zato zmeraj trdim, da je stranka DeSUS edina prava socialna stranka. Zato je prav, da sedimo tam bolj na levi strani. Pravijo, da tisti, ki so za socialo pa za demokracijo, so po navadi na levi strani, ne desni pa po navadi tisti, ki znajo ustvarjati gospodarske pogoje, uspešno gospodarstvo, ker to pa tudi potrebujemo, če hočemo to združiti.
In zdaj, jaz sem vesel, da relativni zmagovalec sedi na sredini, ker bo kompromis teh dveh stvari, to se pravi socialne države in uspešnega gospodarjenja. Jaz sem prepričan, da bo Zoran Jankovic to zmogel glede na njegovo agendo, glede na to, kaj je že storil v življenju. Tako da, kot rečeno, mi v stranki DeSUS v Poslanski skupini DeSUS zaupamo Zoranu Jankovicu, da ima tista dva glasova ali pa celo več. Jaz mislim, da je verjetno tudi danes s svojim nagovorom prepričal še koga, vsaj upam, najmanj oba poslanca manjšine. Bomo pa videli, kaj se bo zgodilo. Kar se tiče Poslanske skupine DeSUS, mi bomo podprli mandatarja.
Podprli ga bomo iz več razlogov. Prvič zato, ker je relativni zmagovalec in stranka DeSUS je neideološka stranka. Jaz ne pristajam na to, da rečejo, da smo neka leva ortodoksna stranka ali pa neka desna ortodoksna stranka. Tudi vam povem, predsednik DeSUS - njega ne zanima nobena funkcija, ne pisati, da sem jaz en predmet zdaj nekega kupčkanja, ampak res pa je, moram pa to tudi odkrito povedati, na izvršnem odboru stranke DeSUS me pa zdaj ves čas pritiskajo, da moram v
vlado, da moram pomagati razreševati probleme, s katerimi se sooča Slovenija. Ampak, če je takšen sklep izvršnega odbora, ga pač moram spoštovati, mi ne preostane drugega, drugače bom poslušal, da sem nedemokratičen, da avtokratsko vodim našo stranko. Ampak jaz vam zagotavljam, pri nas je visoka stopnja demokracije, in upam, da je tudi v drugih strankah tako.
Mi bomo to podpro dali zaradi načel demokratičnosti. Relativni zmagovalec je znan. Res je, da nima zadosti podpre ta trenutek, bomo pa videli čez nekaj ur. Jaz upam, da bo ta podpora dana, ker sicer se mi zdi, da bomo zašli v še hujše težave. Povedal sem, gospodarska situacija ni dobra, finančna situacija je slaba, politična situacija tudi ni dobra. Naša pobuda o trojčku ni nastala zato, da bi mi zavlačevali. Jaz vam garantiram, da Državljanska lista, tudi Slovenska ljudska stranka in pa DeSUS, mi smo šli iskreno v ta projekt, da bi skušali dobiti eno vlado, ki bi imela šestdeset glasov, ki bi imela eno širšo podpro in ki ne bi bila obremenjena z raznimi političnimi napetostmi z ene strani in pa iz druge strani. Pa morda bom tako rajši pokazal. Zato smo mi šli v ta projekt, ne zato, da bi pridobivali, ne vem, na času ali pa karkoli. Saj pravim, danes je za Slovenijo kar pomemben dan, jaz upam, da se bo dobro končalo. Drugače se mi pa zdi, da se bomo še enkrat na takšen načni sestajali, edino retorika bo mogoče malo obrnjena, ampak nič hudega, tega smo v Sloveniji navajeni.
Kar se tiče DeSUS-a, naše poslanske skupine, mi v skladu z Ustavo, načelim demokratičnosti, v skladu s tem, da smo neideološka stranka, da smo res socialna sredinska stranka, bomo podprli mandatarja. Seveda upam, da ima tista dva potrebna glasova, ker ne bi rad, da bi potem rekli, da je stranka DeSUS zopet kriva za kakšno politično krizo. To se nam je očitalo lansko leto, ko smo odšli iz koalicije, ker pač nismo mogli uresničevati svojega programa. In jaz upam, da v naslednji, novi vladi, kakršnakoli bo, da bo lahko stranka DeSUS uresničevala svoj program, zlasti tisti del, ki bo zapisan v koalicijski pogodbi. Upam tudi, da bo do stranke DeSUS spoštljiv odnos, ker v preteklosti ni bilo vedno tako.
Gospod Zoran Jankovic, jaz vam želim danes veliko sreče. Že to lahko rečem, da imate veliko poguma, da si upate brez zadostnega števila glasov iti v ta postopek. Ampak jaz vam verjamem na besedo, da imate to podporo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa kolegu Erjavcu. Hvala tudi za pomoč pri vodenju seje. Pridružujem se pozivu, da držimo najvišjo možno raven kulture dialoge, in bi tudi sam pozval kolegice in kolege, da se vzdržijo vzklikov oziroma medklicev in seganja v besedo.
Zdaj pa je v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke na vrsti mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV (PS SLS): Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Slovenske volivke in volivci so se na volitvah 4. decembra odločili in največjo podporo je dobila stranka Pozitivna Slovenija s predsednikom
13
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
gospodom Zoranom Jankovicem. Tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk je v Državni zbor poslal predlog, da tukaj prisotni poslanke in poslanci za mandatarja izvolimo gospoda Zorana Jankovica. In prav je tako. V Slovenski ljudski stranki smo ves čas zagovarjali stališče, da mora za sestavo vlade prvi dobiti priložnost relativni zmagovalec volitev. In to ne glede na to, kdo to je in komu je ta oseba všeč ali ne. Navedena situacija je tako jasna že slab mesec dni. To je od same ugotovitve volilnih rezultatov, 16. decembra lanskega leta.
Slovenska ljudska stranka je na volitvah in v volilni kampanji nastopila kot samostojna stranka, zavezana svojemu delovnemu načrtu, kot smo ga poimenovali v programu in vrednotam, ki izhajajo iz dejstva, da je Slovenska ljudska stranka pravna zaveznica zgodovinske Slovenske ljudske stranke. Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskih evropskih in krščanskih tradicionalnih vrednot in demokracijo razume kot iskanje skupnih rešitev in najboljših možnosti za vse. Demokracija ni in ne more biti prevlada posameznika ali večine nad manjšino. Slovenska ljudska stranka je tudi stranka vseh državljank in državljanov, vseh Slovenk in Slovencev in ne sprejema spodbujanja delitev kakršnihkoli že - na leve-desne, naše-vaše in tako naprej.
Predsednik republike je, kot rečeno, podelil mandat za sestavo gospodu Zoranu Jankovicu. V Slovenski ljudski stranki mu želimo ob tem seveda vso srečo, vendar naše podpore v tem trenutku ne bo deležen. Naj tokrat, ko gre zares za slovensko javnost ponovno ponovim. Slovenska ljudska stranka tega predloga ne bo podprla.
SLS-u je bilo na volitvah zaupano nekaj več kot 75 tisoč glasov državljank in državljanov. Zaupali so man glas na podlagi našega programa in našega preteklega delovanja, iz katerega je bil razviden naš odnos do vseh družbenih problemov in področij, tako do države, družine, vrednot, morale, družbene odgovornosti in še bi lahko našteval. Ljudje so nam zaupali tudi zaradi naše konstruktivne drže v preteklem mandatu, kar smo večkrat tudi dokazali z dejanji. In glede na izkušnje preteklega meseca in tudi preteklega mandata ugotavljamo, da se s predlaganim kandidatom razhajamo v teh čisto osnovnih usmeritvah oziroma pogledih. Višek oziroma najbolj direktno je ta razlika bila izkazana pred nekaj dnevi, ko smo bili namesto pomirjevalnih, združevalnih in pietetnih besed, deležni grmenja in težkih besed nekaterih najvidnejših predstavnikov politike, ki naj bi danes prevzela vodenje slovenske države naslednjih štirih letih. Osebno, ker sem se pogovarjal z veleposlaniki, sem bil označen za hlapca. To je poniževalno. Nisem hlapec. Nikoli nisem bil in tudi nikoli ne bom, ne znotraj Slovenije ne zunaj Slovenije. Še bolj pa so pomembna razhajanja na čisto konkretnih vsebinskih usmeritvah in rešitvah, če hočete, razmišljanjih. Naj omenim na primer samo odnos do korupcije, gospodarskega kriminala, pravne države, davčnih oaz in zadolževanja države.
Predsednik države nam je politikom že večkrat dal vedeti, naj spoštujemo voljo ljudi, ki je bila jasno izražena na predčasnih volitvah. Se absolutno strinjamo s tem. Vsaka politična stranka
mora pri odločanju spoštovati voljo njenih volivcev, torej tistih, ki so jo volili in ji namenili svoj glas. Pravzaprav druge možnosti niti nima. In karkoli drugega bi pomenilo izigravanje volilnega rezultata. Čeprav bomo v nasprotju s tem mnenjem danes verjetno slišali še kar nekaj drugačnih interpretacij pojma "izigravanje volilnega rezultata".
Za državo gre, je bilo večkrat tudi slišati v zadnjih dneh. S tem se strinjamo tudi v Slovenski ljudski stranki. In ravno zato, kot bomo v Slovenski ljudski stranki vedno upoštevali voljo tistih, skoraj 7 % volivcev, ki so nam namenili glas podpore. In podpore mandatarstvu Zorana Jankovica ne bomo dali. To pa seveda ne pomeni, da Slovenska ljudska stranka, če bo opozicijska stranka in bo danes gospod Zoran Jankovic dobil mandat za sestavo vlade, ne bo prevzela svojega dela odgovornosti pri reševanju težkih tudi nepopularnih izzivov in problemov, ki so pred našo državo. Da to znamo in zmoremo, smo dokazali v preteklem mandatu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospa Ljudmila Novak v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, spoštovani mandatar, spoštovane poslanke in poslanci!
Predolgo smo čakali, vendar le dočakali, da danes lahko razpravljamo in odločamo o novem predsedniku vlade. V Novi Sloveniji smo že od vsega začetka podpirali običajno rešitev, da zmagovita stranka najprej dobi priložnost za izvolitev mandatarja in za sestavo vlade. Verjetni mandatar gospod Zoran Jankovic v svojih enomesečnih pogajanjih žal ni bil najbolj učinkovit. Kljub temu mu ne moremo očitati, da se ni trudil. Le metode v začetku niso kazale na poznavanje demokracije, zato tudi niso bile najbolj učinkovite. Ugotavljala pa sem, da se je to kasneje zelo izboljšalo, kar me zelo veseli.
Na pogovore je bila dvakrat povabljena tudi Nova Slovenija. Jasno smo povedali, da ne bomo sodelovali v vladni koaliciji, ki bi jo vodil gospod Jankovic. Razlog za takšno odločitev ni zgolj v obljubi našim volivcem, da želimo sodelovati v večinsko pomladni vladi. V Nosi Sloveniji menimo, da je v vsaki demokratični družbi, ki ni zadovoljna s svojo oblastjo, normalno in nujno, da se oblastniki zamenjajo in dobijo priložnost drugi, z druge strani. V primeru zadnjih volitev pa je očitno, da so bili izvoljeni stari oblastniki v nekoliko novih preoblekah. Postavlja se tudi vprašanje, ali je bila na volitvah res izražena volja ljudstva ali se pri nas uresničuje rek Denar je sveta vladar. O tem so pričali tudi številni panoji in reklame po Sloveniji, česar si Nova Slovenija ni mogla privoščiti. Ne glede na to, pa v Novi Sloveniji moramo in želimo spoštovati izide volitev, četudi nam niso najbolj po godu.
Skrbi pa nas predvsem to, da je vaša kandidatura, gospod Jankovic, že na začetku pospremljena z mnogimi dvomi v zakonitost in poštenost ravnanja. Državljani se že nekaj časa zgražamo nad tem, da nekateri lobiji obvladujejo državo. Pri tem peščica ljudi brezsramno bogati in nalaga svoje premoženje v tuje banke in davčne
14
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
oaze, računi za opravljena dela pa ostajajo neplačani. Zato so mnoga manjša podjetja propadla, delavci pa ostali brez plačila na cesti. Povzročitelji takšnega stanja pa žal ostajajo zaradi močnih povezav na prostosti oziroma so pogosto nagrajeni z novimi funkcijami.
Državljani si želimo več pravne države, predvsem pa več pravice, poštenosti in enakosti pred zakonom. Želimo si, da bi bilo vsako pošteno delo tudi pošteno plačano. Večina ljudi ne želi miloščine in socialne podpore, pač pa dostojno in normalno življenje od dela svojih rok. Žal pa še vedno premalo državljanov unovči svojo delnico na volitvah ali pa je ta delnica močno usmerjana z medijsko podporo. Ob zadnjih rezultatih volitev pa sem se vprašala, ali si državljani res želimo več pravne države, več domoljubja ni več enakopravnosti. Še vedno sem prepričana, da si večina to vendarle želi, ker pa je denar sveta vladar, se bojim, da v prihodnosti ne bo nič drugače, kot je bilo doslej.
V	Novi Sloveniji smo tudi prepričani, da morajo biti starši zgled otrokom, učitelji svojim učencem in vladarji svojim državljanom. Tukaj se strinjam, na načelni ravni z gospodom Jankovicem. Samo tako lahko gradimo državo, kjer se spoštujejo etične in moralne vrednote, kjer se spoštuje zakonodaja in kjer smo vsi enakopravni in ponosni na svojo državo.
Gospod Zoran Jankovic, ob vseh dvomih, ki sem jih navedla, pa bomo v Novi Sloveniji ob vaši morebitni izvolitvi spoštovali demokratično izraženo voljo z glasovi volivcev in poslancev. Pričakujemo pa, da vaše vodenje države ne bo samo projektno uspešno, pač pa tudi zakonito, pošteno in v dobrobit vseh državljanov. Po tem bomo ocenjevali uspešnost vaše vlade in napredek slovenske države. Takšne projekte bo podprla tudi Nova Slovenija, čeprav vas danes ne bomo podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti dr. Laszlo Goncz.
DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod kandidat za mandatarja!
Današnja odločitev Državnega zbora bo pomembno in odgovorno dejanje z vidika perspektive nadaljnjega razvoja Republike Slovenije in premagovanja zelo globoke finančne dolžniške krize. Tega se temeljito in z maksimalno odgovornostjo zavedava tako poslanca avtohtonih narodnih skupnosti kakor tudi naše organizacije. To še posebej poudarjam tudi zaradi pripombe gospoda Erjavca, čeprav ga bomo moral do neke mere v vsebinskem smislu razočarati. Od takrat, ko se je ena od strank, ki se je pogajala s predlaganim mandatarjem o oblikovanju potencialne vladne koalicije, sporočila svojo odločitev, da kandidata ne bo podprla, se je v javnosti začelo špekulirati tudi z najinima glasovoma. Morda je neko osnovo oziroma motiv za tovrstna namigovanja ponudila situacija iz leta 1997, vendar že uvodoma želim poudariti, da v vsebinskem smislu poistovetenje dveh situacij ne zdrži, zato tistega dogodka pred petnajstimi leti sedaj ne bi obujal. Zaradi različnih refleksij ter izjav
v javnosti tudi s strani nekaterih bivših in sedanjih političnih subjektov v zvezi z najino odločitvijo in držo, moram nedvoumno in jasno poudariti, da pritiska na naju nihče, torej nobena stranka ali politična stran ni izvajala. Pogovori so bili korektni.
Kar se pa najine načelne politične odločitve tiče, v okviru najinega glasovanja, kar sva sicer že jasno poudarila neposredno po volitvah in tudi na ustanovni seji Državnega zbora, menim, da je to, na čemer vztrajava odgovorno in primerno ravnanje. Torej, najino stališče je, če ni jasno zagotovljene vsaj minimalne večinske podpore poslancev kandidatu za mandatarja, midva svojih glasov zanj ne moreva prispevati.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je v delu včerajšnjega govora na RTV Slovenija predsednik republike identično z najinim stališčem ocenil bistvo drže narodnostnih poslancev v danem primeru. Žal so nekateri drugi govorci svoja stališča osnovali na takšnih ali drugačni, vendar vsebinsko neutemeljenih strankarskoideoloških simpatijah. Kot bistvo najinega stališča moram jasno poudariti, da midva danes z nepodporo ne izrekava nezaupanja kandidatu za mandatarja gospodu Zoranu Jankovicu, temveč tako odločitev pogojuje moralno poslanstvo instituta narodnostnega poslanca v kontekstu slovenske pravno-politične opredelitve do avtohtonih narodnih skupnosti. To velja oziroma bo veljalo tudi v vseh drugih podobnih primerih, če do tega seveda pride. Bistvo izvolitve sleherne slovenske vlade temelji na usklajevanju in dogovoru strank, ki so dobile mandat na državnozborskih volitvah. Na osnovi visoke ravni zaščite narodnostnih pravic v Sloveniji sta pomemben element, torej enakovredna, tudi poslanca avtohtonih narodnih skupnosti, kar je tudi prav, vendar v primeru strankarsko oblikovane vlade poslanca narodnih skupnosti jeziček na tehtnici, po najini presoji v danih okoliščinah, ne smeta biti. Dejstvo je, da poslanca narodnih skupnosti nista sestavni del niti koalicije niti opozicije. Zato smatrava, da če bi bil najin glas odločilen pri določitvi strankarske ali ideološke barve koalicije, nikakor ne bi bilo dobro, niti demokratično in še manj spodbudno z vidika pomembnih nalog, ki nas vse skupaj čakajo. Torej, kot sem poudaril, to sva midva takoj po izvolitvi najavila in poudarila, da želiva stabilno koalicijo. Če do tega pride, jo v vseh njenih prizadevanjih podpreva, če so predlogi za nas seveda vsebinsko sprejemljivi. Torej, če je zagotovljena jasno izražena nedvoumna večina in če so izpolnjene zahteve narodnih skupnosti v okviru koalicijske pogodbe, pa je zaželeno in primerno, da svojo podporo tudi zagotavljava. Bilo je tudi korektno, da se je kandidatura za mandatarja ponudila relativnemu zmagovalcu volitev. Nikakor pa se ne strinjamo z namigovanji, da je odgovornost za izvolitev mandatarja lahko tudi na bremenih poslancev avtohtonih narodnih skupnosti. Temu namreč nikakor ni tako in je tako tudi prav.
Za zaključek naj povem, da je naše pričakovanje od morebitne vladne koalicije, kar izhaja tudi iz ustavnih obveznosti Republike Slovenije, da se zaveže, da bo dosledno spoštovala in uresničevala vse že zagotovljene pravice, ki jih ustava in področni zakoni določajo v prid ohranjanja in razvoja madžarske in italijanske narodne
15
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
skupnosti. V skladu s tem naj zagotovijo delovanje narodnostnih organizacij in ustanov na vseh področjih vsaj na dosedanji ravni. Koalicijski partnerji naj se tudi zavežejo, da bodo navkljub izredno težkim gospodarskim in finančnim razmeram pri pripravi predlogov oziroma rebalansov proračunov vedno upoštevali in spoštovali specifične razmere avtohtonih narodnih skupnosti. In nenazadnje je nadvse pomembno, da se koalicija zaveže k sprejetju zakona o avtohtoni madžarski in italijanski narodni skupnosti, ki bo v okviru obstoječih ustavnih okvirov sistemsko nadgradil izvajanje narodnostnih pravic ter za nedvoumno možnost avtonomnosti odločanja samoupravnih narodnih skupnosti pri vprašanjih, ki so vitalnega pomena za njihov obstoj in razvoj.
