leîniia šlevilka Jesik in sla^st^a Letnik VIII, številka 4 Ljubljana, 25. januarja 1963 List izhaja od oktobra do maja vsakega 25. v mesecu (osem številk) Izdaja ga Slavistično društvo v Ljubljani Tiska Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani Uprava revije »Jezik in slovstvo« (Ivo Graul) Ljubljana, Titova 11 Opremila inž. arh. Jakica Acceto Ureja prof. Boris Merhar (Ljubljana, Ločnikarjeva 9) z uredniškim odborom Rokopise in dopise pošiljajte na njegov naslov Naročila in vplačila sprejema uprava revije »Jezik in slovstvo« v Ljubljani, Titova 11, tekoči račun pri NB 600-11-608-4 v Ljubljani Letna naročnina 700 din, polletna 350, posamezna številka 100 din; za dijake, ki dobivajo list pri poverjeniku, 500 din; za tujino celoletna naročnina 1000 din Vsebina četrte steviike Anton Bajec Razvoj knjižne slovenščine po Levcu 97 Stanko škerlj O »pleonastičnih nikalnicah« v slovenščini 102 Boris Merhar Prešernovo »Neiztrohnjeno srce« v sklopu njegovih balad in Poezij 108 Vatroslav Kalenič Stilografski značaj aorista in imperfekta v srbohrvatskem jeziku 114 Ocene, poročila, zapiski Viktor Smolej Nekaj novih laijig o slovstvu NOB 119 Marija Boršnik Prežihovo pismeno srečanje s Šorlijem 122 Martina Orožen O metodi besedotvornih raziskovanj v poljski lingvistiki 125 Kajetan Gantar Še o »sovražnikih preštevilnih cetov in esov« 128 Poročila o delu podružnic SD v Kopru, Mariboru, Kranju, Novem mestu in na Jesenicah (platnice) Članek prof. A. Bajca je bil prebran kot referat na slavističnem zborovanju na Bledu. Anton Bajec RAZVOJ KNJIŽNE SLOVENŠČINE PO LEVCU o knjižni slovenščini lahko govorimo šele po 1.1850, saj smo pred tem imeli pravzaprav le knjižno kranjščino, ki so jo uporabljali tudi Primorci. Drugi Slovenci so hodili svoja pota, utemeljena v njih narečju. Razvoj knjižne kranjščine je potekal v premi črti od Trubarja do Novic, zmeraj tesno naslonjen na osrednja narečja. Skorajda popolno lice je dosegla v Metelkovi slovnici. Seveda je še zmeraj imela svoje težave, ki so izhajale iz modeme vokalne redukcije in trdega ela, iz tujih prvin v ljudskem govoru in ne najmanj iz dolenjsko-gorenjske cepitve. Neznanje knjižnega izročila je povzročalo pogostne odMone v nareonost, a naposled so Japljeva reforma, Kopitarjeva slovnica, Vodnikovo in Ravnikarjevo prizadevanje le ustvarila knjižni jezak s trdnim silovnišfcim ogrodjem, domačo skladnjo in dokaj bogatim besediščem, tako da je ta jezik pritegnil tudi nekatere nekranjce, denimo Murka. Kaj se je dalo izraziti z njim celo v poeziji, je pokazal Prešeren. Kakega posebnega priročnika za pravilno pisanje in izreko seveda ni bilo, zato so pisci radi dajali zadevne opazke v uvodih k svojim delom in tudi po slovnicah se jih ne manjka. Tako pravi Bohorič, da se I na koncu besede izgovarja debelo, kakor bi bil podvojen, Hipolit pa terja, da je treba pisati I, čeprav se namesto njega izgovarja u. Že v Zimskih uricah imamo predpis, da se piše h pred besedami, ki se začenjajo s k sli g. Pravopisa se tudi tiče Bohoričevo določilo, da se ne piše s sinom, marvem sHnom. Metelkova slovnica kar siplje pravopisne napotke, recimo, kdaj se mehča o v končnicah, kako se pišejo klasična lastna imena, o razločevanju predpone u- in V-, o priUkovanju soglasnikov (gosposka). Isti Kopitar, ki je tako strogo sodil jezikovne zakonodajavce, če je šlo za očeta Marka, se ni pomišljal uzakoniti mestam, češ da je Krelj pisal mestom pod hrvaškim vplivom, še dosti dlje je šel v znanem odstavku, kjer govori o potrebi orkopisne reforme: »Tistih malo knjig, ki so bile doslej napisane, bi se lahko znova natisnilo v novem črkopisu. Treba bi bilo samo pametnega in odločnega voditelja, pa bi vsa anarhija kmalu izginila.