Leto XX.	||H#|	■	■	Mi■■ Številka 141.
za	HI Ml Hl ^Hh IM	Hfl ^Mk HHk H	^H	JH	IH	in	upravnlStvo
celoletno	za	HH bSPHBT^	HHV	^H ^Hk H	H| je v	v
za lU leta 45 din,	IBP	HP ^B*a Hi	PP	PP	—	Rokopisov
mesečno 15 din; za lno-	ne	vračamo.	—	Račun pri
zemstvo: 210 din. — Pia- *	m	• m	m	mm	m	m	m	m	m	«r	-	poSt.	hranilnici	v	Ljubljani
6a in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo St. 11.953. — Tel. St. 25-53, Izhaja	___________________Ljubljana. petek 17. decembra 1937	 Cena	f'50
Ni denarial
Za zboljšanje in modernizacijo cestnega omrežja bi potrebovali po minimalnem programu okoli 220 milijonov dinarjev. Ta vsota nekatere tako preplašuje, da sploh obupujejo, da bi se moglo pri nas cestno omrežje tako modernizirati, kakor je potrebno. Za železniško zvezo Slovenije z morjem, za zgraditev potrebnih bolnišnic, za prilagoditev naših gostinskih obratov modernemu tujskemu prometu, za zgradnjo velikih stanovanjskih hiš, za zgraditev reprezentativnih stavb, ki jih potrebujemo ne le za našo kulturo, temveč tudi za dvig tujskega prometa, bi zopet potrebovali tako. veliko število milijonov, da se nihče vseh teh akcij niti lotili ne upa. V stereotipnem odgovoru, da ni denarja, zamre pri nas vsaka, pa tudi najboljša akcija.
Ali pa je tudi res, da ni denarja? Ali je ta odgovor tudi v resnici popolnoma upravičen? Mislimo, da vedno le ni res, da ni denarja, temveč da še mnogo večkrat manjka prava volja, da bi se potrebni denar dobil.
Za nerentabilne posle naravno noče nihče dajati denarja. Če pa se zajamči obrestovanje posojil, potem imajo tudi razpisi posojil uspeh. Vse zavisi od tega, za kakšno stvar se išče posojilo in kakšni pogoji se nudijo podpisnikom posojila. Že v prejšnji številki smo na kratko navedli primer, da bi se denar za zgraditev tržnice v Ljubljani mogel kaj hitro dobiti in da bi mogli že v enem letu imeti to tržnico. Prav tako ni nobenega dvoma, da bi se mogel z lahkoto dobiti denar za velike stanovanjske hiše, ker se te po vseli mestih dobro obrestujejo in bi se tudi v naših. Pri tem pa bi dosegli še to, da bi se ljudsko zdravje dvignilo in cenena ter higienična stanovanja bi stokrat več zalegla v boju proti jetiki kakor vse propagandne brošure. Pokojninski zavod bi zato mnogo bolje storil, če bi gradil stanovanjske hiše za nameščence z nizkimi dohodki, kakor pa da posoja denar javnim korporacijam in samoupravam, ki bi mogle in morale dobiti denar drugod.
Prepričani pa smo, da bi se tudi za večja dela mogel dobiti potrebni denar. Tako n. pr. je tako veliko ljudi interesiranih na dobrih cestah, da apel na te ljudi prav gotovo ne bi bil brezuspešen, če bi se jim nudilo le količkaj zanesljivo jamstvo, da se jim bo posojeni denar varno obrestoval, pa čeprav tudi po nizki obrestni meri. Seveda pa je treba, da država jamči za takšno posojilo in da tudi na drug način pospešuje gradnjo cest. Če so v Angliji dosegli, da so cestni fondi aktivni; potem ni nikjer zapisano, da tega ne bi mogli doseči tudi mi. Vse gre, samo če je volja tu.
Pri nas pa je napačno govoriti, da ni denarja, tudi zato, ker to kratkomalo ni res. Pogledati je treba samo v izkaze Narodne banke in drugih drž. denarnih zavodov. Milijone in milijone zasebnega denarja je tam neplodonosno naloženega, ker nima ta denar prave investicijske prilike. To priliko mu je treba dati, s tem da se napravi udeležba pri investicijskih javnih delih prikupna. In to se more doseči, če nudi država garancijo za redno obrestovanje posojil in če se razpišejo posojila za dela, ki so ljudem simpatična.
Sicer pa tudi ni nikjer rečeno,
da se ne bi mogel dobiti za nujna investicijska dela tudi tuji kapital. Saj ni res, da bi se smel tuji kapital udejstvovati le pri izkoriščanju naših rudnikov, tudi za manj rentabilne posle bi se mogel dobiti. Saj vendar vemo, da je na milijarde tega tujega kapitala, ki se sploh ne more obrestovati ali pa le zelo nizko, ker nima nobene prave investicijske možnosti.
Res je, da je danes tuji kapital nezaupljiv, toda tuli io nezaupa-
Gostinstvo in tujski promet sta tako tesno povezana drug z drugim, da je nemogoče govoriti o enem brez zveze z drugim. Nedvomno je, da je gostinstvo temeljni in najvažnejši steber tujskega prometa sploh. Sedanji referat je rezultat razmotrivanj gostinskega odseka in gostinskih organizacij, ki jih je zbornica s pismeno anketo pozvala, da se izjavijo o letošnji tujsko-prometni sezoni.
Ker nam da statistika najboljšo bazo za oceno letošnje tujsko-prometne sezxme, naj navedem nekaj statističnih podatkov.
Statistični, podatki.
Iz statistike, ki jo je navedel predsednik Majcen posnemamo:
Vseh turistov je bilo leta 1937 699.676, od teh tujih 204.506, jugoslovanskih pa 405.170, 1.1936 pa 690.140, od teh tujih 187.223, jugoslovanskih pa 502.907.
Nočnin je bilo 1. 1937 3,976.263, 1. 1936 pa 4,026.092. Nočnine jugoslovanskih turistov so ostale skoraj nespremenjene, tujih gostov pa so padle od 1,256.422 na 1 milijon 206.490.
Največ tujcev je bilo iz Nemčije in se je njih število skoraj podvojilo (od 26.277 na 52.411), njih nočnine pa so narasle od 136.306 na 236.136.
Na drugem mestu je Češkoslovaška, vendar pa je število padlo od 55.165 na 45.703, na 3. mestu Avstrija (1. 1936 46.221, 1. 1937 37.432), na 4. Madjarska (1. 1936 9.601, 1. 1937 10.402); na 5. Anglija (število angleških turistov je naraslo od 6.482 na 12.298) in na 6. mestu je Italija z 9.601 turistom 1. 1936 in z 10.402 v 1. 1937.
Od vseh turistov je obiskalo Slovenijo skupno 85.138 turistov (1.1936 81.771), ki so imeli 481.356 nočnin (1.1936 480.006).
Tujcev je obiskalo Slovenijo:
	vi. 1936	1.1937
Avstrijci	17.059	12.263
Nemci	9.926	7.004
Cehoslovaki	9.748	5.319
Italijani	4.389	3.852
Madjari	1.977	2.078
Angleži	1.968	1.978
Analiza statističnih podatkov v splošnem.
Ta statistika kaže, da je število turistov letos napram lanskemu letu naraslo'za 9.536 oseb, medtem ko so nočnine padle za 49.829. Če pogledamo dravsko banovino, moremo ugotoviti, da je v vsej državi število inozemskih turistov napredovalo, a pri nas število inozemskih gostov znatno nazadovalo,
nje je mogoče premagati. Če bi tuji kapital videl, da se je pri nas ustanovila domača družba za izvedbo del, ki so povsod drugod po svetu rentabilna, in če vidi, da se naši domači ljudje upajo investirati v ta dela svoj denar, potem bi se upali vložiti svoj denar tudi tuji kapitalisti. Na vsak način pa je treba vsaj poskusiti, da se tuji kapital pritegne.
Res je, da smo kapitalno revna dežela, vendar pa le nismo tako
in sicer smo imeli letos 37.654 inozemcev napram 51.857 inozem-cem leta 1936.
Turistične konvencije se niso obnesle
Ako primerjamo statistične podatke po državah, s katerimi nimamo turističnih konvencij, potem vidimo, da smo pri njih napredovali, medtem ko smo z državami, s katerimi imamo turistične sporazume, nazadovali, kar velja za vso državo kakor tudi za dravsko banovino posebej. Tako vidimo, da smo pri državah balkanskega sporazuma, t. j. pri Grčiji, kakor tudi Turčiji, ki sta članici stalnega turističnega komiteja balkanskega sporazuma, znatno nazadovali. Isto velja tudi za Romunijo, s katero smo zaključili posebno turistično konvencijo. Ista slika se nam nudi pri Avstriji, Poljski in Češkoslovaški, s katerimi imamo turistične sporazume. Izjemo tvorita samo Nemčija, katere gosti so narasli nasproti lanskemu letu za 50 % in Madjarska. Iz tega torej vidimo, da so sporazumi in turistične konvencije ostale več ali manj na papirju in da nam turistične konvencije in pa sporazumi ter razne konference ne pomagajo veliko, če se jim ne da prava vsebina, t. j. dobra volja. V tem oziru nam daje Grčija zelo poučen primer,
Grčija.
Čeprav je Grčija članica stalnega turističnega sveta, je izdala celo vrsto direktno prohibitivnih ukrepov za obisk tujih zdravilišč. Tako mora vsak Grk predložiti zdravniško izpričevalo treh univerzitetnih profesorjev, dovoljenje za nabavo deviz in še posebno policijsko dovoljenje za izdajo potnega lista. Število grških turistov je zato padlo v Rogaški Slatini od 215 na 13, na Bledu pa od 70 na 45.
Naša zbornica je na to že opozorila ministrstvo za trgovino in industrijo. Dobili smo odgovor, da se bo s tem vprašanjem bavil gospodarski svet balkanskega sporazuma na svojem prihodnjem zasedanju dne 7. aprila prihodnjega leta. Upamo, da ne brez uspeha.
Romunija.
Kljub konvenciji, ki smo jo sklenili z Romunijo dne 5. julija 1936, je število romunskih turistov padlo od 3.691 na 2.949, kljub naši razstavi v Bukarešti. Lansko leto je posetilo Slovenijo 457 Romunov, letos pa približno 50 % manj. Ravno tako so nazadovali
revni, da bi morala vsaka dobra akcija zamreti že zaradi stereotipnega odgovora, da ni denarja. Še manj ko denarja je danes pri nas dobre volje in krepke vztrajnosti, da bi se potrebna dela tudi izvedla in v tem je glavni in usodni vzrok, da ne pridemo naprej in da samo govorimo, kaj bi morali storiti, a da ničesar od vseh teh potrebnih stvari ne izvedemo. Tudi sami smo krivi, če ni stanje boljše in če ne napredujemo, kakor bi mogli.
tudi gosti iz Turčije, ki so že itak prihajali v majhnem številu v našo državo. Vse te države so članice stalnega turističnega komiteja balkanskega sporazuma. Naj omenim še težave, ki jih imamo z Romunijo, od koder ne moremo dobiti 10 milijonov lejev za prodane vozne karte, čeravno je Romunija v blagovnem prometu z nami aktivna za 27,900.000 din. Jasno, da ves turistični svet nima smisla, če da le negativne rezultate.
Poljska.
S Poljsko, s katero imamo turistični sporazum, ki je iztekel 31. oktobra t. 1., vidimo iz gornjega, da je dotok njenih gostov napram lanskemu letu v vsej državi,' kakor tudi v Sloveniji znatno nazadoval. V Poljski vidimo pomanjkanje sistematične propagande za poset naše države.
Češkoslovaška.
Kar se tiče Češkoslovaške, s katero imamo tudi sklenjeno turistično konvencijo, je dotok njenih gostov v Jugoslavijo napram lanskemu letu nazadoval za približno 8 %, medtem ko je padel v Sloveniji dotok Čehoslovakov za okrog 30 do 40%. Najbolj je v Sloveniji čutil izpad Čehoslovakov Bled, kjer smo nasproti letu i934. padli od 3.043 letos na 1.503 osebe. Razlog temu nedostatku nosi v veliki meri naše zastopstvo v Pragi, ki ne razvije dovolj vnete propagande. Nadaljnji razlog je tudi v devalvaciji Kč in v tem, ker so Čehi mnogo bolj obiskovali Italijo.