Če bo izvoljena sedaj predlagana koalicija, verjamem, da bodo to spoštovali, in pri tem jim želim veliko sreče tudi sam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani kandidat za mandatarja Zoran Jankovic, poslanke in poslanci, gostje in mediji!
Volivke in volivci so na predčasnih državnozborskih volitvah odločili, da podprejo spremembe. Na politično prizorišče so namreč vstopile nove politične stranke in gibanja, med njimi tudi nova stranka Lista Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija. Volivci pa so med njimi največjo odgovornost za spremembe v naslednjih štirih letih podelili nam. Kot stranka, ki je na volitvah sprejela najvišji odstotek glasov, imamo, kot rečeno, odgovornost, da položaj predsednika Vlade Republike Slovenije prevzame predsednik stranke Liste Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija gospod Zoran Jankove. V Pozitivni Sloveniji se je kljub temu, da smo na političnem prizorišču na državni ravni nova politična stranka, popolnoma zavedamo vseh teh novih nalog, ki so v tem trenutku tudi pred nami, še posebej zato, ker so pričakovanja volivk in volivcev visoka. Svet, Evropska unija in Slovenija se nahajajo v globoki gospodarski, politični in družbeni krizi. Zato za nas predstavlja zmaga na volitvah začetek napornega dela v mandatu, ki je pred nami. Trudili se bomo, da upravičimo to zaupanje volivk in volivcev, ki jih je na volišča vodilo predvsem upanje na boljši jutri, preseganje političnih delitev in doseganje konsenza za razvojni preboj, ki ga Slovenija ta trenutek nujno potrebuje.
Gospod Zoran Jankovic je po našem prepričanju pravi kandidat za vodenje Vlade Republike Slovenije v času, ko se soočamo s finančno, gospodarsko krizo svetovnih razsežnosti in ko bomo morali v kratkem času sprejemati pomembne odločitve ne samo za umiritev ekonomsko-finančnih razmer, ampak tudi odločitve, ki bodo podlaga za nov družbeni preboj. Vse te razmere, ki terjajo voditelja, pripravljenega na temeljite pogovore za iskanje skupnih rešitev na zahtevana vprašanja o našem razvoju, voditelja, ki razume socialno partnerstvo, pomen dialoga kot način, da dosežemo visoko motivacijo in vključenost
ljudi v reševanje resnih razmer, v katerih smo se znašli. Človek, ki je na različnih funkcijah pokazal, da je sposoben poiskati konsenz s tistimi, s katerimi tudi sodeluje, je po našem prepričanju oseba, ki zmore in more prevzeti odgovornost za implementacijo družbenega razvoja, konsenza za soočenje s situacijo, v katero nas je pripeljalo načelo Kapital pred ljudmi. Nekdo, ki je dokazal, da mu rast podjetja ni pomembnejša od zadovoljstva zaposlenih, nekdo, ki je dokazal, da se zaveda, da cene razvojnih projektov ne smejo plačati marginalne skupine, nekdo, ki se zaveda odgovornosti do socialno šibkejših, ki je tisti, ki mu je v tem trenutku lahko zaupano vodenje Vlade, saj je s svojimi preteklimi dejanji dokazal in pokazal, da pri odločanju upošteva vse družbene skupine, tudi najšibkejše. Tovrsten način delovanja je predlagani mandatar pokazal tudi s svojim ravnanjem v pogajanjih o sestavi koalicije - čeprav nekateri menite danes, da temu ni bilo tako -, kjer je dokazal, da se je pripravljen večkrat pogovarjati z vsemi, saj ni želel, da bi kakovost odločitev trpela na račun hitenja z ločitvami.
Spoštovana kolegice in kolegi! Mislim, da se vsi, ne glede na svojo politično pripadnost, zavedamo dejstva, da je v tem trenutku čas izredno dragocena dobrina. Ker se tega zaveda tudi kandidat za predsednika vlade, ni čakal formalnega imenovanja predsednika republike, kaj šele potrditve vsaj oziroma tako kot je zahtevano, 46. poslank in poslancev tega zbora. Gospod Zoran Jankovic je ravnal drugače. Na edini način, ki ga pozna. Identificiral je težavo, zanjo poiskal rešitev, jo uskladil z vsemi zainteresiranimi deležniki, tako socialnimi partnerji kot predstavniki političnih strank, in dosegel tisto, česar slovenska politika ni zmogla v zadnjem letu dni. Govorim seveda o intervencijskem zakonu, katerega sprejem je podlaga za delo katerekoli vlade, ki bo, upajmo, čim prej začelo delovati v polni sestavi, s polnimi pooblastili. Če se torej zavedamo situacije, v kateri se nahajamo, in obenem upoštevamo rezultate volitev, če se zavedamo izzivov, ki so pred nami, in če se zavedamo dejstva, da jih je nekdo že začel upoštevati in reševati, potem za ta zbor danes ostaja še eno vprašanje, in to je vprašanje, ali smo sposobno doumeti realnost tega trenutka in gospoda Zorana Jankovica izvoliti za predsednika Vlade Republike Slovenije.u
Zaključim lahko tudi z dejstvom, glede na to, da živimo v svetu sodobne tehnike, in da smo že med samimi uvodnimi razpravami tako kandidata mandatarja kot predstavnikov poslanskih skupin, lahko v bistvu ugotovili, da se pravzaprav pripravlja svojevrstna obstrukcija volitev. V demokratičnem postopku lahko rečemo, da je dovoljeno vse, pa vendar mislim, da je sporočilo volivcev in volivk jasno, in prav je da se zavedamo tudi mi vsi, poslanke in poslanci, ki danes odločamo o tem, da je prav in naj vam bo v pomoč 82. člen Ustave, ki govori, komu so pravzaprav poslanke in poslanci zavezani. In s tem upam na razum in razsodnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu predsednika
16
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
republike, da Državni zbor za predsednika Vlade izvoli gospoda Zorana Jankovica, začenjam razpravo poslank in poslancev.
Najprej dajem besedo gospodu Romanu Jakiču, Pozitivna Slovenija. Pripravi pa naj se gospod Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani kandidat za predsednika vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Kar demonstriramo v slovenski politiki v zadnjem mesecu dni, vključno z napovedano obstrukcijo današnjega glasovanja, je slabo za naše državljane, državo in seveda njen mednarodni ugled. Slabo je tudi za našo skupno motivacijo. Ampak jaz sem si danes zamislil, da bi se izognil poznejšim kritikam, da bi govoril samo o kandidatu, o točki dnevnega reda, o predlogu predsednika države in o tem, zakaj menim oziroma vem, da je gospod Jankovic dober kandidat za predsednika vlade. Mogoče bom na nenavaden način začel, in sicer bom poskušal odgovoriti na vse te tako imenovane strahove, ki se v tej družbi lepijo na njegovo ime.
Eden od teh je, da ni vreden zaupanja. Poglejte, če bi temu bilo tako, če odmislim vse izkušnje, ki jih imamo mi, ki smo z njim dlje časa, če bi temu bilo tako, mu reprezentativni sindikati v resnici ob sprejemanju interventnega zakona ne bi prisluhnili in mu zaupali rešitev tega vprašanja do konca meseca junija, sindikat Policije pa se ne bi na besedo Zorana Jankovica odpovedal stavki.
Drug tak strah je, da je analfabet v politiki, da ne razume te politike. Vsak ima pozitivne in vsak ima negativne strani. To, da ni vešč politike, imajo nekateri za njegovo negativno stran, po meni pa je to njegova pozitivna lastnost. V resnici je on nov obraz v slovenski politiki. No, sem vedel, da bom privabil nasmehe na vaše obraze. V državni politiki Zorana Jankovica do zdaj ni bilo. Velika večina nas v tej dvorani in političnem življenju se je imela čas in možnost izkazati, on še ne. Zato mu je treba dati priložnost, da pokaže vse svoje sposobnosti. Spomnite se, da je govoril o tem v kampanji, da je Slovenija najboljša in najlepša država na svetu. To zanj ni floskula. Ker v to res verjame, mu pustimo priložnost, da jo res zaživi. Prepričan sem, da bo naredil vse, da ta status Slovenija doseže, kot ga je dosegel v glavnem mestu te države, za katerega lepoto in razvoj smo vsi ponosni. Ampak nasprotniki bodo rekli: "Je avtoritativen in aroganten do sodelavcev in nima socialnega čuta." Do svojega tima ali kot on pravi do svoje družine, poleg njegove osebne do Mercatorjeve, do MOL-ove in Liste Pozitivne Slovenije, je v resnici strog a zaščitniški. Mogoče tudi zato rad prepeva, pa prosim brez komentarjev, Hej brigade, ker mu je blizu tovarištvo, solidarnost, strpnost, enotnost in pogum. V tem ni nobene arogance. Do svojih družin, tako imenovanih družin, je skrben in daje vzgled. Za vzgled bi lahko rekli, koliko od nas je pripravljenih se odreči izplačilu svoje plače in jo vezati na procent zadovoljstva ljudi glede opravljanja funkcije. Ali ima socialni čut, je treba vprašati množice ljudi, ki so vsak prvi torek v mesecu prišli na dan odprtih vrat njegove pisarne župana. Marsikateremu je iz
svojega lastnega žepa poravnal neplačane položnice. Nekoč mi je rekel, da je tako na leto razdelil tudi do 30 tisoč evrov. Seveda boste rekli: "Lahko, saj ima milijone." Res je, ima jih in zaslužil jih je, ker je verjel v svojo firmo, njegov Mercator, in vizijo, ki jo je skupaj z ekipo zarisal ob prevzemu te trgovske mreže. Tako kot verjame v Slovenijo in v vladni pozitivni program reševanja krize. Pa bo spet nekdo rekel, gre za materialistično-egoistični namen biti vodilni. Ja, če bi temu bilo tako, predvidevam, da se ne bi trudil v letih županovanja pridobiti več milijonov evrov sponzorstev in donatorstev privatnih podjetij za potrebe ljubljanskih vrtcev, osnovnih šol, športnih klubov in ostalih javnih, tudi cerkvenih, ustanov.
Spoštovane kolegice in kolegi, na enem od družabnih omrežij sem zasledil, da Zoran Jankovic ne more biti predsednik Vlade, ker hodi v stari bundi puhovki in nima računalnika. Kar se tiče bunde, jo,,kot vem, s ponosom nosi, ker je na njej napis Slovenija in ker je z njo slovenska rokometna reprezentanca na Evropskem prvenstvu 2004 v Ljubljani dosegla medaljo. Glede računalnika pa, res ga ne rabi, če mene vprašate, tudi pisarne ne potrebuje, ker je vedno na terenu, vedno med ljudmi, ki v njem vidijo upanje. In v Sloveniji potrebujemo upanje, ker z njim vštric hodi tudi motivacija, motivacija pa je gonilna sila vsake družbe. Upam, da boste pri glasovanju o mandatarju upoštevali, da je kandidat vreden zaupanja, da je dokazal sposobnost vodenja, da prinaša nekaj novega v slovensko politiko, da je timski človek, da rad prisluhne ljudem, da ima socialni čut in da je ponosen državljan Republike Slovenije. Predvsem pa ima vizijo in pozitivno energijo tej državi pomagati. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Mag. Majda Potrata, Socialni demokrati. Pripravi pa naj se mag. Matej Tonin.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani gospod Zoran Jankovic, kandidat za mandatarja za Vlado Republike Slovenije, poslanke in poslanci!
Iz spomina ljudi se še ni izgubil 4. december, ko smo v predvolilnem času več kot tisoč kandidatk in kandidatov za poslanke in poslance in več kot dvajset političnih strank tekmovali za volilni glas državljank in državljanov Slovenije. Socialni demokrati smo se predstavljali s svojim programom, s programom, ki je stavil na enakopravnost državljank in enakosti državljank in državljanov, ki je stavil na utrjevanje institucij pravne države, ki je stavil na razvoj, na trajnostni razvoj in na socialno kohezivnost slovenske družbe. In še bi lahko govorili, kaj smo zapisali v programu.
Koalicijski sporazum ali koalicijska pogodba ali koalicijska zaveza, kakor koli jo že poimenujemo, ne more biti lepljenka različnih programov strank, ki se odločajo za sodelovanje v vladi. Zato gledam na parafirano koalicijsko zavezo kot na dokument, v katerem je najdeno soglasje o ključnih usmeritvah za delovanje države v naslednjem obdobju. To pomeni, da ni zapisano v njej vsega tistega, kar smo zapisali v svojem programu tudi Socialni demokrati, je pa dovolj
17
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
tistega, kar lahko sprejmemo kot osnovo za prevzem odgovornosti za sodelovanje v Vladi, v kateri ne bomo najmočnejša stranka, smo pa glede na volilni rezultat pripravljeni nositi svoj del odgovornosti. In prav na to bi se rada sklicevala. Predsednik države, in o njegovem predlogu za mandatarja bomo danes odločali na tajnem glasovanju, je rekel, da je dobra popotnica za delovanje v naslednjem obdobju priznavanje volilnih rezultatov. In to je tisto, kar mora vsak od nas upoštevati in se pri tem tudi zavedati, da ko bom danes obkrožila "za" za mandatarja, ne bom ravnala tako, kot menijo tisti, ki so volili drugače, kot je moje prepričanje, in kot stranka, ki ji pripadam. In kot poslanka sem dobivala na svoj naslov tako pozive naj podprem mandatarja kot pozive naj ga ne podprem. Ampak ker vem, da mi ustava nalaga odgovornost, da se s svojim glasom izrečem, bom to priložnost danes tudi uporabila in glasovala kot bo glasovala celotna Poslanska skupina Socialnih demokratov, za kar imamo navsezadnje tudi mandat vodstva stranke. Za koalicijsko zavezo, ki bo tej parafi sledila, pa bomo pridobili tudi še druga soglasja, ki so po našem statutu in delovanju Socialnih demokratov nujno potrebna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima mag. Matej Tonin. Pripravi naj se gospod Roberto Battelli.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Gospod Jankovic bo najbrž lahko potrdil, da je Nova Slovenija vedno igrala na odprte karte. Že v samem štartu, ko smo prišli v vašo pisarno in smo se pogovarjali, smo jasno povedali, pri čem stojimo, o čem govorimo in da pri tem glasovanju danes ne morete računati na našo podporo. In za tem tudi stojimo. Vendarle smo ugotovili, da so naše vrednote nekoliko preveč različne. Kljub vsemu pa vam nismo nikoli odrekli možnosti in priložnost, da vam pripada prva možnost, da sestavite to vladno koalicijo. In danes ste jo tudi dobili. Seveda se od odgovorne stranke, kar Nova Slovenija tudi je, pričakuje, da na nek način pove, kaj je tisto, če nekomu rečeš "ne". Kaj potem sledi? Mi smo tudi to jasno povedali. Mi si želimo desnosredinske vladne koalicije. Številni danes ponavljate, in tudi tisti, ki so prišli h gospodu Jankovicu in ga prosili, naj vendarle kandidira, v današnjih dneh večkrat očitajo, da ta morebitna desnosredinska vladna koalicija ne bi imela legitimnosti. Ampak parlamentarni sistem je pač takšen, da ima vsaka vladna koalicija, ki ima večino v tem parlamentu, tudi legitimnost.
Dobili smo številne pozive naj upoštevamo volilne rezultate. Predsednik Türk se je na podlagi tega odločil. Ampak če bi morali mi striktno temu slediti, jaz vas še enkrat opozarjam na našo ustavo in na 82. člen, ki pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila, niti ne na navodila predsednika republike in ne na navodila Mateje Kožuh Novak, ki je danes poslancem pisala pismo in prosila, naj vas podpremo. Poslanci torej nismo vezani na navodila. Če bi bili vezani na navodila gospoda predsednika republike, potem bi pomenilo, če bi vam predsednik republike podelil mandat, potem bi vi bili mandatar.
Ampak mandatar je tisti, ki dobi večino v tem parlamentu.
In še ena stvar glede volilnih rezultatov. Pri teh stvareh je vedno tako, da lahko vidite kozarec ali pol prazen ali pa pol poln. Če gledamo politično zgodovino iz časa, ko je nastala Pozitivna Slovenija, potem je seveda stvar relativno jasna. Ve se, kdo je relativni zmagovalec. Če pa celotno zgodbo pogledamo nekoliko širše in primerjamo volilne rezultate iz leta 2008 z volilnimi rezultati iz leta 2011 in če samo čez palec rečemo, da se na levo sredino umeščajo stranke, kot so Pozitivna Slovenija, SD, Zares, LDS, in če rečemo, da se na desno sredino umeščajo stranke, kot so NSi, SDS in SLS, potem ugotovite, da je od leta 2008 do leta 2011 leva sredina izgubila 5 mandatov, desna sredina pa je v tem obdobju pridobila tri mandate. To so tudi volilni rezultati.
Na koncu bi želel reči samo še to. Če bo gospodu Jankovicu uspelo, mu želimo vso srečo in lahko računa na našo korektnost. Če pa mu danes ne bo uspelo, potem pričakujem in upam, da bo čim prej prišlo do desnosredinske vladne koalicije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gos^pod Roberto Battelli. Pripravi naj se mag. Melita Župevc.
ROBERTO BATTELLI (PS NS): Hvala lepa, gospod predsednik.
O najinih stališčih je zelo izčrpno in zelo jasno govoril kolega Goncz. Jaz sem želel govoriti o nečem, kar spremlja ta dogajanja in se mi zdi vendarle pomembno, da se pove. Govorim o javnih pritiskih. Javni pritiski, ki smo jim priča, utelešajo pravzaprav del politike, ki se že vodi desetletja in predvsem in na žalost tudi znotraj tako imenovane levice. Zanjo je značilen neznosni paternalizem, ki vsakršno politično profiliranje manjšin prezirljivo omalovažuje, če ne že kar prepoveduje, saj jo vidi v totalni podrejenosti njenim interesom. Tukaj ni odstopov, saj bi pomenili spremembo utečene prakse, ogrožanje monolita. In še več, oznaka poslančevih pogledov na trenutno politično dogajanje kot deviantno razmišljanje meji na žalitev in sovražni govor vreden tožbe, verjetno. Kvintesenca te paternalistične, suženjske politike, ki briše vsakršno dostojanstvo pripadnikov manjšin ter jim onemogoča svobodno integracijo v družbo, pa je javni poziv k linčanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti in klicanje na odgovornost pred slovensko javnostjo. In to kaže na stanje duha v tej deželi. To ima stare korenine. Kar zadeva italijansko narodno skupnost, je bilo treba tisto populacijo tam najprej dehumanizirati in potem izvajati to, kar se je izvajalo, vse do sredine 50. let. In ta shema se nadaljuje v drugačnih oblikah, seveda s svetlimi izjemami. In naj se tukaj javno zahvalim tudi predsedniku republike za včeraj izrečene besede.
Bom končal. Verjemite, v tem trenutku Slovenija je v Evropi, je v krogu, ki deli vrednote, kakršne so izšle iz grozovitosti dveh vojn, deli te vrednote in tak odnos do manjšin in pripadnikov manjšin je nedopusten. Politike je treba spremeniti. Hvala.
18
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Mag. Melita Župevc ima besedo. Pripravi naj se gospod Samo Bevk.
