ANTON GERMEK, VZOR NARODNEGA UČITELJA. Na JežJcl je praznoval te dni naš odlični in kulturni delavec g. Antoa Gcrmek GOletnlco rojstva, 401etnlco učite-ljevanja ln SOletnlco sokolovanja. Osebno nadvse skromen in tih se g. Germek uspeft-no uveljavlja na najrazličnejših toriščih nacionalnega javnega življenja. 2e zgodaj ja dopisoval v napredno časopisje. Med dragim je pisal tudi v našo »Domovino« članka. Sploh je bil vedno najjačja opora naprednega časopisja ln Vodnikove družbe. Politično so je dosledno držal Tavčar-Serjavove črte in se modro uveljavljal na tem programu tudi v občinski upravi. Največ truda pa je poklonil Sokolu, kjer skrbi zlasti) za njegov gmotni napredek. Spričo lepih uspehov mu članstvo poverja leto za letom mesto staroste in ga voli tudi v upravo ljubljanske župe. Upajmo, da bo zdravj« temu trdemu nacionalistu in neomajnemu naprednjaku tudi v naprej dopuščalo dovolj zdravja, da nadaljuje blagoslovljeno doto za kralja in narod
UPOKOJENI NADUČITELJ R A J K Q JUSTIN lz Ljubljane je navdušen in vztrajen planinar. Navzlic svojim sedmimi križem jo sleherni dan maha od svojega domka na Ižanski cesti že ob 5. zjutraj na Šmarno goro. V preteklem letu je g. Justin premeril šmarno goro kar 340-krat. Zadnji dan, na-Silvestra, jo je celo dvakrat obiskal, da je dosegel omenjeno ravno število*
NAJSTAREJŠA ŽENA ZAGORSKE DOLI« NE Je Doroteja Ulčarjeva, ki jo praznovala te dni v Toplicah devetdeseti rojstni dan. Naj ji bo lep večer življenja!
JOŽE MIKLAVCIO ŠESTDESETLETNIK, Te dni je prekoračil prag šestega desetletja umirovljenl pisarniški ravnatelj Jož« Ml-klavčič. Doma je lz Slovenskih goric. Ko Je odbil vojaščino, se je posvetil sodno-plsarnl-ški slnibl. Služboval je v Kostanjevici ln * Novem mestu, ko se je pa v Zagrebu osno« valo kaeacijsko sodišče za Slovenijo ln Dalmacijo, Je bil leta 1920. premeščen v Zagreb kot pisarniški ravnatelj. Tam je organiziral pisarno najvišjega sodišča in jo je nad 18 let vodil v največje zadovoljstvo predpostavljenih. Bil je opetovano odlikovan. Ko Ja odbil 37 let državno službe, je šel na lastno prošnjo v zasluženi pokoj. Uglednemu jubU lan tu želimo še mnogo srečnih leti
80 LET STAROSTE NAŠIH STROJEVODIJ SOletnlco je praznoval preteklo nedeljo Anton Scliškar, starosta slovenskih strojevodij. V nenavadni čilostl je praznoval svoj lepi življenjski praznik, zadovoljen z uspehi v svojem dolgotrajnem življenja in srečen ob sreči svojih petih otrok. Njegov sin Tone, pisatelj, je učitelj na meščanski šoli t. Ljubljani, žane je urarsld mojster, Ivanka je ga. Galetova, Marija pa ga. Egyjeva, Irani je soproga železniškega inšpektorja Jošta v Beogradu, Rodi pa je poročena % znanim sokol skim delavcem, trgovcem Rusom. Doma iz Kozarlj pri Ljubljani je g. Anton Seliškar prav tako odločen narodnjak in naprednjak, kakor je bil žilav f vsej svoji borbi z obstanek in v prizadevanju po Izpopolnitvi. Kot mlad ključavničar je spoznal mnogo dežel, v Ljubljano pa m je vrnil leta 1883. in je bil strojevodja dr« žavne železnice do upokojitve leta 1915. Uglednemu narodnemu možu želimo 6$ mnogo zadovoljnih let!