Avstrija.
Z Avstrijo imamo turistično konvencijo in smo zopet tako v vsej državi, kakor tudi v Sloveniji, znatno nazadovali. Da avstrijski gosti ne pridejo k nam v večjem številu, je pripisovati v prvi vrsti silno intenzivni propagandi avstrijskih tujsko-prometnih faktorjev za obisk domačih letovišč in kopališč, kakor tudi agitaciji raznih društev proti obisku Jugoslavije. Temu nasproti naša propaganda v Avstriji ni na vrhuncu.
Nemčija.
Nemci, ki so v vsej državi povečali obisk za celih 50%, so v Sloveniji padli od 9.926 lansko leto, na okroglo 7000 letošnje leto. Nedo-statek je iskati v tem, da določeni mesečni kontingent 400.000 RM ni zadostoval. Zanimanje v Nemčiji za naša letovišča je bilo izredno veliko. Samo potovalni biro »Ita-lia« v Dresdenu je pripeljal na Bled v predsezoni nad 1000 gostov, čeprav je prejšnje leto de-
loval izključno samo za Italijo. Ta uspeh gre predvsem na račun deviznih težkoč v pomladanskih mesecih med Italijo in Nemčijo. Dotok Nemcev je bil kljub temu najjačji v mesecu juliju in avgustu. Bil bi pa še mnogo večji, ako bi bila mesečna kvota RM večja. Naša zbornica in Zveza za tujski promet sta dosegli, da je Reichs-banka pristala na to, da se je kvota RM 400.000 za mesec avgust povečala na 600.000 RM, kar je pa značilo samo d dl n o pomoč. Meseca septembra, ko so bila pogajanja v Dubrovniku, se je, kakor slišimo, to vprašanje uredilo na zadovoljiv l’"*in tako. da prihodnje leto lahko pričakujemo nemoten dotok nem-škin gostov. V Nemčiji je za našo propagando razmeroma dobro preskrbljeno. Tako imamo Oficialni turistični biro kraljevine Jugoslavije v Berlinu, dalje delujejo za naša letovišča potovalni biroji Nord-Siid v Miinchnu, Isaria v v Miinchnu, Italia v Dresdenu, Bauern-Freund v Niirnbergu, potovalni biro v Wiesbadnu, Frankfurtu, Kolnu in Ifanovverju. Važno mesto za to je tudi Hamburg, kjer izgleda, da bomo dobili v kratkem honorarnega konzula, ki je podjeten.
Madjarska.
Dotok Madjarov v našo državo in predvsem v Slovenijo je znatno narastel, kar je uspeh aktivne propagande in sodelovanja s tamkajšnjimi potovalnimi biroji. Ravno dvig madjarskili gostov dokazuje, da so bile naše cene konkurenčne z italijanskimi, ker bi jih sicer kot stalne goste italijanskih letovišč ne mogli pridobiti za naše kraje, če bi bili dražji.
Države brez turistične konvencije
Anglija.
Število angleških gostov rapidno raste in beležimo v tem pogledu relativno največji dvig v vsej državi, kakor tudi v Sloveniji. Najbolj nazorno nam to dokazuje statistika Bleda, ki ga je posetilo 1. 1934 330, 1. 1935 457, 1. 1936 1085, 1. 1937 pa 1224 Angležev.
Vsi brez izjeme so nad krasotami naših krajev vzhičeni, klima jim zelo ugaja in ljubeznivost našega ljudstva jim silno prija. V Londonu delujejo 3 angleški potovalni biroji za Jugoslavijo, ki sodelujejo z našim >Putnikom« ter je treba priznati, da marljivo delajo.
Severne države: Holandska, Danska, Švedska in Norveška.
Kakor v Angliji, tako tudi v teh državah ni nobenih deviznih težkoč za prihod turistov. Tu je teren, od koder bi mogli pridobiti z intenzivno propagando stalne obiskovalce.. Toda v teh državah nimamo tako kakor v Angiliji zvez s potovalnimi biroji. Naš »Putnik« ima sicer zveze s potovalnimi pisarnami, nimamo pa nobenega zastopstva. Zaradi tega je pozdravljati zamisel »Putnika«, da se osnuje naš turistični biro v Stockholmu. Pritok Dancev, Holandcev, Švedov in Norvežanov v našo državo stalno raste; to velja tudi za obisk dravske banovine,	,
Nedostatki
Eden glavnih nedostatkov našega tujskega prometa je, da nismo gostov iz nordijskih držav in zlasti iz Anglije dočakali pripravljeni, temveč se skušamo šele sedaj pri-
Uspehi in nedostatski našega tujskega prometa
Referat predsednika gostinskega odseka Cirila Majcna na zadnii plenarni seii Zbornice
Iagoditi njihovim zahtevam. Nimamo dovolj strokovno izobraženega potrežnega osebja, ki bi obvladalo angleščino. Zbornica, kakor tudi Zveza gostilničarskih podjetij in Zveza za tujski promet so storile svojo dolžnost. Naša' zbornica je pred tremi leti organizirala prvi tečaj za angleščino v Ljubljani, ki se pa ni obnesel, medtem ko je pa tečaj za angleški jezik na Bledu, ki ga je priredila Zveza združenj gostilničarskih podjetij ob podpori zbornice, lepo uspel. Na merodajnih mestih smo tudi intervenirali, da se pridobi možnost strokovne izobrazbe direktno v Angliji ter je naša država vnesena v listo onih držav, katerim je dovoljeno da pošljejo manjše število gostinskih uslužbencev v Anglijo. V ta namen je potrebna izdatna denarna podpora države in banovine. Svoječas-na zamisel oblastnega odbora, da se ustanovi hotelirska šola pri nas, se je zdaj ponovno vzela v pretres.
Poglavitni nedostatek pa je v tem, da nimamo zadostnega števila moderno urejenih srednjih in manjših hotelskih objektov. Potrebna je akcija za izvedbo hotelske sanacije. Po ugotovitvah, kolikor jih je mogla zbornica napraviti, je silno majhen odstotek onih tujcev, ki bi se še v drugič vrnili na obisk v Jugoslavijo. Velik nedostatek naše tujsko-prometne statistike je v tem, da nam ne prikazuje, koliko tujcev smo nase privezali. Ker ne pritegnemo inozemskega turista, da bi več let obiskoval našo državo, dokazuje, da so sicer naše naravne krasote velike in privlačne, da pa še zdaleka nismo izpolnili vseh pogojev za re-ceptivni turizem. Poleg krasot, ki mu jih nudi narava, se mora pri nas tujec počutiti dobro, tako glede hrane, prenočišča, kakor tudi železniških in avtomobilskih zvez.
Velik nedostatek je pri nas brez dvoma tudi ta, da vsaj sedaj še nimamo sploh možnosti govora o razvoju internacionalne zimske sezone pri nas. Tudi nimamo možnosti, da bi delali za to propagando, ker ne moremo nuditi inozemskim gostom lahko pristopnega prostora za šport in zlasti ne za smučanje. Medtem ko ima Bled n. pr. popolnoma nesigurno zimsko sezono, je na drugi strani n. pr. Pokljuka vsaj težko dostopna. Udoben dostop za smučanje in vežbanje, ki bi gotovo privabil inozemsko publiko, imamo pri Kranjski gori. Zbornica je pokrenila irotrebno, da pride do čimprejšnje ustvaritve obširnejšega . smuškega terena takoj pri Kranjski gori, kamor bomo imeli možnost privabiti sredozemsko turistično publiko, zlasti iz Egipta, Angleže, ki hodijo v znatnem številu v Evropo, se peljejo mimo nas preko Jesenic na smučanje proti nemško-bavarski meji, ki bi pa gotovo ostali pri nas, ako bi bili za to podani pogoji. Zato je pozdraviti zamisel »Putnika«, da se osnuje oficialni turistični biro v Kairu.
Vprašanje cen
Važno vprašanje je tudi, če so res bile cene v naših gostinskih obratih vzrok, da smo nazadovali v tujskem prometu. Že poprej smo povedali, da so turisti iz Madjarske letos znatno narasli, kar že samo dokazuje, da so naše cene konkurenčne z italijanskimi. Cene sobam v vseh gostinskih obratih so ostale na isti višini, kakor lansko leto, dočim so se cene privatnih stanovanj v letoviščih znižale od 20% do 40%. V glavni sezoni so se cene prehrani v manjših obratih celo znižale od 10 do 20%, čeprav so se surovine podražile od 20 do 30%. Predsezonske in posezonske cene so bile tako nizke, da so bile znatno konkurenčne vsem inozemskim letoviščem. Kljub relativno večjemu znižanju cen pa manjši obrati niso dosegli uspeha, kakor so pričakovali. Kajti n. pr. izpad 2330 gostov na Bledu v letošnjem letu mapram lanskem letu v glavni sezoni gre na račun manjših obratov z nižjimi cenami. Cene torej niso bile vzrok nazadovanja števila tuj-
cev. V gostinskem odseku smo sklenili, da se izvede določitev cen v gostinskih obratih tujsko-promet-nih krajev po kakovosti obratov, da se na eni strani javno pokažejo cene, na drugi strani pa, da se omogočijo izdajanja hotelskih vodičev, radi uspešne propagande v inozemstvu. Med vzroki nazadovanja turističnega prometa je omeniti tudi pariško svetovno razstavo, londonske svečanosti kronanja. Res pa je in priznati je treba, da so napredne turistične države, med temi zlasti Italija, ki je imela prejšnja leta zabeležiti precejšen padec svojega turizma, v tem času temeljito proučile vse ukrepe, da zboljšajo svoj turizem. Toda objektivno je treba priznati, da so cene italijanskih gostinskih obratov — treba je samo vzeti v roke »Annuaria Alberghi dTtalia« iz 1. 1937 — še vedno sorazmerno znatno višje, nego naše cene. Na drugi strani pa Italija z ogromnimi olajšavami tako pri železniških vožnjah, kakor tudi s cenami bencina, psihološko vpliva na inozemca, da pride v državo in da ostane dalj časa tam. Italija dela to, ker dobro ve, da bodo stroški, ki jih ima turist mimogrede, večji kakor pa običajni
Kljub važnosti, ki jo vsi priznavamo vprašanju modernih cest, je pri nas v državi pojmovanje tega problema še dokaj primitivno. S tem diletantstvom združene napake v investicijski politiki in zaostalost so krive, da še doslej niso urejene niti glavne prometne potrebe Jugoslavije. Kako je za nas ta problem važen, je nazorno prikazalo predavanje dr. Vinka Vrhunca pretekli torek v Ljubljanskem klubu.
Goste in predavatelja je v imenu društva pozdravil dr. E. Starc in naglasil njegovo poklicanost, govoriti o tem vprašanju, saj je dr. Vrhunc predsednik ljubljanskega in podpredsednik državnega cestnega odbora. Čeprav se je moral predavatelj omejiti na pičlo uro časa in vzel predmet bolj splošno, so njegova izvajanja izredno važna in jasna.
Predvsem je treba umeti civilizacijsko in kulturno pomembnost ter nalogo cest kot glavnega prometnega omrežja. V raznih dobah je bila usoda ceste zelo različna.
Cesta — nekdaj in sedaj
V Egiptu, Perziji, Grčiji so sledovi starih civilizacij tudi sledovi prvih cest. V Egiptu so prve ceste vodile do Nila in Rdečega morja. Kralj Cir je obnovil stare asirske in babilonske ceste in jih povezal z novim cestnim omrežjem iz glavnega mesta Suze. Do Sard v Ciliciji je vodila 2.300 km dolga vojaška cesta, posejana z vojaškimi jmstojankami in prenočišči.
Stari Grki so ceste že tlakovali, navadno le kolesnice in izogiba-lišča, potrebna zbog enotirne širine cest. Zgraditev tlakovane ceste med Atenami in Delfijami ter Kireno pada v najslavnejšo dobo grške zgodovine, v čas Perikleja.