MAG. MELITA ŽUPEVC (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Upanje! S to besedo je mogoče opisati velik del razpoloženja državljank in državljanov zadnje tedne. Sedela sem v tej isti dvorani, ko se je lani rodila ideja o predčasnih volitvah, ki da so edina možna in legitimna, edina prava popotnica za Slovenjo jutri, edini pravi začetek, nov začetek. Volitve kot najvišji odraz demokracije so dale odgovore. To je Slovenija, to so vrednote, to so ljudje, ki jih vidimo na čelu naše države, pisanih barv, raznovrstnih obljub in zavez so vstopili v volilno tekmo. In ljudje so izbrali. Danes ne more biti diskusije o tem, ali je zmagal pravi človek ali je zmagala prava stranka. Legitimno je, da se danes stranke po lastni presoji odločajo, katera koalicija, katera vlada po njihovem mnenju ponuja prave rešitve. Sami pa naj si odgovorijo na vprašanje, ali je legitimno in pošteno, da so v volilni kampanji na prvo mesto postavili interes države, danes pa interes funkcij. Strpnost, solidarnost, sodelovanje. To je naša popotnica za mandat, ki je pred nami. Pozitivna Slovenija je v svoj program in osnutek koalicijske pogodbe zapisala ambiciozne cilje, ker vemo, da znamo, da zmoremo in da imamo potenciale. Ne le mi, ampak državljanke in državljani in naša država kot taka. Gospodarsko uspešnost je mogoče graditi tudi tako, da ohranimo solidarnost, tako da Slovenija ostane med državami, kjer se dohodkovna neenakost drastično povečala. Želim si, da danes iz Državnega zbora pošljemo pozitivno sporočilo, sporočilo, da smo na prvo mesto postavili državo, državljanke in državljane in ne političnih strank, sporočilo, da spoštujemo izraženo voljo volivk in volivcev 4. decembra, sporočilo, da smo se pripravljeni takoj soočiti z gospodarskimi in finančnimi izzivi, ki so pred nami.
Danes je bilo slišati, da je problem v tem, da med strankami ni istega oziroma pravega koncepta. Kaj pa je koncept političnih strank, ki sedijo v tem parlamentu, političnih strank, ki nastopajo v slovenskem političnem prostoru? Jaz mislim, da imamo vsi en sam isti in pravi koncept, to je, živeti bolje, izvesti reforme, pokojninsko, zdravstveno in druge, zagnati gospodarstvo in spodbuditi investicije. Drugega koncepta ni in ga ne more biti. In tukaj med nami ni razlik.
Danes je bilo govora tudi o odgovornosti. Ko govorimo o odgovornosti, se vprašajmo, v kakšnem položaju je danes Slovenija, kaj pomeni padec ratinga, kakšna bo drugo leto ali leto po tem gospodarska rast, kakšno je danes število brezposelnih? Govoriti o odgovornosti pomeni odgovornost tudi sprejemati. Že prej je vodja poslanske skupine omenil, da se danes nekateri na glasovanju nameravajo vzdržati. Če smem samo pojasniti, nekateri izmed medijev so poročali, katere stranke ne nameravajo prevzeti glasovnic in danes ne nameravajo oddati glasu za Zorana Jankovica. Jaz mislim, da to ni beseda in ideja o tistem, kar pomeni odgovornost. Jaz si želim, da to, kar poročajo danes mediji, ni res. Da bomo prepoznali, da odgovornost pomeni sprejemati odločitve, takšne
ali drugačne, za ali proti. Še to. Danes ste dejali, da Zoranu Jankovicu ne odrekate možnosti, da sestavi vlado. Ni res. S tem, ko boste rekli ne, mu to možnost odrekate.
Jaz si želim, da bo danes pozitivni dan, da bo odločitev pozitivna. Predvsem pa, da vsi, ki sedimo v tem parlamentu, veliko je novih obrazov, prepričana sem, da razumejo, kaj je to odgovornost. Jaz svojo odgovornost sprejmem in moj glas Zoran Jankovic seveda dobi.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Samo Bevk ima besedo. Pripravi naj se gospod Jožef Kavtičnik.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
V predvolilni kampanji septembra leta 2008 sploh nismo govorili o veliki gospodarski in finančni krizi, čeprav je bila tukaj tudi odhajajoča vlada Janeza Janše, krize ni priznala. Vsi smo živeli v iluziji obdobja debelih krav in poceni denarja. Danes vsi vemo, da smo na zgodovinski prelomnici. Od sposobnosti hitrega oblikovanja vlade in učinkovitega ukrepanja ter sposobnosti državnega zbora in nove vlade bo odvisno, ali bomo iz krize izšli kot zmagovalci ali kot poraženci.
Ker zelo hitro pozabljamo, bi vas samo spomnil, da je vlada Boruta Pahorja v prvem letu svojega delovanja od novembra 2008 do novembra 2009 sprejela 1258 predpisov, in sicer 159 iz pristojnosti Državnega zbora, 389 iz pristojnosti vlade ter 710 iz pristojnosti ministrstev. Poleg tega sta Vlada in Državni zbor v letu 2009 ob poglabljanju največje svetovne finančne in gospodarske krize po 2. svetovni vojni sprejela kar dva rebalansa proračuna za leto 2009 poleg tega pa še šestdeset protikriznih in varčevalnih ukrepov, ki so bili namenjeni finančnemu sektorju, gospodarstvu in prebivalstvu. Sprejeti so bili ukrepi, ki so še posebej pomagali pri ohranitvi številnih delovnih mest in zagotovili pomoč socialno najšibkejšim. Zakaj sem navedel te podatke? Zaradi tega, ker smo brez vlade s polnimi pooblastili že od septembra lanskega leta dalje, čeprav smo Socialni demokrati takrat predlagali rekonstrukcijo vlade, se je večina političnih strank v Državnem zboru odločila drugače. Tako smo izgubili dragocene mesece za ukrepanje. Sedaj se že dober mesec dni ukvarjajmo z volitvami predsednika vlade in oblikovanjem same vlade. Po volitvah leta 1996 je ta proces zahteval kar sto šestnajst dni. Prepričan sem, da lahko to obdobje vsaj prepolovimo. Časi niso nič manj dramatični kot leta 2009, zato je v našem skupnem interesu, da danes izvolimo Zorana Jankovica za predsednika Vlade Republike Slovenije ter čim prej sestavimo ministrski zbor. Prepričan sem, da to pričakuje tudi velika večina državljank in državljanov Republike Slovenije.
Koalicijska zaveza, ki je bila konec prejšnjega tedna s koalicijskimi partnerji parafirana, je dovolj dober dokument in kažipot za krizno in projektno ukrepanje v mandatu, ki je pred nami. Kot enega ključnih ciljev smo si zastavili dvig konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva ter z novimi investicijami do konca mandata doseči stabilno gospodarsko rast, s katero
19
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
bomo zmanjšali razkorak med razvitostjo Slovenije in Evropske unije. To bomo med drugim dosegli tudi z velikimi infrastrukturnimi in energetskimi projekti. Naj omenim samo 3., 3.a in 4. razvojno os, ki bo približala Kočevsko, Koroško, Belo krajino, Idrijsko, Cerkljansko in zgornje Posočje osrednji Sloveniji. Jaz bom seveda danes podprl mandatarja Zorana Jankovica in upam, da bomo v naslednjem koraku imel to možnost in lahko podprl tudi njegov ministrski zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Jožef Kavtičnik ima besedo, nato gospa Alenka Pavlič.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci!
V parlamentu so vsi dogodki in vse besede, ki se izrečejo, pomembnei, današnji bi lahko dejali, da je zelo pomemben. Situacijo in stanje, v katerem smo se znašli po volitvah, bom primerjal s turnirjem športnih ekip. Pa ne zaradi tega, ker bi želel narediti manj resno situacijo, ampak ravno obratno. Na turnirju se je med seboj pomirilo več ekip, ene so bile zaradi dolgoletnega staža in prepoznavnosti njihovih glavnih igralcev favorizirane, Druge, še ne prepoznavne in nove na športni sceni, pa nekoliko bolj v drugem planu, vendar perspektivne in dopadljive. Bolj kot se je turnir bližal koncu, več je bilo gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali športno, v posameznih primerih nekoliko manj športno dogajanje, predvsem pa so bili navdušeni nad enojnimi igralci in ekipami. Turnir se je končal, v zadovoljstvo zmagovalcev je zmagala nova ekipa s skoraj povsem še neprepoznavnimi igralci. Gledalci so šli domov želji, da bodo od sedaj naprej spremljali všečno igro ekipe z novimi igralci, ki imajo možnost sodelovanja tudi v najelitnejši ligi, v ligi prvakov. A poglej ga zlomka! Po prihodu domov so izvedeli, da so takoj po tekmi vodstva poraženih ekip opravila tajni strokovni posvet in ugotovila, v zmagovalni ekipi so neizkušeni igralci, ki niso šli skozi že utečen način vzgoje. Športniki na igrišču so se obnašali nepričakovano, nekako tuje. Njihova oblačila in dresi so bili nevsakdanji, a najhuje od vsega je bilo spoznanje, da zmagovalna ekipa ni mela prave strategije, zato po vsej verjetnosti ne bo uspešna na večjih tekmovanjih, kjer bodo odločale izkušnje in posebne strategije onemogočanja nasprotnika in tako naprej. Zato so sprejeli odločitev, da je nova ekipa sicer relativni zmagovalec, kar pomeni, da je zmagala samo na športnem igrišču, na vseh ostalih prizoriščih pa ni bila kos že afirmiranim ekipam in igralcem. Tisti, ki smo prebrali in prebiramo kakšno literaturo in ne znamo samo šteti, lahko potegnemo kakšno vzporednico z dogodki, ki so se in se še odvijajo v našem političnem prostoru. Moramo pa vedeti, da si ljudje želijo poštene igre in predvsem poštenega dela, zato so se pripravljeni odločno truditi in tudi delati.
Spoštovani! Predsednik naše države ni kar tako si ga bodi oseba. Ima visok ugled med ljudmi v naši državi in tudi na mednarodni sceni, zato je vredno prisluhniti njegovim besedam in pobudam, ki jih izreče po dolgem in pravem premisleku.
Državljanke in državljani, ki so nas izvolili in nam zaupali poslanstvo, da vodimo državo, pa so na volitvah dali jasno in nedvoumno sporočilo: želijo spremembe.
Prepričan sem, da boste, bomo storili prav, če danes podprete in podpremo Zorana Jankovica za mandatarja nove vlade Republike Slovenije. Jaz bom to storil. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospa Alenka Pavlič ima besedo, nato gospod Ivan Grill.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Spoštovane kolegice in spoštovani kolegice!
Za nami so prve predčasne volitve, na katerih nam je bila vsem devetdesetim poslancem zaupana odgovorna naloga. To nalogo nam je zastavilo ljudstvo, saj nam je s tem izkazalo pomembno zaupanje za odgovorne odločitve. Predsednik države se je odločil, da podeli mandat relativnemu zmagovalcu na volitvah. S tem je velik del odgovornosti prenesel na našega predsednika gospoda Zorana Jankovica. S tem seveda zaupanje ljudi še vedno ostaja na nas poslancih, saj so nam ljudje na volitvah zaupali odgovorno nalogo, želijo, da delajo v dobro države in državljanov. Če nameravamo zavlačevati izvolitev mandatarja, to ne bo dobro za nikogar. Prosim vas, da glasujete za mandatarja in izvolitve ne blokirate. Ta izvolitev bo dejansko pomenila začetek sprememb, saj si vsi želimo, da začnemo delati na problemih, zaradi katerih smo pravzaprav bili izvoljeni. Ljudstvo želi spremembe na gospodarskih področjih, ljudstvo si želi podpore, socialne podpore ljudem, ki so v slabem stanju, da začnemo z našimi odgovornimi reformami v teh težkih in nepredvidljivih časih. Gospodarstvo in državljani nimajo časa za strankarska preigravanja in še morebitne predčasne volitve.
Še enkrat vas pozivam, odgovorno premislite, preden se odločite v dobro države, ne na lastne in strankarske interese. Glasujte za mandatarja, sama bom storila tako. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Hvala lepa.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, lepo pozdravljeni tudi z moje strani! Veseli me, da lahko prvič vodim tako pomembno sejo, ko volimo mandatarja. Ugotavljam, da do sedaj razprava poteka korektno, demokratično, kljub napetosti in različnim mnenjem in si želim, da bi tako nadaljevali tudi v prihodnje.
K besedi pa vabim gospoda Srečka Meha iz Poslanske skupine SD.
SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane poslanke, poslanci!
Danes tukaj v slovenskem parlamentu delamo tisto oziroma morali bi narediti tisto, kar od nas pričakujejo volivke in volivci. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov ste slišali, je bilo predstavljeno in temu ni kaj dodati z moje strani. Želel pa bi povedati nekaj o tem, kar ste vi, spoštovani kolegi in kolegice, povedali danes, in spomniti na to, kar od nas pričakujejo volivke in
20
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
volivci oziroma državljanke in državljani. Najprej o tem, ko govorimo o volilnih rezultatih, o levi in desni, o sredini, o tem, kakšen je kdo. Predvsem smo mi poslanci slovenske države in smo opredeljeni kot levi in desni tudi na podlagi rezultatov volitev, ki smo jih dobili. In volivci so se nedvoumno odločili za to, da dajo podporo, tako kot jo v parlamentu tudi imamo - dobili smo relativnega zmagovalca. Volivke in volivci so nedvoumno povedali, da zaradi tega, kar se je v preteklih letih dogajalo, tudi v preteklih treh ali štirih letih, pričakujejo spremembe. Spremembe so nakazali z različnimi deleži glasov strankam, tudi tisti stranki, katere član sem sam, Socialnim demokratom. Zaradi tega je danes izjemno pomembno, da govorimo o problemih, ki zadevajo našo državo in naš razvoj, ne pa, da govorimo predvsem o problemih vsakega posameznika. Seveda je zelo pomembno, kakšen problem ima kdo od nas, vendar pomembno je, da rešujemo državo kot celoto. In če želimo narediti dobro svoji državi, potem je prav, da čim prej dobimo vlado, mandatarja, da dobimo uspešno, pa tudi sposobno vlado, ki bo lahko delala, ne pa, kot so nekateri že povedali, da delamo že dvesto dni z vlado, ki nima polnih pooblastil.
Ko danes govorimo o vladi, ki je nekateri ne podpirate, za kar imate vso pravico, in govorite o desnosredinski vladi, oprostite, koga izločamo potem pri tem, ko se danes pogovarjamo o tem, kdo naj vodi državo? Mi, spoštovane poslanke in poslanci, vlada, ki jo bomo določili, desnosredinska opcija ali levosredinska opcija, leva ali desna? To ni najbistvenejše vprašanje, spoštovane poslanke in poslanci, najbistvenejše vprašanje je, da razumemo, kaj so nam volivke in volivci povedali, in tako tudi naredimo. Da nosimo svoj del odgovornosti, tako kot jo nosijo delavke in delavci, ki ne morejo sestaviti konca s koncem, tako kot to delajo upokojenke in upokojenci, mladi in brezposelni, invalidi, pa tudi narodne skupnosti ter vsi, o katerih smo danes govorili. Zato je izjemnega pomena, da razumemo ta trenutek, ki ga Slovenija krvavo potrebuje, da poskušamo vsaj malo iziti iz teh strankarskih okvirov, v katere smo se zabetonirali tako prekleto, da iz njih pravzaprav ne moremo priti.
Zato še enkrat prosim, apeliram in skušam povedati, da smo zavezani svojim volivkam in volivcem, da smo zavezani tistemu, kar smo pred volitvami govorili in rekli, da bomo naredili - da bomo sodelovali, da bomo konstruktivni, da bomo omogočili, da vlado dobimo. Dolgo traja to naše pogovarjanje in dogovarjanje, lahko tudi rečemo, predolgo, vendar če ne bomo hitro odločili, bo trajalo še dlje. To je naša odgovornost in sam absolutno menim, da je mandatar gospod Zoran Jankovic dobil mandat volivk in volivcev, da ima moj in naš glas. In vse, kar danes govorite o tistem, kaj ni prav, kaj se je v preteklosti dogajalo, v kakšni situaciji je Slovenija bila, kaj vse smo zamerili - tudi sam bi lahko marsikomu tukaj, tudi gospodu Zoranu Jankovicu, kaj zameril in se z njim ne bi mogel strinjati. Toda, oprostite, dobil je legitimne glasove volivk in volivcev, zato je prav, da to voljo razumemo in mu damo podporo. To je naša vloga, da razumemo, kaj Slovenija ta trenutek potrebuje. Še enkrat: potrebuje vlado, učinkovito, uspešno, v kateri bomo sodelovali in kjer bo šel vsak vsaj malo
preko tistega, kar misli, da je edino pravilno, pa naj gre za desno stranko, levosredinsko ali za levo. Morda bo še kdaj priložnost, da natančno opredelimo, katera je desna in katera leva stranka. Sicer pa mislim, da smo vsi v parlamentu, kjer danes delamo odločilen korak za to, da bo Slovenija ostala uspešna država oziroma da bo postala, če že ni danes, in da bo uspešnejša. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim mag. Barbaro Žgajner Tavš iz Pozitivne Slovenije. Pripravi naj se gospod Alojzij Potočnik.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovane državljanke in državljani!
Čas, ki je pred nami, za politike in za državljane je težak. Niti nočem ponavljati, da je brezposelnost v nekaterih krajih po Sloveniji dosegla ali celo presegla magičnih 16 %, da je za marsikoga sistem socialne pravičnosti utopija, bitka za brezplačni paket. V tej zgodbi ne more biti vprašanje, ali lahko delamo skupaj, temveč dejstvo, da moramo, da potrebujemo verodostojno vlado, in to takoj. Zato sem mnenja, da ni dobro, da iščemo izgovore pri programskih razlikah ali ideoloških delitvah. Verjamem namreč tudi v pregovor, da kdor ne namerava nekaj storiti, išče izgovore, in, da kdor je pripravljen kaj storiti, ta bo našel pot. 90 nas je. 90 tistih, ki so nam ljudje, volivke in volivci, podelili mandat, da v njihovem imenu odločamo o njihovi oziroma naši skupni usodi. Danes smo krojači, ki ne le, da popravljamo tisto, kar je v 20-letni zgodovini samostojne države začelo pokati po šivih, danes smo krojači, ki krojimo našo skupno prihodnost. Če je politika na slabem glasu, in v preteklih tednih smo veliko pripomogli k temu, da se je takšno prepričanje le še poglobilo, lahko danes pokažemo, da smo sposobni na tem nivoju začrtati nove vrednote, ki naj bodo vodilo našega skupnega družbenega razvoja.
Ne verjamem v naključja. V teh dneh se v Mariboru in v nekaterih rugih slovenskih mestih začenja evropska prestolnica kulture pod sloganom Turning point - preobrat. Naj bo to, spoštovane kolegice in kolegi, simbolični trenutek. Čas je za politiko korporativne družbene odgovornosti, zato potrebujemo odločitev za odgovornost, ki v splošnem pomeni odgovornost za rezultate političnega delovanja.
Zavestno smo se podali na to pot. Realno vemo, da ne bo enostavna. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, kandidat za premierja nove vlade, se je optimistično in odgovorno dogovarjal in prilagajal svoj oziroma naš volilni program zahtevam, idejam in videnju vseh potencialnih koalicijskih partnerjev. Težko zato pristajam na razmišljanje, da med 90 izbranci ljudstva, ki imamo moč odločanja, vlada antipatija, ker je to negativno destruktivno čustvo. Raje rečem, da so naši pogledi kljub dogovarjanjem ostali nekoliko drugačni. Ampak krepostni bomo takrat, spoštovane kolegice in kolegi, ko bomo ravnali krepostno in navkljub različnim pogledom delovali v interesu države. Predsednik DeSUS je danes dejal, da ima Zoran Jankovic veliko poguma. Pogum je potreben. Včasih tudi za sanje. Nedvomno pa za
21
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
delovanje, za napredek. Tudi zato, ker ima Zoran Jankovic pogum, ne odstopa od svojih obljub in od svoje odgovornosti.