"•atrolna tekma srednješolcev na Gorjušah nad Bledom
Najnovejše
križem sveta
DEKLETA IN 2ENE so znane kolesarke, zato so tudi kot takšne oznanjale poroko princese Julijane Sirom države
NAJVEČJI MOŠKI. V Ameriki živi 18IetnI Robert Vadlov, ki meri v višino 2.60 m. Krojač poleg njega, ki mu meri obleko, se zdi kakor pravi pritlikavec
CERKEV SV. JAKOBA V HAAGU, kjer sta bila princesa Julijana in princ Lippe-Blesterfeld cerkveno poročena
STVARNA BORBA PROTI HRIPI. V Angliji je zajela nripa tri minjone prebivalcev. V zavodih so zaradi tega uvedli obvezno vsakodnevno grgranje da se bolezen ne razširi
ČETE MADRIDSKE VLADE utrjujejo svoje postojanko v prestolnici

2E1 tA NESREČA V AFRIKI. V Južni Afriki se Je primerila kratko pred boži ia železniška nesreča. Neki vlak, ki je vozil izletnike na progi Port Eilsa-t>ett »ko mesto, se je pri nekem ovinku Iztiril. Sest potnikov je bilo ubitih, več
pa ranjenih
OBILEN DRUŽINSKI PRIRASTEK. Francozi, ki jih navdaja resna skrb za bodočnost države v pogledu prebivalstva, z veseljem beležijo, da je povila gospa Colinova (na sliki) trojčice. Mlada mati je imela doslej
že štiri hčerke.
KUBANCI MED SEBOJ. — Polkovnik Battista (v sredini) se pomenkuje nekaj dni pred odstavitvijo predsednika republike Gomeza s predsednikom svoje stranke v kraju Pinar del Rio na Kubi.
PREKO SIBIRIJE NA JAPONSKO. Dva mlada brezposelna Šveda sta si | originalen potovalni načrt. Odriniti nameravata peš iz Stockholma na oUm-okio 1. 1940. Potovala bosta peš preko Sibirije in vso pot bosta pred seboj len, ki jima bo ponoči služil za prenčišče. V vsakem kraju, kjer se bosta vstavila, si bosta dala to potrditi od občine na obodu bobna
t )SKA POMORSKA DEMOJN »aka^IJA PKtIO MAROKOM. PosUjanje nern-itovoljcev v Španijo je tako razburilo francosko javnost, da so vojaški krogi si rirediti pomorske manevre ob obali Afrike pred Španskim Marokom. Na sliki rtdimo francosko križarko »Provence«, ki so jo že poslali v te vode
OBUBOŽANI AVSTRIJCI SO IZNAJDLJIVI. — Državna kovnica novcev na Dunaju je Izdelala spominsko kolajno Windsorskega vojvode v spomin na bivanje bivšega angleškega kralja v Avstriji poleti 1. 1936. Na ta način hočejo Avstrijci dvigniti v tujem svetu zanimanje za svoje kraje*
Tedenska kronika
1'REDPUSTNA ZABAVA NA JAPONSIIKM. Delavske organizacije na Japonskem so priredile nedavno obhod po Tokiju. Pri tem obhodu so nosili v sprevodu popačena
obličja japonskih državnikov
TO NISO SMUČI, temveč ogromna slonov* okla, last pokojnega angleškega kralj« Julija V., ki so zdaj v londonskem muzeju.
ENA IZMED ŠTEVILNIH AVTOMOBIL« SKIH ALPSKIH CEST v Nemčiji, kjer sa v zadnjih letih zgradili nad 1000 km takšnih prometnih zvez.
LADJA, KI JE RAZBURILA EVROPO. Nemška ladja »Palos«, zaradi katere je prišla do ostrih nasprotij med berlinsko in madridsko vlado	,
ZA SVETOVNO PRVENSTVO NA LEDU. — Ta nemška športnica V umetnem drsanju se uri v Švici za svetovno prvenstvo na ledu. Tekmo se bodo vršile ob koncu tega meseca.
BODOČA KRALJICA ALBANIJE? Nečak*« nja bivšega madžarskega min. predsednika grofa Bethlena, grofica Mlkeševa, o kateri »e širijo glasovi, da jo bo albanski kralj Zogu I. vzel za ženo