« Za Kopitarjevo gledanje na knjižni jezik je prav posebno značilen očitek Pohllnu, češ da je bil rojen meščan in nikoli ni slišal dobre, čiste kranjščine. Kranjski knjižni jezik je imel vse pogoje, da bi se še naprej zdravo in skladno razvijal, razen enega, žal poglavitnega: naslanjal se je na govor bore pol milijona Slovencev. Prav nič ni kazalo, da bi mogel pritegniti štajerske in koroške pisce, ker jih je odbijala kranjska ozkosrčnost, nekatere gorenjske posebnosti pa so bile zlasti panonskim Slovencem kar nerazumljive. Breznik vidi začetnika novooblikarske reforme v Majarju. Vendar ne smemo pozabiti vsaj dveh pomembnih predhodnikov, Copa in Murka. Prvi se je uprl preozki narečni osnovi, kakor jo kažeta Dajnkov kruha in tudi Metelkov krah, drugi je v svoji slovnici s treznim preudarkom sprejel osrednjo osnovo brez njenih skrajnosti in s tem spodnesel dajnkovščino. Majarjevi predlogi bi bih brez koristi utonili v njegovem vseslovanstvu, da ni takrat vzela vajeti v roke akademska mladina in utrdila pameten sporazum med kranjsko ozkostjo in ilirska brezbrežnostjo. Svetec je 1849 v Sloveniji predložil nove oblike in jih naslednje leto ubranil pred Bleiweisom. A prodrl je z njimi pravzaprav Cigale, ko jih je vpeljal v državni zakonik. Za njima je krenil ves mlajši pisateljski rod. Te same na sebi dokaj skromne reforme so ustvarile čudež: enotni slovenski knjižni jezik. Poglavitne so bile tele: lovic — lovec, lepiga — lepega, jelenam — jelenom, kleše — klešče, lepe mesta — lepa mesta, narlepši žena — najlepša žena, vsim — vsem, de — da. Padla pa je pisava dvignutl, ker ni bila sprejeta v šolske knjige. Reformam naslednjih desetletij je zvečine botrovala Levstikova ,panonska' usmerjenost. Tukaj bom omenil samo tiste, ki so dobile svoje potrdilo v Levčevem pravopisu: viditi — videti, perjatu — prijatelj, uni — oni in sozidati — sezidati. Misino nogo je odklonil že Cigale, vendar je mizna noga zmagala šele s Pleteršni-kom. Posebno usodo je doživljal »zatoženlsosamoglasnikr«. Po Miklošiču je zahteval pisavo vrt že Valjavec 1853, vpeljal jo je Bleiweis v Novicah 1862, čeprav sta Marn in Janežič hudo ugovarjala. Za vrt se je zavzel tudi Levstik, vendar je Cigale za končniški del zagovarjal pisavo z er. Stritar se je novosti upiral do 1880, škrabec pa vse življenje. Tako so do Pleteršnika pisali vrt, a jadernica. — Zapostavljanje prilastkov (narod naš slovenski) so uvajali ilirci, pa jim ni obveljalo. Prav tako je Levstik zaman uvajal prislove brez poudamega (parasitičnega) j, recimo tuka, včera. Koroško-štajersko čreSnjo je uzakonil Pleteršnik, Leveč pa je pustil na voljo tudi češnjo. Potem je raba povzdignila zdaj to, zdaj ono: češnja, čez, vendar čreda, črevo, čreslo. Ta rod se je dosti ukvarjal z besednim redom. Vodnikovo stavo glagola na koncu je grajal že Levstik v Napakah. Svetec je razglasil rabo naslonk na začetku stavka za neslovansko, pritegnila sta mu Levstik in Cigale. Odtod stavki kakor kdor pomisli, prepričal se bode. šele Murko je v izvrstni razpravi 1892 zavrgel to priskutnost, naravni besedni red pa sta spet uveljavila Bežek v LZ in Leveč v SP. — Ker dotlej nismo imeli pravopisnega priročnika, marveč le kopico po časnikih