Čaka nas torej veliko obveznosti, zato ni in ne bo časa za medsebojno razprtije, razlikovanje po barvi, kaj šele za zamere. Treba bo stopiti skupaj in pomagati državi Sloveniji, da se izvleče iz globalne krize, v kateri se je znašla v skupnem evropskem prostoru. Tu je v času, v katerem živimo in krojimo usodo naše prihodnosti, brezizhodno, nujno potreben konsenz vseh, ki smo na volitvah dobili zaupanje. Zato ni pomembno, katere ideološke obarvane stranke, levosredinske, desnosredinske, so v preteklosti izgubljale, katere pridobivale. Ljudje so dali jasen signal. Ta signal je v Državni zbor prenesel tudi predsednik republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Danes odločamo o tem, po kateri poti bomo hodili v prihodnje. Jaz sem za stopanje po poti pozitivnih vrednot, kot je kandidat za predsednika vlade danes že dejal:" Delati bolje in živeti lepše."
Sicer pa, spoštovane kolegice in kolegi, vest, po kateri se je človek dolžan ravnati, pravijo, je nezasluženi božji dar. Je pa tudi sodba človeškega razuma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospod Alojzij Potočnik iz Pozitivne Slovenije. Pripravi naj se gospa Janja Klasinc.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani!
Nekaj o krizah, vladanju v njih in kar gre zraven ob današnji priložnosti. Pri tem se bom opiral na razmišljanja nekaterih uveljavljenih avtorjev predvsem razvitih demokracij, da ne bom izumljal tople vode in izvirnosti. Najprej pa nekaj besed nujnega uvoda.
Najbrž sta dve najpomembnejši vprašanji pred nami. Prvič. V čem je odločilna konstrukcijska napaka sistemov, ki se ubadajo s simptomi nezmožnosti vladanja? In drugič. Kakšni so argumenti proti uspehu strategij, ki jih predlagamo?
Najprej o nezmožnosti vladanja, o kateri ne govorimo samo mi kot država, ampak tudi ves svet. In ne samo zadnja leta. Tu je pravzaprav poseben primer splošne patalogije družbenih sistemov ali drugače in pobližje - družbenim sistemom ni mogoče vladati, če s pravili, ki se jih držijo njihovi člani, kršijo nujne zakone funkcioniranja, ki za njih veljajo, da sploh obstanejo. Naj spomnim na prejšnji sklic, na razvpito delo na črno. Zelo poučna, zelo vpadljiva in zelo draga izkušnja. Pri tem je pomembno dejstvo predvsem razhajanje med pričakovanji ljudi in politično administrativno zmožnostjo, zmogljivostjo vladanja. Tako krizni simptomi nastajajo tudi in prav zato, ker se kaže vse večja razlika med obsegom zahtev in usmerjevalno zmogljivostjo. In znanih je več mehanizmov proti temu več ali manj znanemu dejstvu, temu neizbežnemu pojavi. Najprej so tu institucije socialne kontrole, nato mehanizem filtriranja želja, potem zmanjševanje tako imenovanega učinka strankarske konkurence, ki podžiga inflacijo želja med ljudmi, in tudi internacionalni prenos normativnih zahtev, na primer iz Evropske unije in podobno, ter še in še bi lahko našteval. Dejstvo pa
je, kot vidimo, da gre za važen argument kompleksnosti, ko se ekspotencialno veča število strateških postavk, hkrati pa imamo opravka s pojemajočo usmerjevalno zmogljivostjo države. Da poudarim, razmišljanje in izkušnje v svetu in razvitih demokracijah kažejo, da je vstop iz zožene v razširjeno zavest mogoč na ravni družbe samo, če se posreči razširiti temelj soglasja in s tem zmožnost za absorbiranje konfliktov. Z drugimi besedami, medsebojne odvisnosti je mogoče primerno upoštevati, dolgoročne politike pa je mogoče zasnovati le tedaj, kadar se posreči konsolidirati in uskladiti bazo soglasja.
Spoštovani kolegi! Stvarna in časovna razširitev akcijske delujoče zmogljivosti, tiste, ki jo rabimo, državne politike, je lahko uspešna le tedaj, kadar so njen sestavni del ekonomska, socialna in politična zavezništva. Soglasje, naj ponovim, je torej tista odločilna politična ožina, skozi katero mora
prej omenjena povezovalna zavest. Hkrati je to tudi največji prispevek, če smem poudariti, k stabilizaciji v pogojih konkurenčne strankarske demokracije, s katero, kot vidite danes, imamo velike težave. To si je treba preklicati v spomin zdaj ali kadar koli. Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim gospo Janjo Klasinc, potem pa naj se pripravi gospod Jožef Horvat.
JANJA KLASINC (PS PS): Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani kandidat za predsednika Vlade, gospod Jankovic, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Priznam, da sem si vnaprej pripravila nekaj tez, o katerih bi govorila, pa bom morala verjetno svoje izvajanje precej spremeniti, ker se nočem ponavljati. Mnogo ljudi je že povedalo marsikaj, kar sem želela povedati tudi sama.
Rada pa bi povedala še enkrat, kaj pomenijo volitve 4. decembra preteklega leta. Nihče nikoli ni govoril, čeprav nam je bilo to očitano, da smo v Pozitivni Sloveniji razumeli te volitve kot absolutno zmago. Ne. So pa te volitve absolutna zmaga novega. Vprašanje je, ali bomo v tem parlamentu to zmago dovolili. Kaj so nam povedali volivci? Volivci so na povedali, da v glavnem nočejo starih obrazov. Poglejmo se, ogromno je med nami novih ljudi, malo nas je, ki smo prišli iz prejšnjega sklica, še večje zaupanje pa so položili v današnjega kandidata za mandatarja, ki jim je prinašal neko novo upanje. Zakaj upanje? Zaradi tega, ker so se, priznajmo, naveličali starih političnih obrazov, obrazov, ki so do zdaj obljubljali veliko, pa niso uspeli marsičesa postoriti. Mnogi so bili v tem neuspešni, mnogi so bili delno uspešni, vendar ljudje so menili, da je treba nekaj spremeniti. In zato mislim, da je treba temu upu, tem pričakovanjem ljudi dati priložnost. Več kolegic in kolegov je danes govorilo v razpravah o teh naših razprtijah Poglejte, dejansko mi nismo bili na teh volitvah izvoljeni zaradi tega. Zakaj je toliko žensk izvoljenih? Zaradi tega, ker pričakujejo vsi, ženske smo bolj praktične, mogoče se znamo tudi bolj mirno pogovoriti, mogoče so pričakovali od nas, da bomo poskušale ženske premostiti marsikatere težave. Torej,
22
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
spoštovane kolegice predvsem, poskušajmo delovati v to smer.
Jaz bi povedala nekaj o teh zadnjih izkušnjah pri usklajevanju koalicijskega sporazuma. Ugotovila sem, ko sem brala vse programe strank pred volitvami in tudi sedaj potencialnih koalicijskih partnerjev, da imamo zelo podobne prioritete. To je popolnoma razumljivo, ker vemo, kaj šepa in kaj je nujno v Sloveniji in v Evropi storiti. Seveda pa vidimo različne poti, kako priti do teh ciljev. In ravno gospod Jankovic je v svoji dosedanji karieri dokazal, da lahko usklajuje te različne poglede. Gospod Jankovic je sposoben kompromisa, čeprav mu mnogi pripisujejo, da to ni res. Ima pa neko odliko, ki je pa mnogi med nami nimamo ali pa nimajo, eno veliko odločnosti takrat, ko je kompromis sklenjen. In to potrebuje Slovenija danes.
Povedala bi samo za konec še eno kratko anekdoto, kako sem spoznala gospoda Jankovica. On verjetno tega niti ne ve. Spoznala sva se pred šestimi leti v hipermarketu Mercator, ko smo se srečali s skupno prijateljico in ko naju je po dveh minutah zapustil na opozorilo zaposlenega v Mercatorju, da je nastal problem pri neki blagajni. Veste, takrat je bil gospod Jankovic predsednik uprave. Povejte mi, koliko predsednikov uprav gre takoj pomagat svojemu zaposlenemu in takoj prisluhne njegovemu problemu. Veste, malo je takih ljudi med vsemi nami in mislim, da bi na tem morali graditi. Morali bi graditi na tem, da vsakemu prisluhne. Gospod Jankovic je imel redne sestanke s svojimi meščani v Mestni občini Ljubljana. Vsak, ki je prišel k njemu, od popolnoma anonimnega človeka do mogoče kakšnega vplivneža, je naletel na razumevanje in na odprta ušesa. Ampak poglejte, to je vendarle naše poslanstvo. Ali ni to poslanstvo vsakega poslanca in politika, da pomaga ljudem? Jaz vam zagotavljam po teh kratkih izkušnjah z gospodom Jankovicem, da je pripravljen prisluhniti vsem, tudi tistim, ki morda mislijo, da jim noče. Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Gospod Jožef Horvat, pripravi pa naj se gospod Gašpar Gašpar Mišic.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade gospod Zoran Jankovic!
Slovenija je v lanskem, našem jubilejnem letu padla na najnižjo raven v vsej njeni zgodovini. Po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, smo konstantno beležili rast, Slovenija pa se je vzpenjala na evropskih in svetovnih lestvicah, ki merijo uspešnost države. Slovenija je kot prva izmed novih držav, članic Evropske zveze, prevzela evro, predsedovanje Svetu Evropske zveze v prvi polovici leta 2008 pa je bilo za nas veliko priznanje in zaključek naše dolge poti domov, domov v Evropo. To je bil čas, ko so slovenski politiki dobivali priznanja in nagrade. Ne doma, ampak v Evropi. Kljub temu da je iz razumljivih razlogov zaupanje v politiko drastično padlo, da je bilo všečno manipulirati z izjavami, "nisem in nikoli ne bom politik", kljub temu da se je na javnomnenjskem trgu
dobro prodajala nova družbena paradigma, "dol s političnimi strankami", torej dol z demokracijo, kljub temu so poslanci 20. septembra lani premogli dovolj modrosti in prekinili agonijo ter odprli vrata za novo oblast, ki naj bi bila logično povsem drugačna oblast. In na tem mestu tem poslancem velja izreči vse priznanje. Evropa, predvsem pa velik del državljanov je pričakovalo, da bo Slovenija sledila normalni politični logiki in zamenjala neučinkovito oblast, kot so to v zadnjem času storile druge evropske države in sooblikovale novi politični zemljevid Evrope. V Sloveniji se to ni zgodilo. Na pobudo in pod taktirko starih in evropsko preživelih političnih sil se je zgodila propaganda, ki je obljubljala volivcem neuresničljivo. Šlo je torej za reševanje stare opcije, ne pa za reševanje Slovenije. Zato v volilni tekmi ni bil poudarek na sanacijskem programu države in viziji za skupno slovensko stvar, ampak na programu proti nasprotniku, proti desnici. In tako je očitno še danes. Že dvajset let se soočamo s slovenskim demokratičnim defektom.
Spoštovani kandidat za mandatarja, gospod Zoran Jankovic! V Novi Sloveniji priznavamo vašo relativno zmago na lanskih predčasnih volitvah. Zaupala vam je četrtina udeležencev volitev in še dobre tri odstotne točke več. Od začetka naših pogovorov smo vam iskreno povedali, da na nas ne morete računati v koaliciji. Te odločitve Nove Slovenije ne razumite kot srdito nasprotovanje vaši stranki, še manj vam osebno, ampak kot ugotovitev, da imamo pač različne poglede za razvoj slovenske družbe in države, in da bi verjetno ta različnost slabo vplivala na stabilnost koalicije. Po nekaj prvih lekcijah v Državnem zboru pa je gotovo nastopil tudi čas, da priznate, da ste politik. Na prvem ministrskem mestu potrebujemo namreč politika. Menedžerji, in to dobri, so nujni na nižjih ravneh izvršilne oblasti. Imamo seveda tudi veliko skupnih pogledov, pa gradimo skupaj na teh. Morda v opoziciji, morda v zavezništvu za Slovenijo. Osebno mi je lepo pri srcu, ker vem, kaj vam pomeni vaša družina, vem, da vam je sveta, tako kot je meni moja. Vseh nas 90 tukaj pa imamo dolžnost, da permanentno ustvarjamo enake možnosti za vse slovenske družine na izobraževalnem, socialnem in poslovnem področju. Enotna sva si tudi po prepričanju, da ima Slovenija najlepšo prestolnico na svetu. Pri tem imate prav vi velike osebne zasluge. Obžalujem pa, da v svojem programu po logiki najlepše prestolnice niste napisali, da bo Slovenija ob koncu mandata imela tudi najlepše podeželje. Podeželje, gospod Jankovic, predvsem mislim na tisto 200 km oddaljeno od prestolnice, na deželo ob Muri, je danes na intenzivni negi in se dnevno bori za preživetje. Če vam bo zaupano vodenje vlade, vas prosim, resnično prosim, da pazljivo spremljate prodajo še zadnjih gospodarskih subjektov v državni lasti v Prekmurju. O tem ste do potankosti informirani. Govorim o poslovnem sistemu, ki so ga zgradili naši očetje in dedje. Z njim smo povezani eksistenčno in čustveno. V svoji predstavitvi ste me razočarali in tudi sami ugotovili, da ste malo govorili o Evropski zvezi. Moram reči, da sem pričakoval, da nam boste postregli z morebitnimi neformalnimi pogovori s politiki, ki imajo v Evropski zvezi karizmo
23
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
in vizijo izhoda iz krize. Kandidatu za mandatarja želim, da bi bil boljši timski igralec, da bi si ustvaril dovolj močan tim. Tim, ki mu bo poštenost in pravičnost pred učinkovitostjo. Zaključujem še z zadnjo našo skupno mislijo, skupno vizijo. Tako kot Pozitivna Slovenija tako je tudi Nova Slovenija pred volitvami govorila o upanju. Vrnimo upanje Sloveniji, in to iskreno. Moje podpore vaši kandidaturi gospod Jankovic ne bo, ker Novi Sloveniji niste niti poslali koalicijskega sporazuma, kot pravite, niti ga Nova Slovenija ni parafirala. Glasoval bom pa tako kot vedno - po svoji vesti. Hvala lepa.
PREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Gospod Gašpar Gašpar Mišic ima besedo. Potem pa naj se pripravi dr. Andreja Črnak Meglič.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovana podpredsednica državnega zbora Ljudmila Novak, spoštovane kolegice in kolegi!
Prihajam z Obale, kjer smo se volivke in volivci jasno opredelili, koga želimo za mandatarja. In tukaj kličem: Dober dan Slovenija in srečno Slovenija! Pred nami je pomemben in odločilen trenutek in naj že na začetku ovržem vse govorice, spoštovana podpredsednica in kolegice in kolegi, da bi kdorkoli v Pozitivni Sloveniji ponujal ali trgoval z glasovi, kot sem sedaj dobil informacijo, da to ponujamo. Problem je v določenih drugih poslanskih skupinah, kjer ne dopustijo, ne dovolijo, da bi se posamezne poslanke in poslanci sami odločili na tajnem glasovanju, koga želijo za mandatarja. In to me skrbi.
Predsednik države gospod Danilo Turk, ki predstavlja najvišjo moralno avtoriteto, je podelil mandat za sestavo vlade Zoranu Jankovicu, ker se tako kot mnogi zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašla naša skupna domovina, ki so jo večni politiki in visoko izobraženi strokovnjaki po 20 letih samostojne države pripeljali do beraške palice. Pri tem je zanimivo, da se prav nihče ne počuti odgovornega. Še več, najbolj odgovorni nimajo niti moralnega mačka in ne slabe vesti. Predvolilne obljube vseh strank so bile, da bodo v kriznem času konstruktivne in kooperativne, ne glede na to, ali bodo v koaliciji ali v opoziciji. Tukaj bi rad ponovil in poudaril, kot sem nekoč že povedal, da poslanke in poslanci na volitvah nismo dobili podeljene niti zmage, niti poraza, temveč predvsem veliko odgovornost do vseh državljank in državljanov, do socialno najbolj šibkih, do otrok, do mladine, do delavcev, do kmetov, do upokojencev in do našega okolja, do naših vasi, do naših mest, do vsega, kar nas obdaja na tem svetu in še dlje.
V obdobju po volitvah vsega tega, žal, nisem opazil. Nasprotno. Bili smo priče raznim spletkam in taktiziranju, kar me žalosti. Kljub temu nikoli ni prepozno za pozitivne misli in dobra dejanja, kajti dobro je delati dobro in dobro se z dobrim vrača. Zato ste vsi poslanke in poslanci prisrčno vabljeni v zavezništvo za Slovenijo. Zaupajte svoj glas operativcu, sposobnemu in dokazano učinkovitemu gospodarstveniku Zoranu Jankovicu. Bolje je, da se novi mandatar, glede na te očitke, ki se iz dneva v dan stopnjujejo, da se mora učiti in naučiti politične drže, kot da se mora
učiti gospodarstva in poslovnih zakonitosti. Z morebitno napovedano obstrukcijo se kaže nezaupanje v lastne poslanke in poslance ter nedopustni odvzem državljanske pravice poslankam in poslancem, da izrazijo svojo voljo na tajnem glasovanju. Vrnimo upanje in zaupanje v državo Slovenijo! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospa dr. Andreja Črnak Meglič. Pripravi pa naj se gospod Peter Vilfan.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!, Gospod kandidat za mandatarja, gospod Zoran Jankovic, tudi sama bom podprla vašo kandidaturo, in sicer iz treh zelo pragmatičnih razlogov.
Prvi razlog je v tem, da so volivke in volivce nesporno sporočili, koga želijo za svojega mandatarja. Ne tiste, ki so tri leta vztrajno rušili vlado Boruta Pahorja, pač pa neko opcijo, ki uliva zaupanje in to je, da bomo šli naprej. Drugi razlog je, ker so naši programi kompatibilni. Do neke mere se odražajo tudi v koalicijski pogodbi, seveda bi si želela, da bi se odražali bolj. Sama sem več ur preživela na usklajevanju koalicijske pogodbe in moram povedati, da je vsak, ki je moral stopiti korak nazaj, zato da smo našli vsebine, ki so zadovoljevale vse. Zato me v toliko večji meri preseneča odločitev naših kolegov, ki so zelo vztrajno vsiljevali svoje rešitve, mislim predvsem na poslance liste gospoda Viranta. Z njimi smo dosegli dogovor, sedaj pa slišimo, da ta dogovor, ta usklajenost ni zadostna.
V čem je ta kompatibilnost? Ta kompatibilnost se kaže v tem, da zagovarjamo usklajen gospodarski in socialni razvoj. Kaj nam bo gospodarska uspešnost, če nimamo nobenega posluha za človeka, za njegove stiske, v katerih živi danes? Njegova prednost je v tem, da zagovarja pokojninsko, zdravstveno reformo na način, kot smo jo zagovarjali v naši stranki, a v danih družbenih razmerah nismo bili uspešni. Prepričana sem, da bomo z zdajšnjim dogovarjanjem, razumevanjem objektivne situacije, v kateri se nahajamo, našli skupni jezik. In še bi lahko naštevala. Morda tudi to, da se zavzemamo vsi skupaj za to, da se socialna razlike med revnimi in bogatimi ne bi povečevale. Nedavno sem prebrala v kolumni gospoda Kastelica, da je bil največji uspeh gospe Margaret Thacher, da je v svojem mandatu uspela povečati stopnjo tveganja revščine. Ostalih rezultatov nismo videli. Zato sem ostro proti taki politiki in sem za politiko, ki smo jo zapisali tudi v koalicijski pogodbi.