Rimske ceste
Vse narode starega veka pa so po razumevanju za vojaški in kulturni pomen ceste prekosili Rimljani, ki veljajo kot mojstri v gradbi cest. Najoddaljenejše dele rimskega imperija, od Britanije do skrajnega vzhoda, so povezali s solidno zgrajeno in vestno vzdrževano cestno mrežo. Rimska cesta je služila prav tako vojaškim in upravnim potrebam kakor trgovini in kolonizaciji, ki je bila najuspešnejše sredstvo za širjenje rimske civilizacije. Izredni politični uspeh Rima, ki je skoraj 8 stoletij vladal obsežni državi najrazličnejših narodov in ras, je razum-
redni stroški. Turistična lira ni mnogo pripomogla zboljšanju turizma v Italiji, ker je še vedno mnogo dražja od lire, ki se dobi v svobodnem prometu. Ako je Italija votirala letos kredit 1 milijarde 800 milijonov lir po 4% za moderniziranje italijanskega hotelirstva in ako je Italija uredila svoje ceste, treba da gremo po tej poti tudi mi. Nikakor pa mi ne moremo danes samo razvijati propagande v inozemstvu, ako še nismo izpolnili osnovnih pogojev receptivnega turizma.
Vpeljava turističnega dinarja,
ki naj bi bil kar 30% cenejši od navadnega dinarja, je težko izvedljiva zahteva. Pri 300 milijonih dinarjev, ki nam jih približno letno dajejo inozemci, bi mi morali pri vpeljavi 30%nega turističnega dinarja darovati inozemcem ogromno vsoto 90 milijonov. To bi si mogli privoščiti le, če bi imeli vse pogoje za receptivni turizem izpolnjene. Namesto da se dd turistični dinar, ki nas je stal samo z Nemčijo 7 milijonov dinarjev, bi bilo razmišljati, da-li ni boljše, da gremo po poti, kakor je šla Ma-
ljiv samo če vemo, da so ceste bile trdna vez za državno enoto.
Že 1. 312. pr. Kristusom grade Rimljani cesto iz Rima proti jugovzhodu do Brindisija. Ta cesta — via Appia —- je bila zveza z Grčijo. Razvaline palač rimskih veli-kašev ob tej cesti in mavzoleji so še danes obiska vredne znamenitosti.
Sto let pozneje je nastala via Flamminia, 540 km dolga in 8 m široka cesta v Zgornjo Italijo. Kot via Julia Augusta se nadaljuje preko naših krajev na sever do Donave, po črti današnje ceste Trst-Dunaj, kar dokazuje, kako pravilno in po terenskih razmerah so stari Rimljani znali izbrati traso. Ostanki temeljev teh cest pričajo o solidni izvedbi. Bile so zidane iz kamenja, peska in apnene malte ter zgoraj posute ali z drobnim gramozom ali tlakovane s kamenjem. Za močvirnati gorski teren so poznali poseben utrdilni sistem.
Emona — cestno križišče
Ob cesti Julia Augusta nastanejo varnostna vojaška taborišča — ca-stra Emonae, Celaee, Petoviae. Naša cesta ima torej staro tradicijo, na katero more biti ponosna. Stara Emona naj bi kot vojaško taborišče zavarovala križišče ceste iz Zgornje Italije. Via Julia Augusta je pritekla do Emone v smeri današnje Tržaške ceste, se razširila v forum ter zapustila Emono kot decumanus maxiinus pri vzhodnih vratih, premostila Ljubljanico v bližini šentjakobskega mostu in se nadaljevala v smeri Dolenjske ceste. Drugi krak je zapustil mesto pri severnih vratih kot cesta cardo musimus. Ljubljana je bila torej že v rimskih časih važno cestno-prometno križišče in je s tem podan tudi zgodovinski dokaz o geografsko-prometni važnosti Ljubljane in naših krajev.
Srednji vek
S propadom rimskega cesarstva so propadle tudi ceste. Iz zgodnjega srednjega veka vemo o cestah in cestnem prometu zelo malo. Zmanjšala se je njena vloga. Ker pa ni bilo cest, so oslabeli in delno docela izginili prometni stiki. Razdvojenost in razkosanost srednjeveškega sveta je zanj najznačilnejša. Narodi se prično sprehajati j h) Evropi v tolpah in jatah, kar jim pride tako v navado, da tudi prvih križarskih vojn ne vodijo organizirano, temveč se razlijejo proti sveti deželi kakor hudournik. ki vse pokončuje. Podatki o
djarska, ki je osvobodila hotele vseh davčnih in taksnih obveznosti in je n. pr. samo Budimpešto obiskalo lansko leto 540.000 inozemskih turistov, t. j. 2 krat več kakor vso Jugoslavijo. Namesto inozemskim turistom, ije dala madjar-ska država ugodnost svojim državljanom, t. j. svojim hotelirjem. Ravno tako bi bilo pravilno, da da take olajšave naša država našim hotelirjem, ker rabimo še krvavo mnogo, da bomo imeli dovolj sposobnih in urejenih hotelov. Ce bodo bremena hotelirjem znižana, potem bodo oni mogli znižati tudi cene.
Velik nedostatek, zlasti če gledamo propagando drugih držav, je v tem, da takorekoč sploh nimamo propagandnih lilmov. Poleg tega pa vidimo, da se pri nas vrtijo inozemski propagandni filmi, ki vabijo našo publiko, da obiskuje tuje kraje. Tudi propaganda s fotografijami je izredno pomanjkljiva, čeravno vidimo, da so zlasti naši slovenski fotografi-amaterji sposobni, da konkurirajo najboljšim fotografom celega sveta, kakor nam kažejo krasni uspehi ljubljanskega fotokluba. To sposobnost treba izkoristiti.
Iz gornjih izvajanj je že razvid-
cestnem prometu iz tistih časov govore le o gradovih in ropanju. Cesta je bila polna cestnih roparjev in klatežev (Raubritter). Tako propadejo še zadnji ostanki mednarodnega prometa in trgovine, šele proti koncu 14. stoletja se pričnejo razmere zboljševati. Najvažnejša cesta iz tistega časa je trgovska cesta od severo-nemških mest preko Frankfurta in dalje v Kirn. Ta važna cestna zveza postane obenem pot pobožnih romarjev na grob sv. Petra. Počasi se tudi boljša varnost na cestah in s tem pridobiva polagoma cesta na stari veljavi. L. 1747. se ustanovi visoka šola za ceste v Parizu.
Ceste 19. stoletja
Nemalih zaslug za ceste je imel vedno militarizem. Napoleonove armade so za hitro manevriranje potrebovale in zato tudi gradile nove ceste. V to dobo spadajo začetki cestnega omrežja, kakršno imamo sedaj v naših krajih. Cesta ima vedno večje naloge. Promet postaja živahnejši in novim odnošajem med narodi in državami cesta v stari primitivni obliki kmalu več ne zadošča. Tehnika cesto-gradnje se prične razvijati in kmalu se pojavi makadamska cesta, ki velja tja do zmage avtomobila.
Cesta in železnica
Leta 1825. steče na Angleškem prva železnica za javni promet. Železnica prevrne dotakratni idilični način prometa, poštna kočija se mora'umakniti parnemu stroju in na mesto romantičnih podeželskih poštnih postaj stopijo zaduhli kolodvori, ki sprejemajo vase množice potujočega sveta. Mednarodni promet in trgovina doživita z železnico nesluleni polet, človek se odtrga od svoje priklenjenosti na dom, potuje v širni svet, spoznava tuje ljudi, šege in navade, postane — kozmopolitski. Deset let po prvi železnici teče lokomotiva že na kontinentu med Brusljem in Me-helnom, tri leta nato med Dunajem in Wagramom, 1. 1858. zida Južnoavstrijska-lomhardska in cen-tralnoitalijanska železniška družba (od 1. 187(1. K. k. privil. Sudbahn) zvezo med Dunajem in Jadranskim morjem. Ta pomeni za naše kraje pravo revolucijo. Parni stroj odje kruh širokim slojem, ki so se bavili s prevozništvom blaga in oseb.
Avtomobil — tekmec železnice
Tekmec železnic je avtomobil. Daimler konstruira 1. 1883. prvo
no, da je rešitev našega turizma iskati predvsem v tem, da je treba pravilno mobilizirati potrebna denarna sredstva. Administrativnih ukrepov, uredb in pravilnikov imamo dovolj, toda s takimi ukrepi se turizem ne rešuje, ampak je treba za to efektivnih ukrepov, treba je denarja.
Samo »Putaik« ne zadostuje, a tudi »Putnik« sam ima premalo dohodkov. Njegov Čisli dohodek od prodaje kart je znašal le 1 milijon 801.99314 din, kar odgovarja povprečni proviziji 1/33%, s čimer je mogel »Putnik« krili komaj svoje režijske izdatke. Gotovo je, da se mora dati v naš državni proračun primerna vsota za pospeševanje turizma. Pri današnjem stanju stvari pa je še celo potrebno, da se v banovinskem proračunu predvidi za turizem vsaj enaka vsota kot jo je predvidela savska banovina.
S tem zaključujem svoja izvajanja in poudarjam, da je na eni strani treba v naši javnosti malo več objektivnega in mirnega razmotri-vanja o problemu turizma, na drugi strani pa od odločilnih faktorjev več efektivne podpore in denarnih sredstev, kajti administrativni ukrepi nam turizma ne bodo rešili.
motorno kolo, Benz pa istega leta zgradi trokolesni avtomobil. Na pariški razstavi 1889. že vidimo motorna vozila in 1.1894 je 1. mednarodna avtomobilska tekma med Parizom in Ruenom med 100 avtomobili. Avtomobilizem je zmagal zelo hitro. Svet ima danes že 36 in pol milijona motornih vozil, samo v USA 71 %. V Jugoslaviji je komaj tretjina tisočinke vseh avtomobilov na svetu, na 1200 prebivalcev en voz! Avtomobil izpodbije železnici monopol v vsem kopnem prometu. Navajena na široko gospodarstvo se železnica zaplete v velike deficite, hoče zavrniti kolo napredka in zahteva oblastveno prepoved te tekme. Polagoma pa si omejita oba vlogo: železnici kvantitativni transport na daljave1, avtomobilu bližji in lokalni promet in turizem.
Sodobna cesta
Motor zbudi cesto k novemu življenju. Cesta pa mora postati sodobna. V svojem starem ustroju in površinski obleki ne zadostuje več. Spremeniti mora linijo, da omogoči izrabo hitrosti, postati mora preglednejša in enostavnejša, v svojem kolovozu pa mora biti odporna. Problem sodobne ceste je zato postavljen v dveh smereh: tehnično mora biti primerna za hitrost, udobnost in varnost motornega prometa, gospodarsko pa mora po življenjski dobi kolovoza omogočiti, da se amortizirajo gradbeni izdatki. Moderna cesta zatoni samo potreba modernega prometa, temveč prav tako upravičena iz finančno-gospodarskih vidikov, ker je obraba navadne ceste v motornem prometu tako velika, da bi vzdrževalni in obnovitveni stroški vsako leto v kratki dobi znašali več kakor pa enkratna investicija za moderno cesto z malimi vzdrževalnimi stroški. Danes je krpanje cestnega omrežja z navidezno cenenimi cestnimi zastori dosti dražje ko moderni kolovoz, prila-goden zahtevam motornega prometa.
Izredno velik je pomen sodobne, ceste za gospodarski napredek in varnost države. Naprednost in blagostanje vsake države ter sposobnost vodstva presojamo po dolžini in kakovosti cestnega omrežja. Ze Roger Bacon piše: »Tri stvari mo-, rejo države narediti velikim: rodovitna tla, delaven narod in možnost lahke odpreme oseb in blaga iz kraja v kraj«. Goethe je dejal: »Deutsche Einheit druch Deut-schlands Strassen«. (Nemška enotnost po nemških cestah.)