raztresenih člankov, je razumljivo, da je bila tolikšna moč vzornikov. Stritar si ni upal zapisati starši, denar, škoda, ubogati, odkar jih je Levstik zamenjal z roditelji, novci, kvarom in poslušnostjo. Poučen vpogled v razvoj našega pisanja nudi primerjava treh izdaj iste slovnice: Janežič I 1854 nekateri pišejo vrt izgovor vovk, dau, pasu pri noži in nožu Koseskita, Markota visoka: ta visoka lepi in lepej ženi lepše in lepši žene enaiindvajset in dvajset eden pri komur više ali višje skočiti Janežič V 1876 boljše vrt kakor vert vovk, dau ljubiu (ne ljubu) pri kralji m kralju (a nožu) Koseškega, Mairka samo visoka lepi se bolj rabi, lepej je boljše] isto enaindvajseti in dvajset prvi pri komur više 'Sikočiti Janežič-Sket X 1911 samo vrt v olikanem gov. 1 na kraju (ne kraji) Marka, naglja isto lepi in lepej samo lepše žene enaindvajset pri komer navadno više 98 v drugi polovici prejšnjega stoletja je vstala vrsta vprašanj, ki niso dobila dokončne rešitve v Levčevem SP, nekatera prav do današnjega dne ne. Janežič je po stcsl. v slovarju na debelo uvajal predpono vz- (vzrasti). Ko se je zanjo zavzel tudi Levstik, je bila po 1880 splošno sprejeta. Leveč je že upošteval, da se je v vsakdanji rabi obrusila, naslednji pravopisi so jo zvečine omejili na knjižne besede (.vzvod, vzmet) ali pa vsaj pripustili dvojnice (vzdržati, zdržati). Majar in Janežič sta z Levstikovim pritrdilom uvajala tujo predpono pro- (prorok, proklet), a Valja-vjBC jo je dosledno odpravljal celo v izposojenkah (prezoren). Ta igra se je še enkrat ponovila v dvajsetih letih, a nazadnje je SP opredelil območje obeh. Miklošič je po svojem narečju predložil obliki meseca, kamena, pa ju je pozneje sam umaknil, češ da sta preozko narečni. A Levstik ju je obnovil, in tako je ostalo omahovanje do danes. Do Glasnika so pisali etimološko vasčan, košček, možki, potem je Janežiču obveljalo košček, moški. Pleteršnik spet omahuje, proti Levčevemu koščku sta nastopila štrekelj in Perušek. še Breznik SS 1916 je dovoljeval dvojnico košček in košček, a samo zvezček, obrazček (pri zvenečih!). Danes je zmagala fonetična pisava. — Silno boleče je tudi vprašanje hiata. Na eni strani najdemo noviško skrajnost Marii, na drugi Levstikovo dosledno mašenje zeva materijal, jezuvit. Miklošičevo srednjo pot sta ubrala Pleteršnik in Leveč (Marija: Diogen), vendar na veliko nevoljo štrekljevo. V kritiki SP 1935 je Glonar terjal dosledno zadelavanje hiata. — K najstarejšim težavam našega pisanja moramo šteti ločevanje med priponama u- in V: Uvedel ga je Metelko po češčini z napotkom, da v- zaznamuje gibanje v notranjščino, u- pa odmik ali dopolnitev dejanja. Ker govor tega ločevanja ne pozna, je pravilo spravilo pisce in slovničarje v hudo zadrego. Zaman so bili vsi predlogi za poenostavitev. Samo v pisavi ločujemo ustaviti voz in vstaviti črko. Kdo naj danes ob toliko novih besedah reče z gotovostjo, za kaj gre v primerih uigrati se, ukletiti pridelke, unovčiti žito, uokviriti sliko, upepeliti truplo, upodobiti na platnu, uprizoriti gonjo, uresničiti željo, uskladiti nasprotja, uskladiščiti blago, utopiti v žlici vode? SP v takih primerih rajši vidi dovršitev dejanja. Levčev SP je bil tudi kratka slovnica. Iz navodil posnemam nekatera, ki so za nas posebno poučna. Množinski rodilnik se še glasi jajec. Sploh je Leveč postavil seznam soglasniških skupin, ki so izgovorljive na koncu besede. Zatorej piše tiska-ren, maček, naredeb, pesek, tresek, ki