Tretjič, svetovne razmere.Že ko je padala vlada našega predsednika Boruta Pahorja, smo zelo jasno opozorili, da se bo naša predalpska državica predolgo ukvarjala sama s seboj. Tudi sedaj se ukvarjamo sami s seboj, kot da se okrog nas ne dogajajo tektonski premiki in usodne posledice, ki se bodo zgodile tudi za naš razvoj in našo državo. Vlado potrebujemo čim prej, v skladu z voljo volivcev, zato bom gospoda Jankovica podprla.
In še nekaj, drage kolegice in kolegi, politika ni zgolj boj za oblast, politika je tudi delovanje za javno dobro. Spomnite se kdaj na to.
24
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospod Peter Vilfan, pripravi pa naj se mag. Lejla Hercegovac.
PETER VILFAN (PS PS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za predsednika Vlade!
Odločitev o tem, da danes sodelujem v tej razpravi, je pri meni padla praktično tik pred začetkom današnje seje, in to iz preprostega razloga, ker sem ocenil, da je prav, da izrazim podporo človeku, ki ga poznam že skoraj petintrideset let in s katerim dobro in plodno sodelujem zadnjih pet let.
Bom pa kratek in jasen. Mi danes tukaj odločamo o tem, ali bomo človeku, ki je dokazano sposoben, uspešen, delaven, energičen in pa, po potrebi, tudi avtoritativen, vendar v tistem pozitivnem smislu te besede, dali možnost, da s svojo ekipo oziroma vlado to državo popelje iz izjemno težke situacije, v kateri se je znašla. Odločamo o tem, ali ima volja volivcev v tej državi svojo težo ali besedo oziroma odločitev predsednika države res kaj velja, in odločamo o tem, kako bo ta parlament deloval v prihodnje oziroma v tem novem mandatu in sestavi. Odločamo tudi o tem, ali bomo volivkam in volivcem poslali pozitivno sporočilo, da smo sposobni skupaj delovati v dobro Slovenije, da lahko presežemo razlike med nami vsaj pri tako pomembni odločitvi, kot je ta današnja.
Verjamem in prepričan sem, da je med vami, oprostite, med nami, veliko takšnih, ki ste sposobni preseči dileme, ovire, tudi zaobljube, ki vam jih nalagajo strankarske, ideološke ali kakršne koli druge zaveze. Zato vas pozivam, da glasujete, ne obstruirate, ponavljam, glasujete po svoji vesti in s svojo glavo in predvsem v interesu naših državljank in državljanov. Končajmo danes to zgodbo in začnimo novo, tako kot so jo izbrali volivke in volivci. Začnimo delati, ustvarjati, predvsem pa začnimo sodelovati in spoštovati drug drugega. Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima mag. Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Se
odpovedujem razpravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Potem pa ima besedo mag. Borut Ambrožič.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica, kolegice poslanke, kolegi poslanci ter prisotna in sicer širša zainteresirana javnost.
Seveda bom podprl gospoda Zorana Jankovica za mandatarja, ne kot relativnega najverjetnejšega morebitnega, ampak pravega mandatarja. Razlogov za to pa je seveda veliko, želel pa bi izpostaviti predvsem tiste, ki so botrovali tudi moji odločitvi za kandidaturo na listi Pozitivne Slovenije.
Gospod Zoran Jankovic me je prepričal kot nekdo, ki mu lahko zaupam zaradi vsega njegovega dosedanjega dela in rezultatov v realnem sektorju, v zadnjih letih seveda tudi na podlagi njegovih
rezultatov dela v Mestni občini Ljubljana, predvsem pa me je prepričal kot raziskovalcu in pa poznavalcu področja družbene odgovornosti, kot nekdo, ki to, bi rekel, evropsko paradigmo živi in dela v svojem vsakdanjem osebnem in poklicnem življenju, kar pomeni po domače skrb za sočloveka, skrb za okolje oziroma naravo in pa skrb za družbeni razvoj kot takšen.
Ni slučaj, da smo si nadeli v nazivu Liste Zorana Jankovica tudi pridevnik "pozitivna" oziroma bi rekel v seštevku "Pozitivna Slovenija", saj smo vsi, ki tukaj sedimo v tej skupini - brez izjeme, pozitivno naravnani. Ponosen sem, da lahko delujem v okviru te skupine, ki si želi za Slovenijo predvsem pa njene ljudi boljše življenje. Vsako izmed nas ima za seboj poklicno kariero, na kateri smo se soočali s takšnimi ali drugačnimi preprekami. Mnogi, med njimi tudi mediji, vidijo današnje glasovanje kot neke vrsto prepreko, osebno pa sploh ne, saj vidim to kot neko priložnost, ob kateri lahko vsak izmed nas glasuje po svojem osebnem prepričanju in presoji v dobrobit državljanov in državljank, ki so na tokratnih volitvah izrazili večinsko podporo prav Listi Zorana Jankovica, Pozitivna Slovenija.
Danes bo zato veljal pogum in presežnik strankarske uokvirjenosti, zato si želim glasovati pozitivno za dobrobit Slovenije. Ker pa delujem tudi na področju zdravstva oziroma zdravstvenega varstva, mi dovolite, da nekako zaključim svojo predstavitev oziroma argumentacijo, zakaj bom podprl kandidata za mandatarja gospoda Zorana Jankovica. Pozitivni izvid pomeni nekaj negativnega samo v zdravstvu, zato si želim ob današnjem glasovanju pozitivni izid. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospod Mirko Brulc. Pripravi naj se gospa Renata Brunskole.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi cenjeni gospod kandidat!
Predsednik republike je predložil Državnemu zboru, da za predsednika vlade izvoli gospoda Zorana Jankovica. Na ta način je spoštovana volja volivk in volivcev. Socialni demokrati razumemo to podelitev mandata gospodu Jankovicu v teh sicer težkih gospodarskih in socialnih razmerah kot odgovornost, da zagotovi zadostno podporo parlamentarnih političnih strank za svojo izvolitev za predsednika vlade. Socialni demokrati bomo pri tem pomagali s svojimi desetimi glasovi.
Pri tem želimo poudariti, da podpora nikoli ni bila in tudi danes ni samoumevna. Kaj nas je vodilo pri odločitvi o podpori?
Prvič, Socialni demokrati želimo, da Slovenija v najkrajšem času dobi vlado s polnimi pooblastili, zadostno podporo v Državnem zboru, kajti le tako bodo ustvarjeni pogoji za vladanje z veliko odgovornostjo, kjer bomo morali skupaj poiskati čim širšo podporo in družbeno soglasje, če želimo Slovenijo potegniti naprej.
Drugič, Socialni demokrati smo intenzivno sodelovali pri oblikovanju vsebine koalicijske zaveze, ki je nastajala v krogu štirih strank, ki so
25
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
uspele poiskati skupne točke programov in s parafi so potrdile zadostno jamstvo za ohranitev socialne države, ki temelji na solidarni, pravični družbi, kar je za nas, Socialne demokrate, ključno.
In tretjič, Socialni demokrati predstavljamo pomemben element državotvornosti in stabilnosti družbe. Naša pretekla ravnanja to potrjujejo. Socialni demokrati se še zlasti v teh težkih, splošno družbenih razmerah zavedamo nevarnosti vsega tistega, kar našo družbo, žal, deli in ne združuje. Zato bosta strpnost ter konstruktivnost zelo pomembni pri iskanju najboljših rešitev za našo državo v naše skupno dobro. Prav zato bomo in bom tudi sam glasovali za Jankovica. Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim gospo Renato Brunskole. Pripravi naj se gospod Matjaž Zanoškar.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za predsednika vlade!
Današnji dan je zelo pomemben dan za Republiko Slovenijo, za državljanke in državljane, ki od nas poslank in poslancev Državnega zbora pričakujejo, da bomo z zavedanjem naše današnje zgodovinske odgovornosti, v skladu z ustavo, danes izvolili predsednika vlade gospoda Zorana Jankovica oziroma da bomo danes izrazili svojo voljo, torej tudi to, da bomo danes glasovali, ne tako, kot me ljudje s sporočili obveščajo, da je v medijih navedeno, da nekatere politične stranke oziroma poslanci razmišljajo o tem, da ne bi šli glasovat, da bi obsedeli v dvorani in obstruirali glasovanje. Nekateri celo navajajo, kot so že nekateri kolegi prej omenili, mnenje vidnih predstavnikov posameznih političnih strank o obtožbah proti kandidatu gospodu Zoranu Jankovicu, o glasovih in tako dalje. Menim, da v danem trenutku ljudje, ko nas danes poslušajo, nekdo je celo napisal: "Gospa poslanka, volili smo vas, predlagamo vam, da tudi vi sploh ne glasujete. Tudi Pozitivna Slovenija, tudi koalicija ne. Kaj pa se to pravi?" Vendar jaz sem prepričana, da smo tu v tej dvorani poslanke in poslanci Državnega zbora nadvse odgovorni. Odgovorni smo predvsem do naših volivk in volivcev, kot sem sama do le-teh iz Bele krajine. Prepričana sem, da ljudje, ki nas danes poslušajo in opazujejo, ne morejo verjeti, da lahko nekdo reče, da bo obstruiral glasovanje. Verjetno tudi ne verjamejo, da kdo od predsednikov ali vidnih predstavnikov posameznih političnih strank kakorkoli deluje obtožujoče. Tu prisotni pravniki, sodniki ali kakršnikoli strokovnjaki s posameznih področij bi verjetno o tem lahko sodili, sama na tem področju nisem toliko podkovana. Vendar je bilo od današnjih sporočil tudi nekaj pozitivnih. Eno izmed njih je sporočilo upokojene učiteljice iz Bele krajine, ki mi je napisala: "Upam, da bo danes prevladal razum. Da se bo danes le odločilo tako, kot so izrazili željo volivci." Izražena je bila volja državljank in državljanov. Človek, ki ga Slovenija potrebuje, da bo vodil vlado, mora imeti veliko delovne discipline, veliko odločnosti, vztrajnosti, poguma, pravo vizijo v teh kriznih časih, hkrati pa mora ohraniti zaupanje, ki so ga na volitvah izkazali državljanke in državljani
Republike Slovenije v največjem številu glasov in najvišjem odstotku. Volivke in volivci so z največjim številom glasov zaupali Pozitivni Sloveniji in njenemu predsedniku gospodu Zoranu Jankovicu. Zato predlagam, da danes izkažemo spoštovanje in odgovornost nas, poslank in poslancev, do naših volivk in volivcev, in vsak od nas mora pomisliti predvsem na njih. Namreč, rezultat predčasnih volitev je pokazal, da moramo dati priložnost gospodu Zoranu Jankovicu in ga izvolimo za predsednika Vlade Republike Slovenije. In kot je gospod Zoran Jankovic v današnji predstavitvi programa poudaril - če sem prav razumela, pa verjamem, da sem -in je v predstavitvi programa izrekel, da je njegovo poslanstvo kot predsednika vlade doseganje ciljev v dobrobit državljank in državljanov Republike Slovenije, različnih, ne glede na to, kdo je kdo.
Naj za konec citiram navedbo gospoda Zorana Jankovica, da je njegova želja, njegov cilj, njegovo poslanstvo "delati bolje in živeti lepše", v dobrobit vseh nas, v kar sem prepričana tudi sama. Zato bom zagotovo glasovala za gospoda Zorana Jankovica kot predsednika vlade.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar. Pripravi naj se gospod Matjaž Han.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovana predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za mandatarja!
Težko je v tem trenutku dodati še kaj novega, kaj takega, česar v tej dvorani danes ne bi bilo že izgovorjenega. Vendar naj podam nekaj svojih razmišljanj in ob tem upam, da me zaradi tega ne boste preveč obsojali.
Skoraj samo po sebi je umevno, da stranka, ki je dobila največji odstotek glasov, dobi tudi priložnost in da mandatarja. Malo manj samoumevno je to, da ta stranka naredi dobro zgodbo o koalicijski zavezi in pridobi stranke, ki so enako misleče in najdejo v celotnem programu tudi svoj del programa. Tudi malo manj samoumevno je to, da kandidat, ki mu je ponujeno mandatarstvo, sprejme ta mandat, kajti mora se zavedati, da naša država v položaju, v kakršnem je, zahteva veliko naporov, veliko poguma, veliko odrekanj, da bi se razvijala naprej. Poznam kolega Zorana Jankovica in vse to so kvalitete, ki jih ima. Zato sem prepričan, da bo državo dobro vodil, če mu bo dana ta priložnost.
Ko nastopamo s kandidatom za mandatarja, nikakor ne mislimo in ne gledamo na to, koliko bo stranka ali on osebno od tega pridobil -ničesar zase, ničesar za stranko, nobenih osebnih koristi. Nasprotno, ponujeno mu je trdo, garaško delo, neizprosno odrekanje, in vse to, kar je potrebno za razvoj in napredek naše države v prid državljank in državljanov. Danes zjutraj, ko sem odhajal s Koroške, ki je večkrat od boga in Ljubljane pozabljena dežela, v kateri nismo mi in niso oni, pač pa so ljudje, ki so glasovali za SDS, tako za Državljansko listo, tako za SD, tako za Slovensko ljudsko stranko eno in isto - ujeti v pokrajini, ki že dlje časa trpi, ker je nerazvita in nima lastnih moči in potencialov, da bi si pomagala. In v tej deželi, ko
26
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
odhajam iz nje in grem v Ljubljano, me spremljajo zaskrbljujoči obrazi vseh Korošic in Korošcev in pravijo: "Za božjo voljo, nehajte se igrati in nehajte se prepirati in podrite ta politični peskovnik in začnite vendarle delati." In s tem apelom sem danes šel s Koroške, da bomo tudi v Državnem zboru prišli do zaključka te agonije, ki že dlje časa traja in zgleda, kot da je pacient na operacijski mizi, okrog njega so doktorji in se pogovarjajo in prigovarjajo, kako bodo začeli operacijo, medtem ko pacient umira. In takšno je mnenje na terenu, takšno je mnenje na Koroškem in takšno je mnenje tudi v članstvu vaših strank, ki so vas volile. In te odgovornosti bi se morali zavedati, odgovornosti, da v tem trenutku zavihamo rokave in začnemo delati za dobro državljank in državljanov ter za dobro države in bi morali biti prisotni tudi v tem trenutku, ko se na nek način odločamo o nekih zgodovinskih sklepih.
Ko razmišljam o tem, mi nehote pridejo na misel in v spomin tiste izjave nekaterih političnih veljakov in prvakov po volitvah, ki so bile nekako zgroženi nad rezultatom, ki so ga dosegli, in takoj v isti sapi, istem hipu tudi izrazili obžalovanje, da bo prišlo do predčasnih volitev. Danes ob teh razpravah me je strah, da se ne uveljavlja scenarij, ki mi ni poznan, scenarij, ki je mogoče poznan komu od vas, ki tu sedite: v tej smeri vse blokirati, vsemu parirati, ne dati možnosti še tako dobro mislečim in dobronamernim načrtom in strategijam in na nek način speljati ta scenarij, da pride do predčasnih volitev. Ali veste, kolegice in kolegi, konec koncev je tudi to ena od variant, ena od možnosti. Vendar najbrž se vsi dobro zavedate, da na koncu je izstavljen račun. Račun izstavijo volivke in volivci. Potegnejo črto in nagradijo ali pokarajo ali kaznujejo tiste, ki se nedržavotvorno obnašajo v tem času. Bojim se, in želim, da do tega ne pride. Želim da bi našli pot, ki bo strnila našo sinergijo in bomo čim prej prišli do vodenja te naše države.
Verjetno mi ni treba na koncu vsega ponavljati, da je moja podpora absolutna kandidatu za mandatarja gospodu Zoranu Jankovicu, v katerega imam zaupanje, verjamem, je upanje tako za državljanke in državljane, upanje in priložnost za našo državo. Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospod Matjaž Han. Pripravi pa naj se gospa Saša Kos.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegi, kolegice, spoštovani kandidat za mandatarja gospod Jankovic!
"Slovenija se je v času, ko bi bilo treba učinkovito sprejemati pravne in prave odločitve, znašla v popolni politični blokadi, ki predstavlja resno nevarnost za razvoj naše družbe. Sleherni dan nadaljevanja sedanje politične agonije je za Slovenijo izgubljen." Dragi moji, tako se je glasil del enega izmed pozivov na predčasne volitve in bi ga lahko sicer tudi uporabil za oris aktualnih razmer. Sam bi sicer za dogajanja, ki sledijo vsakim volitvam in je to neka običajna stvar, uporabil zmernejše tone, ne tako dramatične. Razprave s citatom pa ne začenjam zato, ker bi se želel obregniti ob ravnanje
njegovih piscev, ampak želim opozoriti na tisto, na kar smo Socialni demokrati opozarjali, ko se je začela kepa predčasnih volitev in z njo perspektivnost Slovenije neustavljivo kotaliti po pobočju navzdol, to je, da predčasne volitve same po sebi ne bodo rešile ničesar in bodo pomenile zgolj izgubo dragocenega časa za učinkovit spopad z negotovimi socialnimi in gospodarskimi okoliščinami. Ne glede na to, da so v omembi predčasnih volitev v političnih razpravah in medijih vse skozi sledili dramatični pridevniki "volitve 4. december 2011 niso prinesle pričakovanega radikalnega preloma". Niso prinesle! Generatorji ali pa idejni vodje ideje o predčasnih volitvah, ki so se prej zadovoljno muzali ob spodletelih vladnih poskusih potegniti državo iz krize, so v prvih taktih po objavi volilnih rezultatov izkazovali razočaranost, zmagovalec je namreč postal gospod Zoran Jankovic s svojo Pozitivno Slovenijo. Res je, da je njegova zmaga na volitvah po proporcionalnem sistemu relativna, a poudarjanje tega, za proporcionalni sistem še kako pomembnega dejstva zrelativizira legitimnost zmagovalca, da sestavi vladno koalicijo, kljub temu pa očitne volje ljudi ne spremeni. Zanimivo je tudi, da javnomnenjske raziskave, ki so bile pomembna referenca dela opozicije na poti k predčasnim volitvam, kažejo na veliko podporo oblikovanja vlade pod vodstvom Zorana Jankovica. Zelo zanimivo! Izkušnja s predčasnimi volitvami pa me navdaja z upanjem, da bomo, ne glede na nekatere prve izjave po volitvah, v prihodnje pomembne odločitve sprejemali bolj tehtno in z večjo mero odgovornosti. Ne nazadnje, vesel sem, da se v zadnjem obdobju v javnosti krepi spoznanje, da je bila smer sprememb, ki jih je predlagala Vlada Boruta Pahorja, prava in da se je socialdemokratska vlada v spopadu s krizo nepredvidljivih razsežnosti zavedala pomena ohranjanja vrednot, solidarne in socialno pravične družbe; in to ne glede na všečnost v javnosti.
Dragi moji, verjamem, da bomo lahko Socialni demokrati - in to sem prepričan - te vrednote še naprej jasno utrjevali samo v vladi Zorana Jankovica, zato bom danes z vso odgovornostjo glasoval zanjo. Mojo podporo pa bo gospod Jankovic užival, dokler bo kot predsednik vlade kazal sposobnost in pripravljenost ravnati odgovorno in delovati izključno za dobrobit ljudi. Od njega pričakujem, kar pričakujejo verjetno tudi avtorji poziva, ki sem ga v uvodu omenjal. To, da bo v skladu z ustavo služil ljudstvu in se zavedal, da si mora vsak dan znova zaslužiti njegovo zaupanje.
Ampak dragi moji, tudi poslanke in poslanci se moramo tega še tako zavedati; in tega ne pozabite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim gospo Sašo Kos, pripravi pa naj se gospod Ivan Vogrin.
SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kandidat gospod Zoran Jankovic, spoštovane poslanke in poslanci!
Vsak dan nas opozarjajo, da čas, v katerem živimo, ni dober. Z izvolitvijo Zorana Jankovica za mandatarja bomo obdobje spremenili
27
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
na bolje. In zakaj? Ker za tem stoji program, ki je napisan v koalicijski pogodbi.
Verjamem, kot je rekel predsednik dr. Turk, da je Zoran Jankovic dober kandidat, kar potrjuje njegovo delo v preteklosti. Torej, najprej bi poudarila, da je bil odličen gospodarstvenik in župan Ljubljane. Mesto - oziroma prestolnica - je dobilo dušo in je v ponos nas vseh. Takšen človek je vreden vsakršnega zaupanja.
Skratka, Slovenija potrebuje takšnega predsednika vlade, ki bo delal s srcem in bo znal program izpeljati za dobro vseh državljanov in državljank Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim gospoda Ivana Vogrina, pripravi pa naj se mag. Dejan Židan.
MAG. IVAN VOGRIN (PS DLGV): Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi Državnega zbora, spoštovane dame in gospodje, spoštovane državljanke in državljani, spoštovane volivke in volivci iz Slovenskih Goric, ki ste me izvolili!
Sam se sicer danes nisem želel oglasiti, ker je bilo veliko že povedanega, pa vendar, glede na mnoge špekulacije o mojem glasovanju, prestopih in ostalem, se mi zdi prav, da pojasnim nekatere okoliščine. Na načelni ravni smo vsi za sodelovanje, spoštovanje drugače mislečih, za spoštovanje človeškega dostojanstva, ko pa pridemo na dejansko raven, pa smo izključujoči. To se mi zdi hudo narobe in tako razdeljena slovenska družba bo težko dobro funkcionirala. Višek tega dogajanja je bil včeraj, ko sem se sestal s kandidatom za mandatarja gospodom Jankovicem, kar se mi ne zdi nič narobe. Gospod Jankovic je moj poslanski kolega, je bil župan Ljubljane, jaz sem bil dva mandata župan Lenarta. Imava veliko skupnih tem. Prvo vprašanje je bilo: Kaj mi je ponudil, s čim me je podkupil? Nič mi ni ponudil in z ničemer me ni podkupil! ... / oglašanje iz dvorane/ Ne ne, v javnosti, se opravičujem, gospod Jankovic, da bo dobro razumljeno. Prvo vprašanje v javnosti je bilo, tudi novinarji so spraševali, kaj mi je ponudil, s čim me je podkupil. Ničesar mi ni ponudil, z ničemer me ni podkupil. Pogovarjala sva se o čisto vsakdanjih gospodarskih situacijah, seveda pa tudi o politični situaciji, kakšno je stanje in podobno.
Vprašanje je bilo glede mojih prestopih, o glasovanju in tako dalje. Vse to je seveda legitimno, dokler je to na določenem nivoju. Osebno vem, iz lastne izkušnje, da je zadnji trenutek, da potegnemo ročno zavoro in še nožno, sicer drvi država Slovenija v propad. Sam sem polnih 19 let vodil podjetje, ki sem ga zdaj pač prepustil, ker sem poslanec, svojim družinskim članom, uspešno podjetje, čeprav se poskuša v javnosti to drugače prikazati. Leta 1993 sem ga ustanovil v domačem hlevu. Zelo uspešno smo delali do nekaj mesecev nazaj, ko ni bilo nobene afere v javnosti, ničesar, tudi zaradi tega, ker nisem bil poslanec. Tudi to prispeva v določeni meri. Vendar to, kar se zdaj dogaja v mojem podjetju, se bo začelo dogajati v državi. Samo s časovnim zamikom bo prišlo.
Glejte! Kolega, mislim, da je bil Horvat, je rekel, da je Prekmurje na intenzivni negi. Na
intenzivni negi je tudi dve tretjini slovenskih podjetij, po navedbah guvernerja Banke Slovenije, dr. Kranjca, ker dve tretjini slovenskih podjetij ni sposobno več kreditov odplačevati, ni sposobno najemati. Mi se pa šalimo in hecamo. Iz lastnih izkušenj povem, da je treba pravočasno reagirati. 2008. leta je nastala gospodarska kriza in posledica težav mnogih podjetij je objektivno stanje v globalnem svetu - gospodarska, finančna, dolžniško-upniško kriza; res pa je, da smo tudi v podjetjih mogoče nepravočasno reagirali in nepravočasno sprejeli določene ukrepe.
Moja izkušnja je lahko tudi dobra za ta državni zbor, in sicer da je treba pravočasno odreagirati. Zdaj se ukvarjam s tem, kako podjetje prestrukturirati. Imam svetovalce, ki mi povedo to, kar sem sam načeloma vedel že pred tremi leti, vendar nisem naredil. Danes vsi strokovnjaki vedo, pa tudi mi po občutku vemo, kaj bi bilo treba narediti, samo moči ne najdemo. Moči ne najdemo in se hecamo. Veste, ta država nič ni bolj uspešna kot dve tretjini podjetij, kajti vsako leto je bolj zadolžena in vsako leto ima večje težave. Kdo bo zdaj na koga kazal, kdo je boljši in kdo je slabši? Menim, da je čas za sodelovanje in ne za izključevanje. Osebno ne vidim nobenega v Državnem zboru od 90 poslancev, s katerimi ne bi mogel poklepetati, izmenjati izkušenj, se z njim pogovoriti in sem se pogovarjal tako z desno kot levo opcijo in tako dalje o različnih temah, ker tudi veliko ljudi poznam. To bi bilo moje sporočilo in prosim, pogovarjajmo se odgovorno, ker boste videli... Sam sem 19 let delal in vse, kar sem naredil, sem vložil v lastno podjetje. Imam skromno hiško, en avto in skromno kmetijo. Podjetje, ki je ogroženo - veste, koliko je takšnih zgodb? Takšnih zgodb je na stotine! Ljudje mi pošiljajo sporočila in pravijo, povej v Državnem zboru, kaj se dogaja, naj se ljudje streznijo. Sam po svojih izkušnjah vem, da je življenje tukaj in pogled od tukaj drugačen kot v podjetju, kjer imaš sto zaposlenih in moraš vsak mesec skrbeti. Največ smo imeli sto zaposlenih. Poglejte, takih zgodb je mnogo, zato jo pripovedujem. In če smo polnih 19 let ali 18 in nekaj let, sedaj vstopamo v 20. leto, delali uspešno, ne more nekdo trditi, da se je to dogajalo že 20 let. To so tragične zgodbe. Če bo to podjetje klonilo, smo jaz in moja družina 19 let delali zastonj. Ljudje v Mariboru in okolici so delali samomore zaradi takšnih zgodb!
Naša naloga v Državnem zboru je, da sprejemamo takšne ukrepe in makroekonomske okvirje, da se bo dalo gospodariti. Nismo konkurenčni ne na trgu dela, ne pri davčnih obremenitvah, ne pri debirokratizaciji. Postopki, s katerimi se ukvarjamo, tudi jaz kot župan dva mandata, vem, so pravzaprav na meji norosti. Delamo in prelagamo papirje z ene strani na drugo in se ukvarjamo s tem, namesto z resnimi problemi. Hvala lepa, da ste me poslušali.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK:
Gospodu Židanu se najprej opravičujem. Veliko popravkov govorcev imam in sem spregledala, da je sedaj na vrsti mag. Stanko Stepišnik, nato pa mag. Dejan Židan. Se opravičujem.
28
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci!
Bom zelo kratek. Slovenija potrebuje v tem trenutku zaupanje, vlado in dober program. Kandidat za mandatarja Zoran Jankovic ima s svojim programom, s svojimi izkušnjami in vizijo, kako to doseči in uresničiti, vso mojo podporo in glas "za". Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: No, ta
govor je bil pa zelo kratek.
Sedaj pa res vabim mag. Dejana Židana k besedi. Nato pa gospoda Mitjo Meršola.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana podpredsednica, sem že mislil, da nisem pravi in da mi nočete dati besede. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovan kandidat!
Sicer nisem povsem prepričan, da imava s kandidatom povsem isto stališče o pomenu slovenskega kmetijstva, slovenske proizvodnje hrane, vem pa nekaj drugega. Da smo v dosti napornih pogajanjih zadnja dva tedna prišli do koalicijskih zavez, ki so bile vsaj na področju proizvodnje hrane in področju pomena kmetijstva soglasno sprejete s strani štirih strank. To so v bistvu zaveze, katerim osnova je resolucija Zagotovimo si hrano za jutri, ki jo je spoštovani Državni zbor soglasno sprejel nekaj mesecev nazaj.
Zlasti je pomembno, da v zavezah pri koalicijski pogodbi zelo jasno piše, da se bo koalicija zavezala, da bomo povečali proizvodnjo kakovostne, varne in cenovno konkurenčne slovenske hrane tudi na ta način, da bomo še naprej maksimalno varovali kmetijska zemljišča, vključno s finančnim nadomestilom, celo povečati želimo kmetijska zemljišča; da bomo zagotavljali pravične odnose do prehranske verige in učinkovito delovanje regulatorjev; da bomo slovenskim kmetom omogočali to, kar je pravica, da dobivajo pravočasno izplačana neposredna plačila in drug denar iz programa razvoja podeželja; da bomo šli v javnih zavodih na stoodstotno oskrbo z domačo, torej slovensko hrano; da bomo aktivno ponovno zgradili slovensko gozdno lesno verigo, ki je bila v zadnjih dveh desetletjih uspešno razgrajena, ter da bomo nadaljevali z informacijskimi, promocijskimi aktivnostmi o pomenu slovenske hrane.
Tudi zato moram povedati, da bom z veseljem glasoval za kandidata. Seveda pa se zavedam, tako kot verjetno vsi v Sloveniji, da optimalnih kandidatov ni, tako da verjamem, da bo ta koalicijska zaveza v celoti izpolnjena. Verjamem tudi, gospod kandidat, da boste kot poslanec pozabili, da ni samo Ljubljana pomembna, da je v Sloveniji tudi Slovenija pomembna, ki je nekaj širšega kot Ljubljana, in da če Ljubljana potrebuje denar, je to vprašanje, ali živeti boljše ali še boljše. V Sloveniji, zlasti na maloobmejnih območjih pa je vprašanje, ali sploh preživeti.
Tudi verjamem, da boste, gospod kandidat, pri svojem vladanju, če boste dobili to možnost, sledili visokim moralnim načelom, ki jih je vpeljal predsednik Pahor. Hvala.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: Besedo ima gospod Mitja Meršol, nato pa gospod Franc Pukšič.
MITJA MERŠOL (PS PS): Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani gospod kandidat za predsednika Vlade, drage kolegice in dragi kolegi!
Danes je spoštovani kolega Horvat omenil, da smo pozabili na slovensko podeželje, in pozivam sedaj ta trenutek vso Slovenijo, da se zazre v ta prostor, v ta hram slovenske demokracije, v ta slovenski parlament in vzklikne: "To je najlepša vas na svetu!" In v tej najlepši vasi na svetu je bilo posejanih veliko lepih besed z veliko lepimi rožicami, tudi veliko trnja je bilo vmes in nekateri ga sedaj ravnokar prištevajo.
Sam sem za tisto večino v tej vasi, ki skupaj z Zoranom Jankovicem vzklika: "Zaorjimo nove brazde in pojdimo naprej!" Jaz sem za!
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim gospoda Franca Pukšiča, nato pa gospo Tamaro Vonta.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, poslanke in poslanci!
5. junija lanskega leta so padli trije referendumi, šele 20. septembra je bila izglasovana nezaupnica, 21. 12. 2011 je bil konstituiran Državni zbor. Danes je že 11. 1. 2012, ko imamo prvi predlog predsednika države na mizi za izvolitev mandatarja. Torej, 5. januarja je ta predlog priromal v Državni zbor.
Več kot pol leta je za nami, odkar so padli referendumi. Zakaj tako dolgo? Ali je bilo to potrebno? Prepričan sem, in večkrat sem tudi v prejšnjem mandatu opozarjal, da je nujno stvari presekati, ko enkrat človek krvavi, takrat ga ne moreš špikati v drugo žilo in jemati kri, ampak mu moraš dati transfuzijo. Z našo državo se je dogajalo prav obratno. Predolgo. Zakaj, seveda ni bilo v naši moči.
Danes govoriti, da je danes zgodovinski dan, da je oh in sploh, da moramo danes izvoliti mandatarja, je za moj pojme popolnoma nesprejemljivo tako dramatizirati ta dan. Bistvo je, da je predsednik države imel dovolj časa oziroma preveč časa si je vzel, da je sploh predlagal mandatarja. To bi lahko opravil že prej, tako kot je tudi sam napovedal. Najpomembnejše bi bilo, da bi prišel, če je že imel toliko časa, s predlogom, kjer bi imel mandatar tudi sestavljeno koalicijo.
Včeraj je nekdo na Twitterju zapisal, ali je torej, če prav razume, da je vprašanje dneva danes, ali bodo uspeli pod mizo kupiti poslanca ali poslanko in to zadržati v tajnosti. Tako kot je kolega Vogrin govoril, kako je treba stopiti skupaj, kako gospodarstvo krvavi, kako smo dejansko v popolnem izčrpavanju in je nemogoče računati na verodostojno vlado, ki prihaja na takšen način, da bi poslanca kupila, da bi nekaj pod mizo delali. Da mandatar dan pred glasovanjem zagotavlja 46 glasov in več. Vse to brez realne osnove ni vredno nobenega zaupanja.
Tukaj se postavi vprašanje tudi etike in morale, o kateri je bilo danes že veliko govora. Pa vendar prav tisti, ki ste govorili o etiki in morali, ki bi
29
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
jo morali sami spoštovati, ste v dejanjih pokazali preveč vsega v nasprotni smeri. Torej, nekaj govorite, nekaj naredite.
V	Državnem zboru smo v Slovenski ljudski stranki tako v prejšnjem mandatu kot tudi pred dnevni znali pokazati, da za skupne projekte, kjer ni mahinacij, kjer niso predvidene prevare, znamo stopiti skupaj. Tako smo znali podpreti pokojninski zakon in tudi pred kratkim interventni zakon. Tam, kjer pa bi nekdo želel doseči rezultat na osnovi prevar, na osnovi izključevanj, tam pa seveda v Slovenski ljudski stranki nismo pripravljeni sodelovati.
V	Slovenski ljudski stranki nam je država kot svetinja, iz te države so leta 1994 nastale občine, ki jih znate nekateri še kako pokritizirati, pa čeprav so v vseh teh letih naredili prav v občinah bistveno boljše pogoje za nadaljnji razvoj oziroma za kvaliteto življenja ljudi, tudi v Prekmurju ali na drugi strani na Dolenjskem. Leta 2008 je bilo v temu parlamentu pripravljenih šest zakonov za regionalizacijo. Jaz sem danes prepričan, tri leta kasneje, da bi država bila v bistveno boljši kondiciji, če bi takrat regije imeli. Socialni demokrati so prej obljubljali podporo temu projektu, 1. februarja 2008 so jo odpovedali. Žal, žal bilo je narobe.
V	Slovenski ljudski stranki smo in bomo zagovarjali in stali za projektom samooskrbe s prehrano, to je alfa in omega za preživetje; s tem seveda tudi predelovalna industrija. In če hočemo, da se bodo ti projekti nadaljevali, je skrajni čas, ljudje so pripravljeni tudi marsikaj še potrpeti, zategniti pasove, vendar pod pogojem, da jim bomo jasno in glasno pokazali, da bo s korupcijo konec. To je osnova, nobena velika svinjarija - nekoč je bila ministrica, ki je rekla, da to še ni nujno, da je kaznivo dejanje - ni zaključena na sodiščih. Nobena velika svinjarija! Prepričan sem, da se bo to slej kot prej moralo zgoditi, brez tega enostavno ne bo nadaljnjega razvoja.
Kandidat za mandatarja, ki je vseskozi govoril, da korupcije v tej državi ni, da gospodarskega kriminala ni, da imamo pravno državo, seveda mene in marsikoga v tej državi ni prepričal. Govori o relativni zmagi, res je, ampak relativna zmaga je 30 %. 70 % državljank in državljanov vas ni volilo, gospod Zoran Jankovic, 70 % državljank in državljanov je volilo ostale stranke in naloga je, da v tem državnemu zboru poslanke in poslanci sestavijo vlado, ki bo širša. Vlado, ki bo imela vnaprej definirano več kot 46 glasov; vlado, ki bo lahko torej delovala in vladala ne na način korupcije, ne način podkupovanja in ne način zastraševanja. Tega si v 21. stoletju in po dvajsetih letih samostojne države ne zaslužimo.
V	Slovenski ljudski stranki imamo, smo imeli in bomo imeli tudi skrb za naše rojake, Slovenke in Slovence, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Ena četrtina jih je, okoli pol milijona po celem svetu. 15 let je bilo potrebnih, da smo pripeljali v Državni zboru zakon o Slovencih po svetu, danes je nadgradnja tega minister brez listnice v vladi. Po vašem programu in to, kar je bilo v medijih mogoče prebrati, je to eden od prvih, ki ga boste razmontirali. To pomeni, da je eden od prvih zakonov, ki ga boste spremenili, ko boste ukinili tako urad kot skrb za slovenske rojake v zamejstvu
in po svetu. Slovenstvo je vrednota, skrb za rojake v zamejstvu pa je zato ena temeljnih in ena svetih nalog slovenske države. Tega se mora zavedati vsak posameznik.
Ko se je govorilo o gospodarstvu, o nerešenih problemih tako na finančnem, gospodarskem področju - neodgovornost do plačevanja -, ko je o tem - mislim, da je kolega Matjaž Zanoškar govoril o tem -, da pacient umira, doktorji pa razmišljajo, kaj bi naredili. Tisti, ki bi danes rad bil mandatar, namesto da bi poslušal vrh slovenskega bančništva v Državnem zboru, sedi z botrom nekje zunaj na kavi in razmišlja o tistih načinih, potezah, ki ne sodijo v Državni zbor, o nedemokratičnem načinu pridobitve glasov. Če bi bilo to res, kar ste včeraj izjavili po televiziji, gospod Zoran Jankovic, bi danes, ko ste bili pred govornico, povedali tri, štiri imena, ki vas podpirajo - ne pa pod klopjo. Ne pa potem delati iz vseh kriminalce, ki to sploh niso in si tega ne zaslužijo.
Govoriti o izredno uspešnem direktorju, gospodarstveniku, županu in tako dalje je enostavno. Bili ste direktor Mercatorja. Pod vašim takratnim vodenjem so izginile tudi druge trgovske verige, kot je Izbira, Panonija in še marsikatera. Bili ste direktor enega podjetja, katerega večinski lastnik je bila država. Gospod Zoran Jankovic, vzamite plačilne liste in pokažete državi, koliko ste zaslužili. Od kod vam vaše premoženje danes?! Ko vi govorite o tem, da mora biti enakopravnost za vse -vi ste dobili na Ljubljanski banki kredite, drugi jih niso dobili. Vaša delavka ne - seveda s plačo, ki jo je imela. Pa tudi če bi jo imela, ne bi tega dobila, ker to so dobili samo nekateri posvečeni. Zato pa je danes bančni sistem tam, kjer je, in zato je seveda slovensko gospodarstvo na psu, takšnem, kot je, od kreditnega krča do nesposobnosti in tako dalje.
Skratka, vse to so vaše prednostni za mandatarja, ki mene in 70 % Slovenk in Slovencev niso prepričali.