Ceste v posameznih državah
Zdaj žrtvujejo države za cestno omrežje milijardne zneske. Gradijo se večinoma trajni kolovozi za
Splošni	razvoi
Iz predavanja ravnatelja dr. Vinka Vrhunca
dolgo dobo ene do dveh generacij. Zaradi velikih gradbenih stroškov so opravičljivi samo težki ali srednji sistemi. Cestni zastori se gradijo v kamenju, cementu, asfaltu, lesu, železu, kavčuku, sleklu in komprimiranem papirju.
Združene države Sev. Amerike so že 1. 1933. imele samo betonskih cest 215.000 km. Anglija ima že docela modernizirano cestno omrežje. Državni dohodki iz dajatev cestnega prometa znašajo letno 18 milijard dinarjev. Moderno urejeno cestno omrežje imajo vse za-padne države, a tudi v Srednji Evropi moremo ugotoviti že znatne uspehe, posebno v Češkoslovaški.
Nekod se grade že posebne ceste, namenjene izključno avtomobilskemu prometu. Nemčija hoče v G do 7 letih zgraditi G900 km avto-prog, ki bodo veljale 7 milijard mark. Dograjenih je že 2000 km, zaposlenih nad 120.000 delavcev.
V velemestih se proučujejo načrti, da se zgrade podzemeljske avtomobilske ceste. Društvo narodov je izdelalo načrt, da se Evropa prepreže z mrežo avtomobilskih cest.
Sodobna cesta se smatra za najdonosnejšo investicijo javnih sredstev. Premagano je naziranje, da je avtomobil luksus kakor tudi moderna cesta ni več luksus ter samo za bogate države. Nasprotno, po svojih letnih vzdrževalnih izdatkih je največji luksus slaba cesta.
Ceste v Jugoslaviji
Stanje naših železnic in naše cestne mreže si je v marsičem podobno. Svetovna vojna nam je zapustila ceste v najslabšem stanju, omrežje prikrojeno po starih razmerah, tako da smo jih morali pre-orientirati na novo politično stanje in nove prometne in gospodarske potrebe. V srednjih in južnih delih naše države cest sploh ni bilo.
V prvih letih Jugoslavije smo finančna sredstva v prvi vrsti uporabljali za zgradnjo železnic, ceste pa zanemarili. Zaradi nerazumevanja za gospodarski pomen ceste se niso za cestna dela dodelila primerna sredstva, a gradile nerentabilne železniške proge. Cesta ponekod ne bi bila samo koristnejša v prometnem oziru, temveč tudi cenejša.
Omrežje državnih cest v Jugoslaviji znaša 10.250 km, 566 km je samo na papirju, da se v bližnji bodočnosti šele zgrade. 2.015 km je mednarodne ceste, upoštevane v načrtu Društva narodov. Med temi je tudi državna cesta št. 2 Beograd—Zagreb—Ljubljana—Podko-rensko sedlo, dolga 710 km. V drugi kategoriji so po večini ceste turističnega prometa, med njimi Maribor—Ljubljana—Logatec 228 km in Jadranska turistična cesta Su-puk—Split — Dubrovnik—Kotor— Skader v dolžini 760 km, katera pa brez zveze z Ljubljano ne more imeti nikakega mednarodno-turi-stičnega interesa. Potrebna je cesta Ljubljana—Sušak!
Gradbeni načrt
našega cestnega omrežja obsega modernizacijo obstoječih cest (4144 km), vzdrževanje cest in gradnjo novih cest. Le modernizacija bi
veljala okrog 4 in pol milijarde din, 1 milijon din za km. Znaten del kredita iz enomilijardnega posojila je porabljen za novo cesto Beograd-Subotiea. Ostane le okrog 255 milijonov din. In vendar bi bilo najnujnejše in gospodarsko najkoristnejše, dati denar na razpolago za sodobno obnovo onih cestnih zvez, ki so posebno važne za turistični promet, ki teče v smeri sever-jug, po Sloveniji, ob Jadranski obali in skozi zahodni del Bosne. Naj izrazitejši kriterij za moderniziranje cest je statistika o obremenitvi in gostoti prometa. Karta Društva inž. in arhitektov pa jasno kaže, da je promet na cestah v naših krajih največji, zlasti motorni.
Cestni fond
Finančna sredstva cestnih del gredo h koncu. Kako si priskrbeti novih sredstev? Finansiranje s pomočjo cestnih fondov naj se izvede praktično po načelu, da se morajo cesti prepustiti vsi ali vsaj večina dohodkov cestnega prometa. Skušnja iz drugih držav uči, da se cesta lahko hrani sama ter da urejeno cestno omrežje poleg neposredne koristi za narodno gospodarstvo more ob koncu koncev celo dajati državi velikih dohodkov (Anglija) 1 S tem bi bilo rešeno tudi tako sporno vprašanje o razdelitvi dohodkov, omrežju vsake pokrajine bi se morali prepustiti vsi dohodki, ki jih promet na teh cestah donaša.
Država naj dotlej iz svojih rednih dohodkov da zadostne zneske za redno in pravilno vzdržavanje cest. Doslej se je varčevanje vršilo na neracionalni način, predvsem na naših cestah, tako da mestoma ni propadla samo površinska plast, temveč celo podloga. Sredstva državnega, banovinskih in občinskih proračunov za naše cesto so več kot nezadostna. Državni proračun vsebuje za vzdrževanje 10.000 km dolge mreže samo 77 milijonov dinarjev, strokovni minimum pa je 250 milijonov.
Finančna sredstva za nove ceste seveda ne morejo dati cestni fondi, ki morajo svoje dohodke investirati v korist onih cest, ki jim te dohodke prinašajo. V tem oziru je potrebna ostra jasnost, da ne bi cestni fondi zgrešili svoj cilj, istočasno pa državi odvzeli dolžnost in skrb dokončne izgraditve cestnega omrežja.
Ceste v Sloveniji
Sloveniji, kateri je tujski promet važen vir narodnega dohodka, so dobre in sodobne ceste bolj potrebne kakor vsaki drugi pokrajini. Že obremenitev in gostota cestnega prometa govorita za nujnost obnovitvenih del. Meječa na tri države, ki so do našega praga izgradile moderne ceste, in končno po svoji prirodni lepoti predistini-rana za deželo tujskega prometa, Slovenija ne more brez dobrih cest gospodarsko prosperirati in kulturno napredovati. Vprašanje cest v Sloveniji je vsedržavni interes.
Poleg 615 km državnih ima naša banovina še 4.119 km banovinskih (1.198 km I. in 2.921 II. reda) in 18.527 km občinskih cest. Te številke dovolj zgovorno pričajo o smislu našega naroda za ceste. Cestno omrežje je zgrajeno neposredno iz ljudskega denarja in iz javnih dajatev, ki si jih je narod v svojih samoupravah sam naložil. To dejstvo bi moralo biti v marsičem zgled tudi za druge pokrajine naše države, ki zahtevajo sredstev iz vseobčih državnih sredstev ali večkrat celo na tuj račun.
Proračuni cestnih odborov dravske banovine znašajo v tekočem proračunskem letu 35 milijonov dinarjev. Želeti bi bilo le, da tudi v naše cestne odbore prodre napredni in sodobni duh tako, da se ta denar res racionalno uporabi za cestna dela po modernejših metodah.
Načrt cestnih del v Sloveniji
Ljubljanska sekcija Udruženja inženirjev in arhitektov je izdelala tudi načrt cestnih del; stroški so proračunjeni na 1.600 milijonov dinarjev. Najvažnejša je modernizacija cest z 1.350 milijoni, med novimi cesta Ljubljana—Sušak, ki bi veljala pri nas 75 milij. Zapuščeno omrežje nas opominja, da je potrebno s temi deli pričeti nemudoma in postopno, ker jih v kratki dobi nikdar ne bomo zmogli.
Drugi, uradni načrt predvideva kot izdatke za izvedbo ožjega in nujnejšega programa 227 milijonov, a širšega programa novih 440 milijonov dinarjev. Med naj-
nujnejša dela ožjega programa spada modernizacija ceste Ljubljana—1’odkorensko sedlo, ki je najpotrebnejša, ker nas veže preko Grossglocknerstrasse na sever z Nemčijo in z zapadnimi državami, preko Packstrasse pa s češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. Po gostoti prometa je na prvem mestu cesta Ljubljana— Št. Ilj kot najbolj obremenjena cesta v celi državi. Najnujnejša nova cesta je Ljubljana—Sušak, za katero je treba čimprej najti potrebnih finančnih sredstev. Končno so v tem programu še vsebovane ceste lokalnega turističnega prometa — Blejskega kota in Pohorja.
Finansiranje
Od dohodkov iz cestnega fonda bi dobila Slovenija približno 15%, t. j. 18 milijonov din. Ako bi se za obnovitev cest pritegnila še druga finančna sredstva, ki so namenjena za javna dela, n. pr. trošarina na cement, katere Slovenija lelno plačuje 10 milijonov dinarjev, bi bil razpoložljivi letni zne-
Jrg-avoc mora računati!
Sigurna postavka v njegovi kalkulaciji je poznana Ivncippova sladna kava. Veliko vrednosti je, ako vc človek v naprej, da mu prinaša vsaka prodaja gotov denar.
sek din 28,000.000'— zadosten za kritje anuitet srednjeročnega posojila. Ob ustanovitvi cestnega fonda je Češkoslovaška predvidela letni dohodek 80 milijonov Kč. Sčasoma pa so obnovljene ceste tako dvignile cestni promet, da je v letu 1936. ta cestni fond imel že 279 milijonov dohodkov, a letos nad 300 milijonov Kč. Započeta modernizacija cest bo torej sama po sebi pospeševala izvedbo cestnih del in sproti ustvarjala za to potrebna finančna sredstva.
Obnova naših cest je najnujnejša naloga, katero si mora zastaviti državna gospodarska politika. Vse dokazovanje o nacionalnem, gospodarskem in vojaškem pomenu dobrih cest, vsa propaganda v javnosti s tiskom in besedo ne zaleže mnogo, ako cesta ne najde razumevanja v vrhovih državne uprave. Samo od teh faktorjev moško zastavljena energična beseda more spreobrniti in premagati patriarhalno pojmovanje o naših prometnih in gospodarskih vprašanjih.
Samopreskrba v Nemčiji
Tudi krušna avtarkija v Nemiiii
V okviru splošnega avtarkičnega gospodarstva hoče uvesti nemška vlada tudi avtarkijo v krušni prehrani prebivalstva.
Vzrok te avtarkije je isti ko na vseh drugih poljih, da se prihranijo tujo devize za oboroževanje. Nemčija mora redno uvažati žito iz tujine. Letos ga bo morala še v večji meri, ker je bila letošnja žetev mnogo slabša od lanske. Lani je morala Nemčija uvoziti 863.000 ton pšenice, za katero je izdala okoli 100 milijonov mark, letos bi morala uvoziti pa 1,1 milijona ton, ker je bila žetev znatno slabejša. Tudi žetev rži je dala letos za približno 650.000 ton manj ko lani. Samo krompirja je pridelala Nemčija letos več ko druga leta.
Da bi Nemčija zvišala donos žetve, se bodo v bodoče uporabljala umetna gnojila še v večji ineri. Toda tudi z umetnimi gnojili je križ, kajti če se predolgo uporabljajo kemikalije, se poslabša zemlja in tudi kakovost plodov. Nekateri predlagajo, da bi se opustila
dar pa kmetje novih odredb niso nič kaj veseli.
Poleg tega se je začela po vsej Nemčiji živahna propaganda, da se nič kruha ne zavrže. Za sebe vsak kos zavrženega kruha sicer res ne pomeni mnogo, toda skupno v vsej Nemčiji zavrženi kosi predstavljajo velikansko množino.
Čiste pšenične moke torej v Nemčiji ne bo več. Zanimivo pa je to, da kruh kljub enakim predpisom ni v vsej Nemčiji enak. Tako je v Berlinu silno slab, v nekaterih gorskih krajih pa prav dober. To razliko razlagajo s tem, da je v Berlinu peka kruha pomanjkljiva. Zato »o že začeli delati poskuse, da najdejo novo metodo za peko, da bi se potem kruh zboljšal.
Milo iz premoga v Nemčiji v prometu
Milo iz premoga je bilo v zadnjih tednih v Nemčiji skoraj neopaženo dano v promet. Poroča se, da v Nemčiji že delajo tvorni-
Specialna trgovina s finim moškim perilom
□
O
c
LEOPOLD
MAHER
preje MELJ
CENE SOLIDNE!
LJUBLJANA — Tyrseva cesta 9
Vam nudi vedno veliko izbiro izgotovljenega moškega perila in drugih modnih novosti. Perilo izdeluje tudi po meri. Kroji brezhibni 1 — Kvalitetno blago!
navada, da se vsako tretje leto ne I obdelajo. Toda tudi s tem bi se mogel doseči le trenuten učinek, ker preveč izčrpana zemlja potem sploh ne bo dala nobenih plodov. Z umetnimi sredstvi se torej ne da zemlja prisiliti, da bi dala toliko žita, kolikor ga Nemčija potrebuje.
Zato skuša nemška vlada doseči sainopreskrbo v žitu z organizacijskimi sredstvi. Tako so dobili vsi mlini ukaz, da bolje zmeljejo žito; na ta način bi se moglo dobiti za 12—15 odstotkov več moke. Seveda pa bo potem tudi manj otrobov, ki pa so potrebni za krmo. Te naj nadomesti cenena koruza, ki bi se uvozila iz tujine. Nadalje morajo mlini dodati pšenični moki 7 odstotkov koruze, rženi pa 6 odstotkov krompirja. Oblasti bodo strogo pazile, da se bodo ti predpisi tudi izvajali. Kazni za kršitev predpisov so naravnost drakonič-ne. Da bi se kmetje laže odločili za krmljenje živine s koruzo, jim je nemška vlada znižala ceno koruze za 20 mark za 1000 kg. Ven-
ce, ki morejo na leto izdelati do 20.000 ton mila iz premoga. Grade pa se nove tvornice, da bo njih skupna kapaciteta dosegla 60.009 ton mila letno. Nemci trde, da je kakovost mila iz premoga ista, stroški pa so nekoliko večji ko za naravno milo.
Letno uvozi Nemčija okoli 1 milijona ton loja za izdelovanje mila, kar jo velja letno okoli 300 do 350 milijonov mark. Že za časa vojne so Nemci skušali izdelovati sintetični loj, toda brez uspeha. Februarja 1. 1936. pa je bila ustanovljena del. družba »Deutsche Fe ttsaure Industrie« v Witte-nu v Poruhrju. Tej družbi se je posrečilo s pomočjo Farbenindu-strije rešiti problem izdelovanja mila iz premoga. Ta industrija se bo v Nemčiji še znatno izpopolnila.
Nemci pa si pomagajo tudi s tem, da so začeli organizirati velike love na kite. Okoli 50 ladij za lov na kite je bilo poslanih v Severno morje. Nedvomno je, da bodo s tem Nemci v znatni meri zmanjšali pomanjkanje loja.
Ribji algumin namesto jajc
Ko je bil zadnjič ministrski predsednik Goring v Hamnurgu, so mu pokazali ribji algumin, ki se na neki nov način pridobiva iz kitov. Ta algumin se more uporabljati namesto jajc, prav tako pa tudi za izdelovanje tekstilnega blaga. En funt ribjega algumiua je toliko kolikor 165 jajc.
Obutev in klobuki iz kože morskih psov
V Hamburgu se je ustanovila delniška družba za lov morskih psov. Iz kože morskih psov se namreč morejo izdelovati klobuki ter čevlji.
Konferenca zaradi povečanja cen za premog
V prometnem ministrstvu je bi' la pod predsedstvom pom. prometnega ministra inž. Schnellerja konferenca zastopnikov premogo-kopov in železniškega ministrstva. Domače preinogokopne družbe namreč zahtevajo, da se cene pr*-moga, ki ga dobavljajo železnicam, zvišajo, ker so se cene v zadnjih dveh letih zvišale za 20%. Brez tega zvišanja cen prenrogokopne družbe ne morejo zvišati svoje proizvodnje, ki pa je danes nezadostna ter vlada zato v državi pomanjkanje premoga. Da je to res, se vidi iz tega, ker so morale naše železnice kupiti v tujini 35.000 ton premoga, čeprav je tuji premog znatno dražji ko naš domači Zastopniki železniškega ministrstva so na konferenci pozvali za-zastopnike premogokopnih družb, da predlože svoje konkretne predloge.	______
Skupščina evropske lesne konvencije bo januarja v Varšavi
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da bo glavna skupščina evropske konvencije lesnih držav (European Timber Exporters Convention, na kratko E. T. E. C.) 20. jan. 1938 v Varšavi. Na dnevnem redu je znižanje izvozne kvote za 1. 1938. Znižanje je potrebno, ker je položaj na evropskem lesnem trgu zelo slab. Cene stalno padajo, prodaj pa je vedno manj. Tako imata n. pr. Švedska in Finska, ki sta za Rusijo največji dobaviteljici lesa, danes zaključkov za samo 800.000 kubičnih metrov rezanega lesa, dočim sta jih imele lani za 4 milijone kub. metrov. Jugoslavija je tudi član E. T. E. C. ter naši lesni interesenti že proučujejo ev. posledice znižanja lesnih kvot za Jugoslavijo.
Na prelomnici svetovnega gospodarstva
Nova kniiga dr. tehn. M. Vidmaria: Med Evropo in Ameriko*
Politične vesti
Francoski listi pišejo po Delbo-sovem obisku v Beogradu, da Francija priznava posebni zemljepisni in gospodarski položaj Jugoslavije, ki ji narekuje čisto svojevrstno politiko. Glavno je, da je pri tem Jugoslavija zvesta starim prijateljem in da izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti. To pa Jugoslavija dela in zato ni Francija zaradi zboljšanja jugoslovansko-italijanskih odnošajev niti najmanj razburjena. Nekateri listi pa celo pišejo, da bi bilo zelo nevarno, če bi se vse države orientirale le po svoji strogi pripadnosti temu ali onemu državnemu bloku. Ves mednarodni položaj bi bil potem nevarno napet. Dobro je, da imajo nekatere države dobre odno-šaje z demokratičnimi in s totalitarnimi državami. Iz vseh teh komentarjev tujih listov pa se vidi, (da se po svetu priznava, da vodi 'dr. Stojadinovič zunanjo politiko Jugoslavije zelo spretno.
Francoski zunanji minister Del-bos se je po prisrčni poslovitvi v Beogradu odpeljal v Prago, kjer je bil sprejet zelo slovesno, a hkrati tudi prisrčno. V Budapešti je pozdravil Delbosa na postaji madžarski zunanji minister Kanya. V Pragi bo Delbos takoj po svojem prihodu položil venec na grob neznanega junaka, nato pa prisostvoval slavnostni seji praškega sveta v proslavo 201etnice ustanovitve prve samostojne češkoslovaške vojske v Franciji. Opoldne bo gost predsednika republike dr. Be-neša.
Bivši francoski ministrski predsednik Flandin je odpotoval v Berlin, da pripravi tla za sestanek odgovornih nemških in francoskih državnikov. Napovedano je tudi potovanje šefa tiskovnega urada franc. zun. ministrstva Comerta v Berlin.
Italijanski senat je odobril jugo-slcvansko-italijanski sporazum, ki je bil sklenjen v Beogradu, ter izrazil pri tej priliki svoje priznanje grofu Cianu.
Zaradi streljanja na ameriške in angleške vojne ladje se je Japonska že desetkrat opravičila in obljubila, da bo krivce strogo kaznovala. Japonski listi so nadalje objavili poziv na prebivalstvo Japonske, da s prostovoljnimi prispevki zgradi natančno takšno ladjo, kakor je bila potopljena ameriška topničarka in jo podari Ameriki. Vse to pa ni napravilo na javno mnenje Amerike prav nobenega posebnega vtisa ter se vsi Amerikanci strinjajo z Rooseveltom, da mora sam japonski ce-'sar obljubiti, da se podobni incidenti ne bodo več ponovili. Ker je le malo verjetno, da bi se japonski cesar opravičil in dal zahtevano obljubo, je popolnoma nejasno, kako se bodo v bodoče razvijali dogodki na Daljnem vzhodu. Zaenkrat je jasno le to, da so od-nošaji med Japonsko ter Anglijo in Ameriko silno napeti.
Japonski listi pišejo, da se je odločil čiangkajšek za nadaljnji boj proti Japonski samo zato, ker mu daje potuho Anglija. — Pri Kantonu zbira maršal Čangkajšek 300.000 mož, ki naj preprečijo, da bi se japonske čete pri Kantonu izkrcale.
Kitajski listi pišejo, da vodi Japonska zlasti borbo proti kitajski inteligenci, ker je ta nepomirljiv nasprotnik japonske invazije. Zato Japonci bombardirajo vse šole ter streljajo na civilno prebivalstvo prav tako ko na kitajsko vojsko. Najbolj pa zamerjajo kitajski listi to, da Japonci povsod, kamor pridejo na Kitajskem, širijo porabo opija in drugih opojnih sredstev. To delajo Japonci zato, da bi popolnoma uničili odporno silo kitajskega naroda.
Japonskemu veleposlaniku v Wa-shingtonu je japonska vlada brzojavno sporočila, da nima nihče pravice klicati japonskega cesarja na odgovor in da zato ne more biti niti govora o tem, da bi se japonski cesar opravičil za dogodke na reki Jangce.
Angleški protest v Tokiu je imel popoln uspeh in bo Japonska kaznovala oficirje, ki so krivi bombardiranja angleških ladij, ter tudi plačala primerno odškodnino za nastalo škodo.
Japonci pripravljajo ofenzivo proti Kantonu, da odrežejo Kanton in Kitajsko od Hongkonga ter s tem onemogočijo Kitajcem dovoz orožja. Ekspedicijski kor japonskih čet na Formozi je že odplul proti ' Kantonu. Ni izključeno, da se pred Kantonom ponove enaki boji kakor pred Šangajem.
Združena ljudska stranka na Poljskem je poostrila svojo borbo proti vladi ter zahteva popolno • spremembo poljske zunanje politike. Po njenem mnenju bi se morala poljska politika nasloniti na Francijo in češkoslovaško.
Najnovejša knjiga univ. profesorja Milana Vidmarja je presenetila njegove bralce z najbolj zanimive strani. Po znanih dveh knjigah moderne fizike in matematike, kjer je podal svojo sliko sveta in življenja kot vsemirske tvorbe, je prešel s tretjo naravnost na gospodarstvo. Vsi, ki so poznali Vidmarjeve drzne svetovnonazorske konstrukcije in se naučili misliti z njim, nam pritrdijo, da jih je že zanimalo, kakšen je profesorjev pogled na praktično gospodarstvo. Saj so se morali vprašati, ali se ni s spremembami naravoslovnih znanosti spremenil tudi že smisel pridobitnega gospodarstva, če ne v malem pa vsaj v velikem, svetovnem merilu. Dr. Vidmar je v svoji novi knjigi dal odgovor na to vprašanje. Pa ne samo mimogrede, kakor bi utegnil kdo soditi po naslovu knjige. Ne. Knjiga je postala kratko rečeno knjiga o največjih problemih svetovnega gospodarstva. Zaradi te svoje vsebine ima ta knjiga tudi za nas še poseben pomen.
Dr. Vidmar gre od potopisa neposredno na sestavljanje slike o gospodarstvu, ki mu je nastala v dolgih letih življenja in študija v Evropi in Ameriki, poigrava se s sestavom človeškega sveta kot nekakšnega posebnega prostornega pojava ali sveta zase, v katerem pa gotovo vlada isto načelo večne spremembe ko* v ostalem svetovju. V naravi vlada po sodbi moderne fizike kaos, naključje. To je dognala moderna fizika, ko je drugič odkrila vsemirje, v katerem smo dotlej občudovali popoln, matematičen red. Zdaj vemo, da tega reda v vsemirju dejansko ni, da so nas naše oči varale. Nasprotno, vsemirje je kaos. Ali je v človeškem svetu enak kaos ali se v njem že pojavlja kaj drugega, kakšen nov element, kakšna sila, ki deluje proti naravi, proti kaosu in proti naključju? To je vprašanje, ki ga je avtorjev opazujoči razum izluščil iz svoje slike sveta in nam ga zastavil.