Sprašujem vas, če ste vse račune, vse posle, tudi za Stožice poravnali. Daleč od tega! Veliko tega je ostalo odprtega oziroma preveč odprtega. Celo življenja so si ljudje jemali, ker niso dobili poplačanih dajatev na teh megalomanskih projektih. Verjamem, da je bilo županovanje v Ljubljani, takšno, kot je bilo, navzven uspešno. Tudi v Državnem zboru je bil sprejet zakon o glavnem mestu. Ampak, zakon o glavnem mestu je pomenil 15 milijonov evrov na letni ravni.
Zato pozivi vseh tistih, tudi Društva upokojencev Slovenije z Matejo Kožuh Novak, ki poziva poslance, da naj ne glasujejo po navodilih svojih central, je menda namenjeno celo vam, poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov. Glasujte tudi vi po vesti.
PODPREDSEDNICA LJUDMILA NOVAK: K besedi vabim gospo Tamaro Vonta. Pripravi naj se gospa Katarina Hočevar.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala. Spoštovani!
Težko se bom kosala z gorečnostjo svojega predhodnika, ampak se bom nekoliko potrudila. Vseeno mislim, da tu ni toliko kriminalcev, kot je gospoda Pukšiča strah - vsaj upam, no, je pa res, da sem še sveža v teh rečeh.
30
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
Politika je umetnost - umetnost iskanja poti, ki bodo sprejemljive za čim širšo množico, ki jo zadevajo, ker politika sama zaradi sebe ne more živeti in ne more obstajati. Veste, nista le politična spretnost in izkušenost tisti, ki dajeta rezultate, kar se bo danes izkazalo ali pa se morda že kaže; to ne drži. In tega so nas naučile volivke in volivci. Želijo si, da bi presegli delitve, ki se zdijo nepresegljive. Želijo si enotnosti, ki se zdi nedosegljiva. Želijo si opustitev vzorcev, za katere se zdi, kot da so vtkani v nas in v te poslanske klopi. Želijo si dejanj.
Danes imamo priložnost, da izstopimo iz materije, ki nas deli, in stavimo na tisto, kar nas druži - in to so ljudje in država, zato je dobro, da danes dobimo mandatarja. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, da se lahko še sam pridružim pri vodenju seje. Lep pozdrav tudi v mojem imenu!
Na vrsti je gospa Katarina Hočevar, Državljanska lista. Pripravi naj se gospa Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV):
Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Se
opravičujem, naredil sem napako - pripravi naj se gospod Jani Moderndorfer. (Se odpoveduje.) Potem pa velja, gospa Maša Kociper. Hvala lepa.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV):
Spoštovani kandidat!
Zdi se mi pošteno, da vam kot relativnemu zmagovalcu volitev tudi osebno povem, zakaj vam danes ne bom zaupala svojega glasu. Poleg dejstev, ki jih je navedel že vodja naše poslanske skupine, in razlogov, zakaj vas Državljanska lista ne bo podprla, mi dovolite, da vam orišem še svoj osebni razlog.
V času, ko ste vodili poslovni sistem Mercator, je moja družina za to trgovsko podjetje pridelovala zelenjavo. George Washington je dejal, da "narod nima prihodnosti, če ne dojame, da je enako dostojanstva v tem, da obdelujemo polje ali pišemo pesmi". Gospod Jankovic, ko smo pridelano zelenjavo prodajali v sistem, ki ste ga vodili, je bilo dostojanstvo, da si kmet, težko ohraniti. 200 tolarjev, takratnih, ste nam, na primer, namenili za kilogram zelenjave, ki ste jo v trgovini prodajali za 750 takratnih tolarjev. Ob tem da smo bili brez možnosti ugovora deležni rabatov na rabate, celo dobrodelni prispevek smo plačevali dobavitelji. Res pa je, da smo plačilo dobili, čeprav je takrat že zapadel sneg.
Zaradi takšnega odnosa vam tudi zaradi slovenskih pridelovalcev danes ne morem zaupati svojega glasu. Pri upravljanju države si namreč ne želim takšnega ravnanja, kot sem mu bila priča oziroma sem ga bila deležna kot dobaviteljica trgovskega podjetja, ki ste ga vodili.
Tudi jaz se strinjam, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, želim pa si, da bi bilo tudi slovensko podeželje najlepše na svetu. Prihajam iz vasi, kjer nimamo širokopasovnega interneta niti asfaltne ceste. Takšnih odročnih krajev in vasi je v
Sloveniji še veliko. Želim si mandatarja, za katerega bom prepričana, da bo dal večji prispevek in pomen slovenskemu podeželju. Hvala lepa.
/ aplavz/
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Na vrsti je gospa Maša Kociper, Pozitivna Slovenija. Pripravi naj se gospa Ljudmila Novak, Nova Slovenija.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Kot zadnja razpravljavka na strani naše liste bom tudi sama začela z ugotovitvijo, da so nedavne predčasne volitve in zlasti presenetljiva zmaga Pozitivne Slovenije pokazale, da se ljudje na političnem prizorišču bolj kot vse drugo želijo sprememb in novih obrazov. Veliko aktivacije volivcev, ki so v nasprotju z napovedanimi, pričakovanimi rezultati popolnoma spremenili volilni rezultat, pa gotovo lahko razumemo tudi kot odločitev na ravni vodstvenih osebnosti kot podporo določeni osebi in njenemu načinu vodenja. In na drugi strani kot nasprotovanje velikega dela volilnega telesa politiki in načinu dela, ki smo ga v preteklosti že imeli možnost spoznati. S tega vidika me resnično žalosti dejstvo, da smo v današnji pat situaciji delno tudi zato, ker je politična stranka, ki poleg Pozitivne Slovenije predstavlja največjo noviteto v našem političnem prostoru, odklonila večkrat ponujeno roko z naše strani in s tem tudi možnost, da bi v koalicijo stopila z drugo novo stranko in tako na novo tkala novo politiko in novo, bolj sredinsko pot odločanja. Namesto tega se po sočasnih pogajanjih z nasprotno stranjo odločila za drugačno rešitev. Seveda pa spoštujem dejstvo, da imamo v Sloveniji proporcionalni sistem. Legitimna pravica vsake stranke je, da se za koalicijo odloča po svoji izbiri.
Ne glede na to pa tako pri meni kot pri številnih drugih volivcih obstaja nek čuden občutek nepravičnosti ob tem, da o vodenju naše države v prihodnjih letih ne odloča prvo, drugo ali celo tretje uvrščena stranka, ampak stranke, ki so v tej tekmi dosegle četrto ali celo peto od šestih mest.
Če dovolite, da nadaljujem s to nekoliko športno primerjavo. Kot zunanja opazovalka volitev sem imela do sedaj občutek, da so volitve bolj kot v taborniškem tekmovanju, kjer je bolj važno sodelovati kot zmagati, podobne nekemu svetovnemu prvenstvu, kjer je ključno, kdo je zmagovalec, ni pa tako važno, kdo je v cilj prišel drugi ali tretji, pa četudi je imel samo nekaj sekund zamude. Demokratične volitve so pač take, da lahko zmaga samo eden, in relativni zmagovalec ima običajno možnost prvi sestaviti koalicijo, in to naj bi bila njegova ključna prednost, vsaj tako uči teorija. V Sloveniji je to leto pravzaprav čisto drugače. Vi, zbrani tukaj, pravzaprav odklanjate možnost relativnemu zmagovalcu, da bi kot predsednik vlade poskušal postaviti vlado; kot predsednik vlade, se pravi s tem političnim kapitalom, ki so mu ga zaupali volivci.
Vse skupaj se je začelo že takoj po volitvah, kot ste vse stranke kljub glasnemu zatrjevanju o neizključevanju, vse stranke - pardon, večina strank -, kljub glasnemu zatrjevanju o
31
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
neizključevanju že v začetku zavrnile koalicijo z relativnim zmagovalcem, in to je, seveda, otežilo nadaljnja pogajanja. Takšno politično ravnanje je v svetu sila neobičajno, saj je največji in običajni legitimni interes vsake politične stranke prav ta, da z vstopom v vlado poskuša uveljaviti svoj politični program in zadostiti volilnim obljubam, ki so jih dale svojim volivcem. Na nadaljnja pogajanja je gotovo slabo vplivalo tudi dejstvo, da so nekateri pogajalci glasno in javno že v začetku pogojevali nekatera vprašanja, pri čemer je znano, da je za dogovor nujen prav zaupen prostor in vzajemno popuščanje, kar takšne vnaprejšnje trditve zelo otežujejo.
Seveda je bilo tudi na naši strani, na strani Pozitivne Slovenije, in našega predsednika nekaj napak, kar ste nam tudi danes že večkrat očitali. To je vendar normalno, saj smo res novinci na političnem parketu. Po drugi strani pa našemu kandidatu za mandatarja ne moremo očitati, da v tej težki situaciji ni vložil skoraj nadčloveških naporov v to, da bi upravičil zaupanje svojih volivcev in sestavil čim širšo koalicijo, da spomnim, tudi na začetku je on ponujal koalicijo z nad 60 glasovi. A videti je, da za široko koalicijo ta človek nikoli ni imel prave možnosti. Po prvih začetnih zavrnitvah so mu potencialni partnerji nato zamerili, da je bil na začetku pogajanj preveč nepopustljiv - to je za pogajanja običajno, na začetku vendar vsak stoji za svojimi stališči -, nato pa ob koncu pogajanj, da preveč popušča. Tudi to je običajno, da se ob koncu pogajanj popušča. Očitali so mu, da preveč hiti, ko je hitel na začetku, in potem, da je prepočasen. Nekateri so mu očitali, da vsiljuje program Pozitivne Slovenije, predvčerajšnjem smo lahko slišali, da Pozitivna Slovenija sploh nima programa in koncepta. Podobni komentarji oziroma izgovoriti kažejo, da dogovor z nektarini pravzaprav kljub hudemu trudu prizadevanju pravzaprav nikoli ni bil mogoč in to nas res žalosti.
Kakor koli že, zadeva je pripeljala do sem, da smo danes v situaciji, ko je predstavniško telo razdeljeno na praktično dva enakovredna pola in možnost široke koalicije se ne kaže ne na levi in ne na desni strani. Ključno vlogo pri tem je odigrala politična opcija, ki je velik del glasov dobila tudi iz tega naslova, govorim iz referenc mojih prijateljev, da je predstavljala alternativo že znani in uveljavljeni desni politični opciji. Ne glede na to sem prepričana, da bi lahko prav današnja izvolitev Zorana Jankovica pomenila korak v novo smer in začetek nove dobe slovenske politike, ki bi sčasoma le presegla dosedanje delitve.
Delo Zorana Jankovica spremljam že pet let in v živo sem lahko videla, kako je sposoben združiti najrazličnejše interese in najrazličnejše ljudi v želji po izpeljavi velikih projektov. To je človek, ki je pozvonil na 600 naslov družin v Rakovi Jelši, da bi se z njimi dogovorili o tem, da naj legalizirajo objekte, zato da bi lahko izpeljali projekt kanalizacije. Rada bi videla, kdo med nami bi to storil! Struktura in različnost interesov, ki se pojavljajo v glavnem mestu, pa v bistvu ni bistveno različna od interesov v državi, samo njihov obseg je v državi precej večji.
Pri tem se zadnje dni bolj kot kadarkoli prej v svojem življenju zavedam, da različni interesi in razlike med nami obstajajo in da jih nima smisla
zanikati. Gradimo pa lahko na tem, kaj nas povezuje. Začnemo lahko z reformami, za katere smo verjetno zdaj že vsi dojeli, da so njune za našo državo, in potem nadaljujemo od tam. Doseženi uspehi nas bodo morda spodbudili, da sodelovanje razširimo tudi na druga področja in to bo nekoč, upam, da v skorajšnji prihodnosti, morda pomenila vsaj začetek zmanjševanja te razdeljenosti.
Da bi pa to pot začeli, potrebujemo pravega človeka, neobremenjenega s političnimi zamerami iz preteklosti, karizmatičnega predsednika vlade, ki bo z nasmehom in pozitivno energijo vrnil ljudem upanje v boljši jutri. Sposobnega, učinkovitega, izredno delovnega vodja, ki bo v teh kriznih časih zagrabil krmilo in obrnil ladjo v pravo smer. Vodja, ki je znan po tem, da izredno veliko zahteva, odlično opravlja, motivira, nadzoruje, kaznuje, če je treba, in tudi zelo veliko in velikokrat pohvali. Nekoga, ki je že dokazal, da zna upravljati dva zelo različna sistema, kar nam daje upanje, da bo uspešno vodil tudi državo.
Drage kolegice in kolegi iz najrazličnejših političnih strank, oči ljudi so danes resnično uprte v nas, in to dobesedno. Začeli smo slabo, danes pa jim lahko pokažemo, da znamo igrati po pravilih igre in da spoštujemo voljo relativne večine volivcev ter damo možnost, da poskusi sestaviti vlado, najprej mora postati na ta način predsednik vlade, Zoran Jankovic.
Govoricam, da boste nekatere stranke svojim poslancem preprečile ustavno pravico in dolžnost, dolžnost, da se opredelijo o tako pomembnih vprašanjih, kot so volitve predsednika vlade, ne upam in jim ne smem verjeti.
Tako upam in želim, da bi podprli Zorana Jankovica, da bi mu dali možnost, kajti vse drugo smo namreč že videli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Na vrsti je gospa Ljudmila Novak, pripravi se mag. Radovan Žerjav.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani!
Slovenija je moja dežela, seveda tudi naša ljubljena domovina. Vedno sem bila ponosna Slovenka, državljanka in zagovornica našega jezika, kulturne dediščine in etičnih vrednot, ki so nas kot narod oblikovale skozi stoletja. Kljub izraženemu domoljubju in slovenskemu ponosu pa ne odobravam kakršnegakoli nacionalizma in žalitev na račun drugih narodov ali posameznikov. Vsa ljudstva sveta so bogastvo različnosti našega planeta. Noben narod sam po sebi ni vreden več kot drugi, četudi je morda njegova zgodovina starejša, kultura bogatejša ali življenjski standard veliko boljši. Domoljubje in spoštovanje vrednot, ki so nas oblikovale kot narod, pričakujem najprej od nas Slovenk in Slovencev, potem pa tudi od tistih, ki so prostovoljno postali naši državljani.
Zakaj takšen uvod? Gospod Zoran Jankovic je kot župan Ljubljane lansko leto podelil častni naziv meščanke Ljubljane gospe Svetlani Makarovič za njene dosežke, ki so, citiram, "na področju umetnosti in kulture težko dosegljivi in neubesedljivi, prispevek k dobrobiti Ljubljančanov ter prepoznavnosti mesta pa je neprecenljiv" - piše
32
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
v obrazložitvi. Gospoda Jankovica sprašujem, žal ga ni tukaj, ali se kot bivši župan Ljubljane in bodoči predsednik vlade strinja s sovražnim govorom častne meščanke, ki je pred kratkim razburila mnoge Slovence. Naj navedem samo nekaj besed iz njenega intervjuja za spletni portal. Na vprašanje, ali so slovenceljni poniževalni izraz za Slovence, je odgovorila: "Zakaj poniževalni? Slovencelj je beseda za butastega Slovenca, nič drugega, saj to je čisto jasno. In otrok, ki vrže petardo psu pod tačke, je mali Breivik. Čudim se, koliko staršev, ki vedo, kaj se dogaja, pa še vedno pošilja svoje otroke v župnišče, svoje otroke pošiljajo v sluzaste roke prekletega smrdljivega farja..." - nerodno mi je, ker moram tukaj to govoriti, samo za ilustracijo. Še naprej navajam Svetlano Makarovič: "... pa še zmeraj so ponosni, če je njihov fantek ministrant. Ja, a so znoreli, a so znoreli? Lastne otroke polagajo zločincu v roke. Ampak taki materi bom jaz rekla slovenceljska mati. Koliko Slovencev sploh pozna kakšno ljudsko balado? Ne poznajo, poznajo gojzarsko muziko. O Slakih in Avsenikih - to so oberkrajnerji, če so se v Avstriji tako predstavljali, potem so to oberkrajnerji, naj so tukaj tudi. So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost." Na žalost, to je le nekaj nečastnih izjav častne meščanke, ki ji je Ljubljana podelila ta naslov. Kljub nesporni umetniški vrednosti del te avtorice mojim vnukom zagotovo ne bom brala in kupovala njenih pravljic. Ob vsem spoštovanju pripadnikov različnih narodnosti v naši državi smo vendar mi sami najprej dolžni ohranjati svojo kulturo, svojo pesem, svoj jezik. Na lanski proslavi ob 20-letnici samostojne slovenske države se je na osrednjo državno proslavo z muko prebila ena sama samcata slovenska pesem, pa še ta naj bi bila po prvotnem scenariju ruska.
Pričakujem od gospoda Jankovica, da smo vsi državljani obravnavani enakopravno in da ne bo dopustil takšnega sovražnega govora v prihodnje.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Na vrsti je mag. Radovan Žerjav, Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Pripravi se gospod Karl Erjavec, Poslanska skupina DeSUS.
MAG. RADOVAN ŽERJAV (PS SLS): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi!
V Slovenski ljudski stranki imamo 6 poslancev, s priimki:^ Bogovič, Prevc, Pukšič, Presečnik, Ribič in Žerjav. V Slovenski ljudski stranki torej priimka Pucko ni najti. In veseli smo tega. Zaradi mnogih špekulacij v zadnjih dneh in napovedi o prestopanju poslancev, tako na tiho, pod mizo, netransparentno, nečisto, nejasno smo se v Slovenski ljudski stranki odločili, da pri glasovanju ne bomo prevzeli glasovnic.
Naj pojasnim. Pri absolutni večini, ko je potrebno zbrati 46 glasov, štejejo samo glasovi "za", vzdržani in glasovi "proti" so skorajda nepomembni. Vsako glasovanje, ki ne pomeni direktnega glasu "za", je glas "proti". Torej neveljavna glasovnica, neudeležba na glasovanju pomeni popolnoma isto:
glasovanje proti. S to potezo želimo, da se novi mandatar ustoliči transparentno, brez skrivanja, brez dogovorov pod mizo. Slovenija želi vedeti, kdo bo nova koalicija, in to danes, ne jutri, ne pojutrišnjem, ne čez 10 dni.
S to potezo želimo zaščititi tudi sebe. Ne želim, da bi kdorkoli dvomil v nas o tem, kako smo glasovali. Ne želimo, da bi bili tarča očitkov o politični in kakšni drugi korupciji. Nekateri so nam to etiketo že želeli prilepiti in to ni korektno. Govori se o velikih vsotah denarja, spoštovani. O velikih vsotah denarja, ki bi jih naj poslanci dobili za to, da bodo glasovali tako ali drugače. To zavračamo in nam je žal, da moramo na takšen način dokazovati svoje odločitve. S to potezo želimo morebitne "puckote" - v narekovajih, seveda - postaviti pred nas, na čistino in da že danes morebiti zamenjajo svojo pozicijo v tej dvorani. Naj bo to transparentno.
Nimam problema s pribežniki niti iz svoje poslanske skupine niti iz katerekoli druge poslanske skupine, vendar storimo to transparentno, danes, tukaj in sedaj. Nikogar nismo privezali, nikomur nismo grozili. Vsak od poslancev se v tej dvorani odloča po svoji lastni vesti, tako kot je to tudi v skladu z ustavo.
Ampak, še enkrat. Prosimo vas, vsaj iz Slovenske ljudske stranke, če so tako imenovani "puckoti", dvignite roko in to povejte slovenskemu narodu transparentno, čisto tako, kot se to počne, po moško, ne pa pod mizo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Na vrsti je gospod Rihard Braniselj, Poslanska skupina Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi!