Z drugimi besedami: avtor se vprašuje, kolikšne so razlike med starim in novim svetom, med Evropo in Ameriko? Ali ni Amerika najsvobodnejša in najnaprednejša dežela, vodnica na poti človeštva v kulturo, Evropa pa propadajoč, star, v sebi razkrojen svet, ki mu ni nobene rešitve? In kaj se godi med tem v ostalem svetu, na Japonskem, Kitajskem, v kolonijah? Kako se namerava stari kulturni svet okoristiti s tem, kar še ima, ali je vsaj pred kratkim še vse imel? Kakšne so končno razmere celotnega gospodarskega razvoja v zrcalu notranjega gospodarskega oziroma socialnega vprašanja? Saj se naše dosedanje slike o gospodarstvu prav gotovo
* Med Evropo In Ameriko. — Spisal Milan Vidmar v Ljubljani 1937. Strani XVI—360. Založila Naša založba.
že zelo zamotavajo. Ali nam pa daje nova slika sveta tudi odgovore na ta vprašanja, ki jih ni mogla dati nobena dosedanja gospodarska teorija? Ali nam more razložiti sedanja trenja v svetu in vse velike dogodke, katere pravkar sami doživljamo? Vse to se vsiljuje človeku ob takšni knjigi. Ni dvoma, da vsaka teorija, ki si lasti pravico govoriti o gospodarskih stvareh, vsaj načelno mora odgovoriti prepričljivo tudi o tem, kar je in kar se konkretno vidno godi. V tem, moramo priznati, je Vidmarjeva knjiga polnovredna, vredna priznanja, da se odgovorom na vsa možna vprašanja ne izmika. Počasi, toda neusmiljeno nam odkriva korenine zla v preteklosti in v sedanjem svetu. Pri tem pa ji je vseeno, kaj se pokaže izza teh razkritij, ne graja in ne obsoja, samo ugotavlja in gradi naprej po svoji rdeči fizikalni niti. Zdi se, kakor da je avtor prepričan, da mora spraviti na isto nit vse stvari, če je nit prava oziroma njegova teorija res pravilna.
Prostor gospodarstva
Pestra je njegova slika Evrope in Amerike. Iz dežele kulture v deželo dolarja je dolga zgodovinska pot. Avtor jo je prepotoval z luksuznim parnikom, v katerem je vsega dovolj in kjer je vse do pičice urejeno. Mogočna prispodoba nam primerja parnik s človeškim svetom. Na parniku ni boja za vsakdanje dobrine in potrebščine, vse je odmerjeno, nad vsemi ukazuje po naprej določenih pogojih eden, kapitan. Ladja ima svoj denar, ki ni denar, temveč samo nakaznica. Pa tudi zaloge so odmerjene in treba je gospodariti. A kako vse drugače gospodari z zalogami ves svet! Tu je večen boj za dobrine.
Boj za dobrine, za hrano in za obleko pa je od vselej, in vendar se človeštvo še doslej ni naučilo prav gospodariti. Človeštvo je živelo in še živi slepo, toda vedno manj slepo, že se vidi v njegovem gospodarstvu nekaj kakor načrt. Razum se je postavil naključju po robu.
Razum je edini pravi bojevnik. Njegov boj je delo. Nekoč je bila gonilna sila kulture lakota. Ta je izzvala preseljevanje narodov proti zapadu. Vsak naravni jez je ustavil selitveni val, ga zadržal, da je človek moral napraviti sporazum z zemljo. Atlantsko morje je zadrževalo narode oz. plemena in izsililo evropsko kulturo. Vedno pa je bil še pritisk močan, val se je prelil v Ameriko, drvel na Za-pad. Od tam se je spet obrnil. Toda človeštvo ima že skušnje s svoje zgodovinske selitve in Amerika bolje pozna te pogoje ko stara Evropa. Še je Amerika bojišče in v nji še vlada svoboda, Evropa pa je zaledje, v katerem se je zakoreninila disciplina. Ameriška svobo-
da je nered. Ta nered se bo moral premagati. Rooseveltov poskus je omejevanje gospodarske svobode, konec dolarja in kraljev, petrolejskih, železniških, filmskih in drugih kraljev, ki so vladali v kapitalizmu.
V Evropi je kapitalizem že strt, tisti kapitalizem, ki je baziral na svobodi individua in na brezskrbnosti za življenjska vprašanja celote. Pisatelj nam prikazuje kapitalizem, kakršen je bil in kar bi bil dosledni kapitalizem, ki je pa sploh nemogoč. Njegov, liberalni kapitalizem je nastal na razvalinah merkantilizma, v katerem je vladal absolutni vladar, monarh.
V kapitalizmu je vladala meščanska demokracija. Merkantilizem si je izbral napačen načrt, ker je vzel zlato za edino dobrino. Kapitalizem je hotel živeti brez načrta, ker je nastal kot reakcija na napačno načrtno gospodarstvo. ~Jrej so države podpiral? obrt in industrijo zaradi zlata, izdelovale so samo za izvoz, za zlato; hkrati je pa ta sistem zapiral meje, razsipal na dvorih, vrgel pa narode v bedo. Francoska revolucija je vrgla absolutizem in merkantilizem hkrati zato, ker sta bila pretesno združena. Ni pa ta revolucija ničesar ustvarila, kapitalizem je nekako nadaljevanje merkantilizma brez načrta. Najdalj je šel pravi kapitalizem v Ameriki.
Kapitalizem je imel svoj nauk, liberalizem, sam pa je bil razumski gospodarski sistem — pojmovno — le dotlej, dokler je človek verjel, da je vsemirje razumno zgrajeno in pod nadzorstvom razumnega gospodarja. Adam Smith seveda ni poznal sedanje, naše fizike. Saj je tudi šele tehnika devetnajstega stoletja pokazala, da zna razum graditi človeštvu koristnejše tvorbe ko slepa narava.
V dvajsetem stoletju pa je kapitalizem nehal biti razumski sistem. Kapitalizem gre končno v trust, kjer se za poedinca neha vsaka osebna svoboda. Evropski kapitalizem je poleg ameriškega še blag, zato je pa tudi politični demokratizem v Evropi šibkejši. Med Evropo in Ameriko pa živi še Britanski imperij s posebnim kapitalizmom, z omejevanjem svobode.
Tehnika je gnala razvoj naprej. Časovna nihajna dolžina slepega človeškega gospodarstva obsega približno 10 let. V teh razdobjih se vrstijo krize. To nihanje pa ni bilo čisto, ker so nanj vplivale letine kmetijstva, in končno je svetovna vojna vrgla voz iz tira. Svetovna vojna je spremenila temelje gospodarstva.
Uvajanje načrtnega gospodarstva in politika
Nova doba zapira meje, razkosava človeško gospodarstvo na velike kose, imperije, je doba velikih gospodarskih imperijev. Napetost narašča od dne do dne, ker se poskušajo nekatere gospodarske edinice osamosvojiti, ker nova doba zahteva novo gospodarstvo.
V Evropi doživljamo te dogodke. Italija, Nemčija in na vzhodu pa Japonska streme za gospodarsko neodvisnostjo. Vse pa uvajajo v notranjosti načrtno gospodarstvo, poskušajo doseči tudi socialno pravičnost, ki jo zahteva razumsko gospodarstvo, kakor vidimo prvi poskus za ureditev tega vprašanja v Rusiji in kakor ga že načenja Rooseveltova Amerika.
Človeška vojska dolge ni videla svojega — edinega resničnega sovražnika — naključja. Vidi pa žrtve. Zdaj pa že poskuša biti resnična vojska. Razdelila se je na velike armade, manjka ji pa še boini načrt in — vrhovni povelj-
nik. Države-armade so pa dobro
oborožene, tehnično. A ne potrebujejo vojn. Neodvisna enota ne išče vojn. Razum se je dvignil v boj za red. Ostanki kapitalizma še tle pod ruševinami, razvoj človeštva potrebuje pač mnogo časa.
Sedanji gospodarski proces imenuje torej pisatelj prehod iz kapitalističnega gospodarstva v načrtno gospodarstvo. Znaki tega prehoda so mu prehod od mednarodnega denarstva na notranji denar ali nakaznico, uvajanje avtarkije, tvorba večjih gospodarskih enot, ki povzroča sedanje vojne, propadanje meščanske demokracije in hkrati propad socialne demokracije, nastop totalitarnih režimov in končno socialno skrbstvo. Nove generacije iz vojnih in poznejših let sodijo, da je bil kapitalizem slabo gospodarstvo, ker je propadel. Zahtevale bodo urejeno državno gospodarstvo zanesljivega načrta.
Človeštvo postaja v razvoju iz slepega v načrtno gospodarstvo organizem višje vrste, to je po avtorjevem mnenju dokazano dejstvo. Gre le za to, kako to tudi razumemo in se včlenimo v ta razvoj, ki ga ženeta naprej življenjska potreba in znanost.
Seveda je v tej knjigi še dosti več ko slikanje novega dogajanja med Evropo in Ameriko. Gotovo pa je vsp to, kar opisuje avtor tudi iz svojega osebnega življenja in opazovanja, izredno zanimivo in poučno. Njegova primerjava človeškega gospodarstva z gledališčem, njegov pregled tehničnega napredka, obravnavanje denarstva, dela in vzgojnih problemov dajejo knjigi obseg kulturnega dejanja prve vrste. Ne dvomimo, da bo ta knjiga v zvezi s prvima knjigama (»Moj pogled na svet« in »Oslovski most«) še razširila krog Vidmarjevih čitateljev, zlasti ker je avtor tudi reden predavatelj gospodarskih organizacij.
*
Gospodarsko dejaven človek se bo zamislil ob tej knjigi profesorja Milana Vidmarja, češ: avtor vendar ni specialist gospodarske stroke, kar tudi sam priznava. In res je značilno, da je njegova knjiga vendarle v večini izmed 19 poglavij tako izrazito gospodarska knjiga. Kaj naj to pomeni? To pomeni nič več in nič manj ko nov dokaz, kako važni — morda najvažnejši — so postali za naš čas gospodarski problemi. Zato je slovenski popularizator moderne fizikalne slike sveta postal tudi gospodarski teoretik. V mednarodnih, svetovnih gospodarskih teorijah utegne doseči dr. Vidmarjeva gospodarska teorija odlično mesto. Zato bo za nas častno, da je izšla najprej v slovenščini. Morda bomo pozneje smeli ugotoviti še to, da se je pri nas dovršil važen, drugi del sodelovanja med fiziko in ekonomijo. Kakor je nekoč liberalizem šel k fiziki le po naravoslovno utemeljitev svoje teorije, tako se na višji stopnji družbenega razvoja gospodarska teorija in praksa resnično spreminjata pod vplivom naravoslovja, pod vplivom moderne fizike.	(J.
GG.
TRGOVCI
se vljudno opozarjajo na največjo zalogo vseh vrst damskih in otroških snežk, galoš. škornjev itd. na debelo, po solidnih dnevnih cenah
Veletrgovina s čevlji
ALEKSANDER OBLAT
Ljubljana, Sv. Petra c. 18
TELEFON 21-35
Rlasnikova »Velika Pratika« za lele 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5'— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl.. Ljubljana, Breg št. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.