Želeli bi pojasniti, zakaj se bo tudi Državljanska lista odločila za obstrukcijo, torej glasovnic ne bomo dvignili in ne bomo glasovali.
Državljanska lista je z izjavo za javnost to že sporočila. In še enkrat ponavljamo: to je prostovoljna odločitev vseh naših poslancev, lahko kadar koli glasujejo in se opredelijo kakor koli, vendar v zadnjih dneh so se v medijih pojavile številne informacije, ki kažejo na netransparentno zbiranje podpore za izvolitev mandatarja. Glede širine podpore kandidatu obstaja očitno neskladje med javnimi izjavami predstavnikov političnih strank, vodij poslanskih skupin in posameznih poslancev na eni strani ter samega kandidata in poslancev njegove stranke na drugi strani. To neskladje lahko pomeni dvoje, ali neresnično ali vsaj preoptimistično napovedovanje zadostne podpore ali pa netransparentno trgovanje z glasovi v državnem zboru. Ob vsem tem so se v medijih pojavile številne špekulacije o prestopnikih, celo o politični korupciji.
Ker želimo pokazati, da take netransparentnosti ne odobravamo, in hkrati dokazati, da v naših vrstah politične korupcije ni, smo v Poslanski skupini Državljanske liste sklenili, da se glasovanja ne udeležimo oziroma ne prevzamemo glasovnic.
33
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Sprašujem, ali želi kandidat za predsednika Vlade, gospod Zoran Jankovic, odgovoriti na vprašanje iz razprave oziroma podati dodatna pojasnila? (Da.)
Izvolite. Gospod Zoran Jankovic iz klopi, prosim. Se opravičujem. Ni več prijavljenih razpravljavcev razen vas, ki imate še besedo ob koncu.
ZORAN JANKOVIC (PS PS): Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora, drage državljanke in državljani!
Teh nekaj minut bom porabil da bom podal svojo oceno na pravkar izrečeno.
Po eni strani sem ponosen in vesel, ko sem poslušal vaše razprave, ponosen na nivo teh razprav in tudi na utemeljitve, tako "za" kot tudi tiste "proti". Po drugi strani me žalosti in vam poskušam razložiti, da poslanka, poslanec, ki ima svojo glavo, svoje srce, v izogib trgovanju pod mizo, netransparentnosti ne bo dvignil glasovalnega listka, ne bo glasoval in s tem bo tudi izkazal tudi voljo volivk in volivcev, ki so ga volili. Ampak, ne bom govoril o vseh razpravah, še enkrat se zahvaljujem za razprave, tako tistih, ki ste rekli, da mi daste podporo, kot tistih, ki ste rekli, da mi ne daste podpore. Z izjemo ene diskusije, mislim, da so bile na vrhunskem nivoju in naj bo to nova pot za naš državni zbor.
V času pogajanj sem se srečal z mnogimi ljudmi, nekaterimi na novo, z nekaterimi sem že prej sodeloval, in moram povedati, da so bila zame ta pogajanja nekaj izjemno dobrega in tudi koristnega. Gospod Karl Erjavec je imel dobre predloge, na koncu je bilo tako vprašanje z moje strani: "Gospod Erjavec, zakaj bi ti raje imel mojo mamo, ki je upokojenka kot jaz, ker tudi jaz sem za uskladitev pokojnin?" Pri tem je tudi gospod Šuštaršič pokazal vrhunsko mero razuma in je predlagal model, ki je vse zadovoljil. SD in pogajalska skupina je povedla tisto, kar je bilo tudi danes izraženo. Zahvaljujem se jim za to. To, kar je rekel gospod Židan, in kar sem slišal, da sem kriv za visoko ceno solate ali zelenjave v trgovini, pri čemer je bila odkupna cena nizka, mi zdaj ne gre v račun, ko prihajajo proizvajalci sadja in zelenjave pred mestno hišo in me prosijo, da naredim vse, da se Mercatorja ne proda. A ta grozni Mercator, ki naj bi uničil vse tiste dobavitelje, kot so Šilci, kot so Kozoleti z jabolki, kot so Podleski s solato in da ne naštevam še drugih. Sprašujem se, ali ni bila že pred 13 leti ideja, da damo prednost slovenski proizvodnji v Mercatorju, tista ideja, ki jo danes ponovno obujamo, ko rečemo, da naj kvalitetna proizvodnja našega podeželja pride v naše javne zavode, naj dobi prednost, ker je bolj zdrava, ker je logistična pot krajša in obenem omogoča preživetje temu podeželju. Ko smo šli čez ta program - na koncu pridem samo do tehnike, ki pove, da vsi hočemo isto: hočemo konkurenčno gospodarstvo, hočemo socialno, solidarno državo. Ali to napišemo, da mora biti proračun izravnan čez štiri leta, ali napišemo, da mora biti gospodarska rast 4 %, je zame tehnika, ker na koncu, na eni strani moramo rezati stroške,
tiste, ki so nepotrebni, skrajšati postopke, na drugi strani omogočiti večjo gospodarsko rast.
Zahvaljujem se tudi našemu cenjenemu predsedniku države dr. Danilu Turku, da mi je zaupal mandatarstvo. Ko je bilo vprašanje po včerajšnjem dnevu, ali naj odstopim in naredim uslugo mnogim v tej dvorani, ker se jim ni treba odločiti, ker jim ni treba razlagati, za kaj naj se odločijo, ali naj stopim sem in se prepustim vašim rokam, da obkrožite "za" ali "proti", je bila odločitev zame zelo jasna. Nimam pravice, da bi umikal kandidaturo, kajti to mi ni dalo tistih manjšinskih 30 % državljank in državljanov, ki so bili na volitvah oziroma tistih večinskih 70 %, ki so bili proti meni -če sem prav razumel gospoda Pukšiča, ki je razložil, koliko jih je bilo proti meni. Nisem razumel tega, da sem šel na volitve kot eden proti vsem. Smatral sem in menil, da gremo na volitve skupaj doseči boljšo situacijo za našo državo, gospodarsko uspešno državo, sprejeti predloge Združenja Manager - in narediti s solidarnostjo.
V prejšnjem mandatu sem javno pohvalil sporazum s Hrvaško, podprl sem vse reforme in nisem imel nobene želje, da bi šli na predčasne volitve. Sedem tednov pred predčasnimi volitvami -hvala celotni ekipi, ki je šla zraven - je meni veliko pomenilo. Sedem tednov obiskov Slovenije, tako mest kot podeželja, me je naučilo nečesa, kar še nisem poznal. Ko sem prišel v Prekmurje, sem že poznal Muro - še danes jo nosim, lahko pokažem -in ves čas sem razlagal, zakaj ta Mura tako neslavno propada. Odgovor je bil preprost, bili so slabi direktorji, dokler ni prišel gospod Starman, saniral Muro, ki sedaj spet zaposluje tisoč 500 ljudi. Ko sem prišel v Odrance, smo našli novo fabriko, ki zaposluje 350 ljudi. Mogoče je komu smešno, ker se smejijo in razlagajo - vidim gospoda Vizjaka -, ampak tudi v Dobovi imajo izjemno podjetje, Deržiča, ki je sodobno podjetje, ki ustvarja neke nove energije in celo so delali na enem projektu v Ljubljani in dobili vse plačano - ko je že prej nekdo razlagal o teh problemih. Pa sem šel na Primorsko, v Luko Koper, Valdoltro pa sem si ogledal podjetje Brancin, ki ga vodita sestra in brat, in ugotovil, da imamo pridne roke, da znamo, da zmoremo. Pa sem bil v Beli krajini in ko sem spraševal, kaj potrebujejo, so nam rekli, da cesto. Pa sem bil na Koroškem, v naši železarni, kjer s ponosom povejo, veste, mi delamo nože, ki so najboljši na svetu. In takšnih zgodb, ki so najboljše na svetu, jih imamo kar nekaj. Takšne zgodbe je treba podpirati in jim dati prednost in te zgodbe naj bodo zgled za vse nas, ki vodimo državo. Ali bomo imel priliko ali pa ne, to boste pa vi odločili.
Ko sem bil v EMO-orodjarni in poslušal njihove zgodbe, kako izdelujejo modele za vse avtomobilske tovarne po Nemčiji, od mercedesa, beemveja, audija, je bilo zelo skromno rečeno: dobili smo priznanje, da smo četrta najboljša orodjarna v Evropi. In sprašujem se, zakaj ta podjetja poleg Krke, Mercatorja in ostalih nimajo možnosti, da ustvarjajo tisto, kar hočejo, da vodijo to državo, da konkurirajo z vsemi po Evropi in po svetu, da so bolj uspešni. In danes to pričevanje tu mogoče ni odgovor, zakaj tega nočemo. Sprašujem se, zakaj sem jaz napaka v sistemu. Ali se bojimo uspeha? Ali se bojimo, da nekomu, ki tukaj sedi, lahko
34
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
seveda Vlada reče, da mu dajmo priliko, da poskuša sestaviti vlado. Danes ne glasujemo o vladi, glasujete le o kandidatu za predsednika vlade, ki mora sestaviti vlado. Ali vas je mogoče strah, da bo ta sestava vlade predobra in bo mogoče mnoge razorožila, ko bodo videli imena, da ne igrajo strankarske izkaznice, ampak osebna boniteta, kredibilnost in tisto, kar so zastavili.
Če gledam nazaj, kar smo pisali v tej koalicijski zavezi, me spominja na to, kar smo delali ali pa kar sem delali s svojimi sodelavci celotno svoje življenje; ustvaril, verjel v sistem, ga imel rad in ga spodbujal. Teh zadnjih nekaj let, dve lepi zgodbi sta ostali za menoj, zgodilo se je nekaj, da tisti, ki razlaga - takrat so delavke v prodajalnah jokale za svojim predsednikom, očitno tudi dobavitelji sadja in zelenjave sedaj jočejo, ker hočejo, da Mercator ostane v slovenskih rokah. V Mestni občini smo prišli do tega, da nas vsi hvalite -in hvala lepa za to -, da Ljubljana najlepše mesto na svetu. Ko me sprašujete, ali sem vam kdaj rekel o podeželju - ne kdaj, vsakič! Ker sem prepričan, da je lahko Slovenija najboljša država na svetu - z vsemi svojimi lepotami: lepotami svojih ljudi, svojih pokrajin in svojimi dobrimi podjetji.
Danes vas pozivam, da opravite svojo nalogo, da ne nasedamo tem strankarskim preigravanjem, pa naj vsak pokaže, kako je glasoval, ampak mislim, da smo odgovorni do teh državljank in državljanov, da danes glasujemo po svoji vesti, po svojem srcu.
/ aplavz/
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za dodatna pojasnila.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati. (Ne želi.) S tem zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje... / oglašanje iz dvorane/ Nihče ni dvignil roke, se opravičujem, vsaj jaz je nisem opazil. Ne, jaz sem najprej vprašal, če želi kdo razpravljati. Torej, očitno želite, zato prosim za prijavo. Prosim gospoda Jankovica, če se želite na koncu ponovne liste razpravljavcev javiti k besedi, da se tudi prijavite. Na vrsti boste, če želite, na koncu.
Začenjam s prijavo. Razprava - po pet
minut.
Prva je na vrsti gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani!
Kot pravnica, poslanka in volivka izrazito nasprotujem navedbam nekaterih poslanskih skupin, da ne bodo prevzele glasovnice in odločale o tej zadevi.
Tako ravnanje je nepredstavljivo in popolnoma v nasprotju z vsemi koncepti parlamentarnega in demokratičnega odločanja. Razlage gospoda Žerjava, žal, ne razumem. Ne razumem, kaj je moškega v tej logiki, da ne dvignejo teh glasovnic in gredo glasovat. Ali ni veliko bolj moško in dostojanstveno, da kot poslanci opravijo svojo dolžnost, da odločajo o tako pomembnem vprašanju, kot so volitve predsednika vlade, in da v
svoji kabini obkrožijo "ne"? Zakaj ne naredijo tega? To je moško! In tako se dela!
Predvsem pa sem razočarana nad gospodom Gregorjem Virantom, ki sem ga v času specializacije za ustavno pravo brala in se večkrat strinjala z njegovimi stališči. Mislim, da se vsi ustavni pravniki lahko strinjajo, da je to, da se o tako pomembnem vprašanju ne odloča, v nasprotju z 82. členom Ustave, ki določa, da poslanci odločajo po svoji volji, člen poznate, v nasprotju z določbo Ustave, ki določa, da se o predsedniku vlade odloča, se pravi, voli na seji Državnega zbora, in v nasprotju s poslovniškimi določbami, ki določajo, da poslanci pri svojem delu odločajo.
Demokratični koncept odločanja predpostavlja, da smo predstavniki ljudstva, ki v imenu ljudstva odločamo, ne pa se odločitvam izogibamo in za njimi skrivamo in tako tudi preprečujemo svojim poslancem, članom poslanskih skupin, da bi izrazili svojo voljo, pa tudi če je ta volja nasprotovanje predlogu, kar je seveda legitimno. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Na vrsti je gospa Janja Klasinc, Pozitivna Slovenija.
JANJA KLASINC (PS PS): Hvala, gospod predsednik.
Nimam kaj dodati tej obrazložitvi.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa.
Prijavljenih k razpravi ni več. Zaradi tega zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prehajamo na glasovanje o predlogu predsednika republike za izvolitev predsednika Vlade.
V skladu z drugim odstavkom 111. člena Ustave se o izvolitvi predsednika Vlade glasuje tajno. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega.
Poslanske skupine so mi že posredovale predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje, in sicer mag. Barbara Žgajner Tavš - Pozitivna Slovenija, gospod Zvonko Lah - Slovenska demokratska stranka, gospod Matjaž Han - Socialni demokrati, gospa Iva Dimic - Nova Slovenija. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodeloval tudi namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj.
Ali kdo predlogu za sestavo komisije nasprotuje? Če ne, prehajamo na odločanje o taki sestavi komisije. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Začenjamo glasovanje. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 85, proti nihče.
(Za je glasovalo 85.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
35
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
V	skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika zbora bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži "za" ali "proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna.
V	skladu z drugim odstavkom 111. člena Ustave bo kandidat za predsednika vlade izvoljen, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več.
Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izvoljeno glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanki in poslanca, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 16 in 15 minut in bo trajalo do 16.40. Se opravičujem, še enkrat ponavljam, glasovanje se bo začelo ob 16.15 in bo trajalo do 16.30.
Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 16.45.
(Seja je bila prekinjena ob 16.11 in se je nadaljevala ob 16.51.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ugotavljam izid glasovanja za kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije.
Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 11. januarja 2012. Razdeljenih je bilo 54 glasovnic, oddanih je bilo 47 glasovnic. Neveljavne so bile 4 glasovnice, veljavnih je bilo 43 glasovnic. Za je glasovalo 42 poslancev, proti je glasoval 1 poslanec.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 1.)
Kandidat Zoran Jankovic ni prejel večine glasov vseh poslancev, zato ni bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije.
Ker predlagani kandidat ni prejel potrebne večine glasov, lahko v skladu s tretjim odstavkom 111. člena Ustave predsednik Republike po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata. Prav tako pa lahko predlaga kandidata za predsednika vlade tudi poslanska skupina ali skupina najmanj desetih poslancev. Če bo v temu roku vloženih več predlogov, bo Državni zbor glasoval o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika Republike, če ta ne bo izvoljen, pa še o drugih kandidatih, po vrstnem redu vloženih predlogov.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam sejo za deset minut. Nadaljujemo ob 17.05.
(Seja je bila prekinjena ob 16.54 in se je nadaljevala ob 17.07.)
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Spoštovane kolegice in kolegi, prosim, da zasedete svoja mesta.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Pod prvo prehajamo na obravnavo Obvestila Okrajnega sodišča v Kranju v kazenskem postopku zoper poslanca gospoda Branka Mariniča. Obvestilo je v obravnavo Državnemu zboru posredovalo Okrajno sodišče v Kranju. Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa.
Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrajnega sodišča v Kranju številka IK 602/2010 z dne 22. 12. 2011 v kazenskem postopku zoper poslanca Državnega zbora Branka Mariniča zaradi kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin in po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 26. členom Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora Branku Mariniču in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Na podlagi 207. člena Poslovnika zbora Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave.
Pričenjamo glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 78 poslank in poslancev, proti ni glasoval nihče.
(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na drugo točko, na točko B, v okviru 2. točke dnevnega reda, to je Obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani o kazenskem postopku zoper poslanca Ivana Janšo Janeza.
Obvestilo je v obravnavo Državnemu zboru posredovalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa.
Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrajnega sodišča v Ljubljani, Kazenski oddelek, opravilna številka 2K2457/2010 z dne 22. 12. 2011 o kazenskem postopku zoper poslanca Državnega zbora Ivana Janšo Janeza zaradi suma storitve kaznivega dejanja sprejemanja daril, za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 269. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora Ivanu Janši Janezu in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Na podlagi 207. člena Poslovnika zbora Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave.
Pričenjamo glasovanje. Glasujemo. Navzočih je bilo 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 80 poslank in poslancev, proti ni glasoval nihče.
36
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/2. izredna seja
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 2. izredno sejo Državnega zbora. Hvala lepa.
Seja se je končala 11. januarja 2012 ob 17.11.
37
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/1. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV A
AMBROŽIČ, MAG. BORUT..................................................................................................................25
B
BATTELLI ROBERTO..........................................................................................................................18
BEVK, SAMO........................................................................................................................................19
BRANISELJ, RIHARD....................................................................................................................11, 33
BRULC, MIRKO....................................................................................................................................25
BRUNSKOLE, RENATA.......................................................................................................................26
Č
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA........................................................................................................24
E
ERJAVEC, KARL VIKTOR...................................................................................................................12
G
GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR...................................................................................................................24
GONCZ, DR. LASZLO..........................................................................................................................15
H
HAN, MATJAŽ......................................................................................................................................27
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA.............................................................................................................25
HOČEVAR, MAG. KATARINA.............................................................................................................31
HORVAT, JOŽEF..................................................................................................................................23
J
JAKIČ, ROMAN....................................................................................................................................17
JANKOVIC, ZORAN.........................................................................................................................6, 34
K
KAVTIČNIK, JOŽEF.............................................................................................................................20
KLASINC, JANJA...........................................................................................................................22, 35
KOCIPER, MAŠA............................................................................................................................31, 35
KOS, SAŠA...........................................................................................................................................28
M
MEH, SREČKO.....................................................................................................................................20
MERŠOL, MITJA..................................................................................................................................29
MODERNDORFER, JANI.....................................................................................................................16
N
NOVAK, LJUDMILA.................................................................................................................14, 24, 32
P
PAVLIČ, ALENKA................................................................................................................................20
POTOČNIK, ALOJZIJ...........................................................................................................................22
POTRATA, MAG. MAJDA....................................................................................................................17
PUKŠIČ, FRANC..................................................................................................................................29
S
STEPIŠNIK, MAG. STANKO................................................................................................................29
T
TANKO, JOŽE......................................................................................................................................10
TONIN, MAG. MATEJ...........................................................................................................................18
38
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/2. izredna seja
V
VEBER, JANKO....................................................................................................................................11
VILFAN, PETER....................................................................................................................................25
VOGRIN, MAG. IVAN...........................................................................................................................28
VONTA, TAMARA................................................................................................................................30
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ..........................................................................................................................26
Ž
ŽERJAV, MAG. RADOVAN............................................................................................................13, 33
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA....................................................................................................21
ŽIDAN, MAG. DEJAN...........................................................................................................................29
ŽUPEVC, MAG. MELITA......................................................................................................................19
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti
39