DARILA
za svojce in uslužbence Lepa, praktična in poceni
in MANUFAKTURO
vseh vrst v ogromni izberi kvalitetno blago kupujte
v trgovini NOVAK
na Kongresnem trgu
m>—>- pri nunski cerkvi
Duševni delavec
sedenja.
rabi Rogaško slatino ki ga obvaruje pred škodljivimi posledicami mnogega
J}pyaifza initicvafaia. voda
Denarstvo
Vloge v samoupravnih hranilnicah so se dvignile
Po podatkih Zveze samoupravnih hranilnic so hranilne vloge naših samoupravnih hranilnic narasle od 1950 milijonov din na koncu 1. 1935 na 2.140 milijonov din koncem oktobra 1937. Vloge bi se znatno bolj dvignile, že ne bi državni zavodi odvzemali samoupravnim hranilnicam pupilni denar in denar bratovskih skladnir Sploh se samoupravne hranilnice pritožujejo nad favoriziranjem dr žavnih denarnih zavodov, in sicer popolnoma upravičeno. Posebno trpe zaradi tega rogulativno lira nilnice, pri katerih so zato padle hranilne vloge v zadnjih letih za 200 milijonov din. Pri hranilnicah izven Slovenije in primorske banovine pa se je varčevanje pove^ čalo, da so hranilne vloge narasle od 840 milijonov na koncu 1. 1935. na 1.140 milijonov v oktobru 1937, torej za 300 milijonov. Tudi število vlagateljev se je povečalo. Zveza hranilnic zahteva, da se že enkrat izda uredba o hranilnicah.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 8. decembra se je njeno stanje iz-premenilo takole (vse številke v milijonih din):
Podloga se je zmanjšala za 3,4 na 1.754‘8.
Devize izven podloge so narasle za 35,5 na 507,1.
Vsota kovanega denarja je narasla za 8,6 na 352'7.
Skupna vsota posojil se je znižala za 5,6 na 1.608,5.
Razna aktiva so se povečala za
24.5 na 2.049,8.
Obtok bankovcev se je znižal za
77.5 na 5.675,6.
Obveze na pokaz so narasle za 127,9 na 2.643,0.
Razna pasiva so se zvišala za 9,8 na 328,7.
Skupno kritje se je zmanjšalo na 27'10%, samo zlato pa na 26‘16%.
Obrestna mera je ostala neizpre-menjena.
*
Za novega direktorja Banke za mednarodna plačila v Baslu je imenovan namesto Quaisnaysa Ro-ger Auboin.
Belgija je dobila v Londonu 5 milijonov funtov posojila. Posojilo bo izdano po tečaju 97, se bo obrestovalo po 4% in se mora plačati do 1. 1960.
Danska pa je dobila v Holandski 11 milijonov goldinarjev posojila, ki se bo obrestovalo po 40/o. S posojilom bo vrnila star dolg Švedski, za katerega plačuje sedaj 5“/o obresti.
Londonske banke bodo dale Turčiji 3 milijone funtov kredita za zgraditev velike železarne in jeklarne v Karabuku. Opremo za te zavode bodo dobavile angleške tvrdke.
Pogodba o stabilizaciji cene srebra, ki poteče 1. januarja 1938, se ne bo več obnovila. Po tej pogodbi so se Združene države Sev. Amerike zavezale, da bodo kupile najmanj 24,4 milijona unč, indijska
vlada pa, da svojega srebra ne bo ponujala na trgu. če se pogodba ne obnovi, potem je pričakovati znaten padec cene za srebro.
Japonska je zelo poostrila devizne predpise. Vsi vrednostni papirji brez izjeme se smejo v bodoče prodajati le z dovoljenjem vlade. Tudi nakup nepremičnin, ladij, rudnikov in industrijskih koncesij je v bodoče dovoljen le z izrednim dovoljenjem vlade. Najvišji dopustni znesek za nakazila v Nemčijo je znižan na 1000 jen. Najvišja dopustna meja za nakazila denarnih ali kreditnih pisem brez predhodnega vladnega dovoljenja je za uvoz določena na 100 jen.
Maše	trgov
pogodbe
Izjava trg. ministra dr. Vrbaniča
Po podpisu trgovinskih pogodb s Francijo je dal trgovinski minister dr. Vrbanič novinarjem naslednjo izjavo:
Trgovinska pogajanja s Francijo, ki so se začela letos v septembru v Parizu, so uspešno končana. Danes smo podpisali tri pogodbe s Francijo, od katerih se prva nanaša na plačilni promet, druga na carine in tretja na kontingente.
Plačilni promet pomeni nov uspeh našega prizadevanja za opustitev klirinškega prometa. Leta 1933 dogovorjeni klirinški sistem s Francijo se opusti, namesto njega pa se uvaja sistem trgovskih plačil s svobodnimi devizami. Pri tem pa se je tudi gledalo na to, da se zagotovi aktivnost naše trgovinske bilance. Pogodba nam priznava pravico, da je naš izvoz vsaj za 20% večji kakor naš uvoz iz Francije. Ce se to ne bi doseglo, potem bi prišlo do kontrole francoskega uvoza. Kakor se iz tega vidi, je nova pogodba podobna pogodbam, ki smo jih sklenili z Belgijo, Nizozemsko, Anglijo, Švedsko in Dansko.
Nadalje je bila sklenjena carinska pogodba kot dodatek k na-
ši trgovinski pogodbi s Francijo, S to pogodbo so nekoliko znižane carine na šampanjec, puder, pomade in kalcijev sulfat, v nadomestilo pa nam je dala Francija nekatere carinske olajšave.
Končno je bila sklenjena tudi pogodba o kontingentih, po kateri nam Francija poleg rednih kontingentov za 1. 1938 dovoljuje tudi naknadne kontingente, in sicer za 30.000 ton koruze, nadalje za fižol, sadje, sir, klej in drugo. Istočasno smo dobili izjemne olajšave za izvoz koruze in lesa.
S temi pogodbami, ki stopijo v veljavo dne 1. januarja 1938, dobi naša trgovina s Francijo boljšo in solidnejšo podlago za nadaljnji razvoj. Če so, kakor sem omenil že ob priliki lanske pogodbe, možnosti zamenjave blaga s Francijo zaradi podobnosti agrarne strukture obeh držav omejene, se vendar ne smejo prezreti možnosti za postopno zboljšanje trgovinskih odnosa jev, ki jih omogočajo ravno sedaj sklenjene pogodbe. Minister je na koncu svoje izjave jjoudaril, da je prepričan, da se bo z novimi pogodbami izmenjava blaga med Francijo in Jugoslavijo prav znatno povečala.
Specialna zaloga posteljnine, n. pr.: prešite odeje, kiotaste, polnjene s fino vato od din 125'—, brokat od din 180'—, svilene v vseh barvah od 270‘—, volnene In flanelaste odeje, naivečjn Izbira gradlna za modroce, krasna In velika izbira blaga za različne zastore In posfelina pregrinjala, tepihe, predposteljnike, kokosove tekače, izgotovliene pliniole in pernice, perje in puh itd. nudi po nainižjih cenah nova trgovina
F. I. GORKAR, UU3UANA, SV. PETRA CESTA 39
Pri večiih odjemih poseben popusti
A. Šarabon
LJUBLJANA     4
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Hlini za diiave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št 26-66
Ustanovljeno leta 1886
Tečaji na svetovnih borzah zopet nazadovali
Negotovost zunanje-političnega položaja in strah, da se bo zopet začela gospodarska kriza, sta povzročila, da so tečaji na večini velikih borz nazadovali. Edino na curiški in praški borzi so se tečaji malo popravili. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednje tabele:
Koncem 1927 14.8.	4.12.	11.12.
= 100%	1937
London	75,8	70,1
Pariz	57,2	53,5
Newyork	122,4	77,3
Berlin	48,6	46,0
Milan	.131,1	125,4
Praga	101,3	84,4
Dunaj	67,6	58,8
Curih	70,0	62,0
Amsterdam	74,2	59.6
Bruselj	65,3	45,3
Stockholm	30,7	25,7
Mednarodni borzni indeks
68,6
52.8
74.9
45.6 125,2
84.9
56.6 G2,6 59,0
44.8
24.8 je
Doma in po svetu
pretekli teden zopet nazadoval in padel od 64,4 na 63,6. Kmalu bo znova dosegel svojo najnižjo točko, na katero je padel 27. novembra 1937, ko je znašal le 62,5%.
Že v 24 urah
barva, plasira to kflmišno »nail obleke klobuk* Itd. Skrobi la »vetlnlika srajca. o*ra/ »tke Id manšete. Pere. suši, munga to lika domnše perilo
tovarna JOS.REICH
Poljanski nasip 1-6. Selenburgova al. I Telefon it 22 72.
Grški kralj Jurij II. Se je na po vratku iz Anglije v Atene ustavil v Beogradu, kjer bo več dni gost kneza-namestnika Pavla.
Po zaključku konference gen štabov držav Male antante je izročil čsl. vojni minister Machnik jugoslovanskim in romunskim čla nom vojne delegacije rede belega leva, s katerimi jih je odlikoval predsednik dr. Beneš.
Ker so odstopili predsednik in šest članov odbora za postavitev spomenika kralja Aleksandra v Ljubljani, je poveril ban dr. Natlačen akcijo za postavitev spomenika izr. univ. prof. dr. Steletu kot upravitelju, za njegove svetovalce jpa je imenoval: upravnika Nar. gl. Otona Župančiča; predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina, predsednika zdravniške zbornice dr. Meršola, odvetnika dr. Egona Stareta, inšpektorja Josipa Westra in prof. Silva Kranjca.
Pri naknadnih občinskih volitvah v Sloveniji so zmagale liste JRZ v 15 občinah, lista opozicije pa v Gor. Logatcu. Udeležba je znašala približno 60 do 70 odstotkov.
Železnica Varaždin-Koprivnica je bila v četrtek slovesno izročena prometu.
Društvo za obrambo časti vojvode Windsorskcga je bilo ustanovljeno v Londonu.
Za novega direktorja Putnika je bil Imenovan Karmine Simič, bivši upravnik podružnice Hrvatske eskontne banke v Beogradu. Dosedanji direktor je odstopil, ker je bil imenovan za direktorja Trgov-sko-obrtne banke v Novem Sadu.
Finančni odbor skupščine je sprejel proračun finančnega ministrstva tudi v podrobnostih
REVIZIJA
TU- IN INOZEMSKIH ŽELEZNIŠKIH
TOVORNIH
LISTOV
Reklamacije preplačil Rekurzi Odškodninske zahtevke TARIFNI BIRO: REVIZIJSKI in REKLAMACIJSKI oddelek
SLOVENIA TRANSPORT
LJUBLJANA:-: lelefon: 27-18, 37-18
Ni potrebno obračati se Vam na razne inozemske revizijske biroje, ker se vrši revizijski in reklamacijski postopek preko nas hitreje!
ZAHTEVAJTE POJASNILA!
Kvalitetno blago za zimske suknje in obleke
nudi ugodno
Drago Schwab
Ljubljana, Aleksandrova cesta 7
Izgotovljena oblačila za vsak čas in vsako priliko
Gremij trgovcev v Pragi je Imel
občni zbor, na katerem je odobril proračun za prihodnje leto v višini 4,2 milijona Kč. Občni zbor je ugotovil, da se je sicer kupna moč prebivalstva dvignila, da pa so imeli trgovci zaradi nabavljalnih zadrug, dirigiranega gospodarstva in drugih razlogov od tega zelo malo dobička.
Avstrijski kancelar dr. Sušnik je te dni praznoval svoj 40. rojstni dan.
Avstrijska vlada je sklenila, da vrne Habsburžanom celo vrsto gradov, med njimi tudi znana gradova Laxenburg in Miirzsteg, kjer se je sestal cesar Franc Jožef s carjem Nikolajem pred aneksijo Bosne.
Nemčija je letos zgradila 1 veliko križarko, 1 ladjo za letala, 2 lahki križarki in 15 podmornic. Na programu pa je še zgraditev dveh lahkih križark, 6 topovskih ladij in 10 podmornic. Nemška mornarica ima danes 2 veliki križarki (štiri se grade), 3 križarke po 10 tisoč ton, 2 matični ladji za letala, 2 manjši križarki, 6 lahkih križark, 7 rušilcev, 12 topovskih ladij in 36 podmornic.
Gradim, štedim, kupim
Lutz-peči, Ljubljana VII.
V Pekingu je bila ustanovljena kitajska vlada po milosti Japonske. Nova vlada bo takoj imenovala tudi lastne poslanike v Tokiu in Mukdenu. Njeni nadaljnji ukrepi pa zavise od ukazov, ki jih bo dobila od Japonske.
Na letni skupščini angleško-nemške trgovinske zbornice v Londonu je nemški veleposlanik v. Ribbentrop v svojem govoru naglasil, da se bodo medsebojni politični in gospodarski odnošaji med Nemčijo in Anglijo še zelo poboljšali. Predsednik zbornice dr. Fischer pa je izjavil, da bodo bri-tansho-ameriška trgovinska pogajanja zelo zmanjšala napetost po svetu, od česar bo imela korist tudi Nemčija.
Nova narodno socialistična akcija proti Židom se napoveduje v Nemčiji. Zlasti bo naperjena proti Židom, ki so zaposleni v industriji in trgovini.
Zaradi večkratnega morilca VVeidmanna, ki je umoril v Parizu šest ljudi in jih oropal, namerava francoska vlada zopet uvesti dolž-
neost vizuma. Ni to noben tujcem sovražen ukrep, temveč ima samo ta namen, da otežkoči zločincem prihod v Francijo.
Dobave - licitacije
Stab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 27. decembra ponudbe za dobavo platnenih trakov in platna za avione.
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo licitacije dne 21. decembra za dobavo antimona, matric, elektrolitnega bakra; dne 22. decembra za dobavo 7 raznih strojev za brušenje in električno varjenje; dne 27. decembra za dobavo rondel iz medi; dne 28. decembra za dobavo bakrenih in medeninastih trakov.
Dne 28. decembra bo pri Dravski delavnici v Ljubljani licitacija za nabavo raznega lesa in desk.
Tržna poročila
Mednarodni žitni trg v preteklem tednu
Mednarodni kmetijski zavod v Rimu ceni letošnjo žetev pšenice na 103,5 milijona ton, za en milijon ton manj ko v začetku novembra 1937. Zmanjšanje je nastalo izključno samo zaradi Argentino, kjer jo dala žetev zaradi slane za 50 milijonov bušljev manj, kakor se je pričakovalo. Svetovni izvozni višek pšenice se ceni na 18,1 milijona ton, proti 13,1 milijona v lanskem letu. Padla pa je tudi svetovna potreba pšenice od 16,4 v lanskem letu na 14,5 milijonov ton letos. Tendenca na čezmorskih trgih je bila z ozirom na ugodno stanje svetovne aprovizacije ugodna. Cene se niso dosti spremenile, promet pa je bil precej omejen. Izvozni presežek podonavskih držav ima svoj reden odtok v Nemčijo, Španijo in Grčijo. Dovoz je zadosten ter ponudbe krijejo po-vpraševauje. V Budapešti so «e cene rži in koruzi nekoliko zvišale. Na jugoslovanskih trgih je bil promet majhen, cene pa so ostale ne-si>remenjene. Cene na Dunaju so stabilne. Na trg prihaja ruska rž, ki jo prevzemajo mlini. Romunska pšenica se slabo prodaja, ker je'še dosti zaloge iz prvih pošiljk.
V Rotterdamu znašajo zaloge pšenice 78.000 ton, od česar je ruske 56.000, romunske pa 18.000 ton. Ruska pšenica se prodaja po 7 50 do 8’50 goldinarjev po kakovosti.
Miklavževa in božična darila v veliki izbiri dobite samo pri tvrdki
n
ANTON MERHAR, uubuaha
Sv. Petra cesta štev. 22
Tržne cene v Celju
Govedina: 1 kg volovskega mesa od din 10—12, kravjega mesa 10, vampov 6, pljuč 6, jeter 10, ledvic 12, loja 6—8.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din 12, jeter 8, pljuč 12.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od din 14—16, pljuč 8, jeter 12, glave 9, parklcev 8, slanine domače 14—15, sala 16, suhe slanine 18—20, masti 16—17, šunke 19, prekajenega mesa 14—18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 10—12, jezika 18.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, 1 kom. kranjske klobase
4—5, 1 kg braunšviških 10, salami 45—50.
Perutnina: 1 kos, piščanec od din 10—15, kokoš 18—25, raca 16, gos 45, puran 60—70, domači zajec
5—15, divji zajec 25.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1'75—2'—•, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22,. čajne-
ga masla 26—28, masla 20—22, bohinjskega sira 24—28, trapistovske-ga sira 16—20, polementalskega sira 25, sirčka 6, eno jajce 1'25.
Kruh: 1 kg belega kruha din 450, polbelega kruha 4, črnega kruha 3 50, mala žemlja 0'50, velika 1, bela štruca v teži 44 dkg 2, 83 dkg 4, polbela štruca v teži 50 dkg 2, 100 dkg 4, črna štruca v teži 57 dkg 2, 114 dkg 4.
Sadje: 1 kg jabolk din 3—4, orehov 8, luščenih orehov 20, suhih češpelj 6—9, suhih hrušk 7, ena limona 1.
Špecerijsko blago:	1 kg kave
Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave od 62—98, čaja 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15 50, sladkorja v prahu 16, medu 20—22, kavne primesi 17, riža 5'50—12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 14, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat, 11, 1 kg morske soli 2 75, kreška 2'50, popra 40—44, paprike 18, sladke paprike 28, testenin 7—11, mila 9—12'50, karbida 8‘50, sveč 14—15, kvasa 32—36,
marmelade 10—28, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3'50, na drobno din 3'75, št.	0	na debelo	3'50,	na	drobno
3-75, št.	2	na debelo	3'35,	na	drobno
3'50, št.	4	na debelo	3'10,	na	drobno
3-30, št.	5	na debelo 3,	na	drobno
3'25, št.	6	na debelo	2'90,	na	drobno
3, ržene enotne moke din 310 do 3'25, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1'75, koruzne moke 2, ajdove moke 4 do 4'50, kaše 3-25, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7.
žito: q pšenice din 215, rži 195, ječmena 160, ovsa 165, prosa 195, koruze 135, ajde 170, fižola 200 do 350, graha 1000, leče 800—1200.
Krma: q sladkega sena din 50, polsladkega sena 45, kislega sena 40, slame 25—30, prešana stane več 5 din.
Zelenjava: ena endivija din 050 do 1, 1 krožnik motovilca 1 50, 1 kg poznega zelja 2, kislega zelja 4—5, phrovta 3, karfijola 8, kolerabe 3, 1 koleraba 0'25 do 0 50, 1 krožnik špinače 1‘50, 1 kg čebule 2‘50, česna 7, krompirja poznega 1, kisle repe 2.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 19. dec. 8.00: Plošče — 9.00: Čas, poročila — 9.15: Biblijske pesmi A. Dvoraka (poje Drago Žagar) — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano — 11.00: Teta Marička kramlja in prepeva — 11.30: Koncert. Sodelujeta Marjan Rus, član zagrebške opere in radijski orkester — 13.00: Čas, vreme, obvestila — 13.20: Plošče — 16.00: Zbor orglarske šole pod vodstvom dr. Fr. Kimovca, poje Foersterjeve cerkvene skladbe — 16.45: Plošče -v- 17.00: Pitanje prašičev z novimi krmilnimi pripravami (Janez Zobec) — 17.30: Oddam sobo s posebnim vhodom, elektriko, parketom... Vesela vrsta prizorov in napevov iz današnjih dni. Napisala ga. Pavla Paternost, sodelujejo člani rad. igr. družine. Vodi Pengov Ivan — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30:
Veličina biskupa Učelinija — 19.50: Koroške pesmi na ploščah — Božični običaji okoli železne Kaple na Koroškem — 20.30: Verdijevi napevi. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Jean Franci in radijski orkester — 21.15: Havajske kitare (plošče) — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročala — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek, dne 20. dec. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila i— 13.00: čas, spored — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza —	18.00:	Zdravstvena ura:
Škodljivost kužnih kali (dr. Brecelj) — 18.20: Plošče — 18.40: Umetnostni spomeniki Gorenjske (dr. Rajko Ložar) — 19.00: čaiš, vreme, poročila — 19.30: Nacionalr na ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: šornov Šramel kvartet — 20.45: Mozart: Mala nočna glasba (godalni ork., plošče) — 21.00: Ura komorne glasbe (gg. Trost Ivan, Šušteršič Vinko, Miiller Gustav, Svetel Heribert) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Koncert Radijskega orkestra.	,
Pri nakupu vsakovrstnega rnanu-fakturnega blaga posebno pripo ročatno znano veletrgovino
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig: journale. Strate. blagajniške knjige, saldakonte itd. še vedno po prejšnjih cenah
R. MčLIauc
Ljubljana
Florjanska ulica 14 Telefon štev. 32-20 Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Na debelo in na drobno! Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah
»a na
Janežič
Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3
Solidna postrežba in ugodne cene! Engros oddelek v 1. nadstropju Ustanovlieno leta 1869.
Zal o q a sveže pražene kave, mletih dišav m rudninske vode.
ločna in solidna postrežba!—Zahtevajte cenik!
Cenjenim trgovcem se priporoča
Barvanje in strojenje vseh kož
Sv. Petra c. 19 - Tel. 22-62
KAVARNA VESEL
v Vzajemni palači Ljubljana, Miklošičeva cesta priporoča svojim cenj. gostom »Eksoress kavo"
R. Z. Z NKOM. Z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 6, v lastni palači
obrestuje hranilne vloge najugodneje
Nove vloge mi las razpoložljive obrestuje pi 4%, proti odpovedi ge 5%
kakor tudi pristno domače vino ter narezke in pecivo
ANTON
BIRKE
mizarstvo, stanovanjske opreme
Maribor, Koroška cesta 46
vhod iz Vrtne in Smetanove ulice izdeluje pohištvo od preprostega do najfinejšega sloga po zmernih cenah z dolgotrajnim jamstvom
Ljubljana
Mestni trg št. 9
Telefon 24-5«
Glavno zastopstvo:
ZERDIK-APARATOV kOrting-phonola Tehnični predmeti, akumulatorji, pisalni stroji, popravlialnica koles in sestavni deti
Obleke, klobuki, perilo, pletenine i.t.d
Vsak zavaruje
sebe, svojce in svoje imetje edinole pri našem domačem zavodu
velika izbira in ugodne cene
izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije
Velecenjenim odjemalcem se priporoča veletrgovina s papirjem
v konfekcijski trgovini
Jakob Lah, Maribor
Požar — vlom steklo — zvonove jamstvo — nezgode — življenje
in v »KARITAS"-oddelku
posmrtnino, doto in starostno preskrbo CENTRALA: v Ljubljani, Miklošičeva 19. Lastna palača. Telefon 25-21 in 25-22
Podružnice in glavna zastopstva:
Beograd, Pašičeva ulica št. 10/1
Celje, palača Ljudske posojilnice
Sarajevo, Kralja Petra št. 11
Split, Ulica XI. puka št. 22
Zagreb, Ulica Kraljice Marije št. 56
Maribor, Loška ulica št. 10 in Orožnova ul. št. 8
in jim nudi vse pisarniške potrebščine po najnižjih cenah
LJUBLJANA, Selenburgova ulica t in Sv. Petra cesta 26
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Trgovina z mešanim blagom, papirjem, knjigami, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami
ZALOG«
smodnika, streliva in razstreliva
Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po naj nižjih cenah pri tvrdki
VELETRGOVINA PAPIRJA, KNJIGARNA, MUZIKALIJE, KNJIGOVEŠKA INDUSTRIJA
Za nabavo v a g o n s k i h pošiljk moke, pšenice, koruze, zelja, ovsa i. t. d. se obrnite na tvrdko
Bregar
Telefon 3675 — Brzojav: Zitopromet Palača Vzajemne zavarovalnice
Ljubljana, Miklošičeva 19
MARIBOR, JURČIČEVA UL. 8
priporoča cenj. trgovstvu, kakor obrtništvu in industriji svojo veliko izbiro vseh vrst v te stroke spadajočih potrebščin po najnižji ceni in v najboljši kakovosti
Oglasi v ..Trgovskem listu41 imajo siguren uspeh!
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.