jih danes prav lahko izgovorimo brez opornega polglasnika. Za primemike dovoljuje dvojnice rodovitnejši in rodovitniši, starejši in starši. Puristične tendence se kažejo v prepovedi Tolstoja (samo Tolstega), v slo-venjenju Berolina, Inomosta, v zapostavljanju obrušenih oblik znebiti se. Nerodna je trditev, da nimamo dvoglasnikov, zatorej pišemo Evropa, ne Europa. Iz pravo-rečja je značilen izgovor nesu, kozu in pa silno ostra obsodba: Kdor trdi I čisto izgovarja, tisti se spakuje, govori tuje in prisiljeno ter dela silo narodni govorici. Breznikova SS 1916 ima največje zasluge za zborno izreko, čeprav je naslednji stavek samo plah umik pred elkarskim okoljem: trdi I se govori v knjižnem jeziku ali dvoustnično ali pa, kakor je prišlo poslednja leta semtertja v navado, kot srednji 1. — Za Breznikov SP 1920 je značilna ostrina proti tujkam. Zanje predlaga kopico slovenskih nadomestkov, a žal se le-ti domala niso prijeli. V Breznik-Ramov-ševem ŠP 1935 je ta ostrina zelo zabrisana, pač pa se na več mestih kaže neskladanje obeh sestavljavcev; šfe pred izdajo šolskega pravopisa sta v posebnem snopiču neskladnosti odpravila (zaželen, ne zaželjen, nekaj popravkov od -vec na -lec). če so SP 1920 očitali kot edino napako, da je predroben, in sestavljavcu Brezniku, da se preveč boji odločati, potem so očitki na naslov SP 1935 že dosti konkretnejši, češ obogatil se je s kopico manj rabljenih ali celo mrtvih besed. Z isto grajo tudi ni 99 bilo prizaneseno SP 50, in to dokaj upravičeno. Hoteli smo pač podati čim popolnejši pregled nad besediščem, zato smo vzeli za osnovo Pleteršnikov slovar. Tako je nezaznamovana marsikatera beseda, sprejeta po 1895, zato pa je ostalo nekaj narečnih izrazov, ob njih smo bili precej širokosrčni. Pogled na tujke je kazal še vpliv Breznikovega odklanjanja, pač pa so bili nazori o rabi ljudskih in knjižnih izposojenk že dokaj izčiščeni. Da bolje prikažem smeri teh pravopisov, hočem navesti, kako posamezni med njimi obravnavajo ista poglavja: Velika začetnica. Leveč piše z njo prvo besedo v verzu, imena praznikov, v pismih Vi, ne pa ti. Pri sestavljenih krajevnih Imenih piše Sinjo gorico, toda Malo Pristavo, češ ker pravimo grem na Pristavo, ne pa grem v Gorico. To Levčevo pravilo je edino utemeljeno, vendar terja od pišočega, da poznaj krajevno rabo po vsi Sloveniji. SP 20 je to pravilo razširil tudi na stvarna imena, odtod pisava Slovenski Narod (ker beremo Narod), vendar Uradni list. Razločevanje dopušča celo pri krajevnih pridevnikih Laški tržani: laško olje. Praznike piše z malo. Vi in Vaš v pismu z veliko. Ti in Tvoj lahko tudi z malo. SP 35 loči pisavo v sestavljenih krajevnih imraiih po tem, ali imajo v drugem delu občno ali lastno ime, vendar izbira same nesporne zglede. Piše z veliko tudi pripadnike gibanj (Zvonovci, Va-jevci), v pismih tudi Ti. SP 50 piše zvonovce, vajevce z malo, v pismih Ti, Tebe, vendar zate, spoštovanje je sicer skrčeno na Ekscelenco. Pri sestavljenih krajevnih imenih pojasnjuje, da se piše drugi del z veliko, če je ali se čuti za lastno ime, vendar pušča dokaj nejasnosti. SP 62 našteva občna imena, ki se v krajevnih imenih zmeraj pišejo z malo, in druga, ki se v določenih primerih pišejo z veliko. Pravilo je izčrpno, žal pa ni dovolj pregledno. Pri stvarnih imenih skuša odpraviti dosedanjo poplavo veUkih začetnic. O izražanju spoštovanja ne govori več, torej se v pismu lahko piše vi, vaš, ti, tvoj. Deljenje besed. Do zadnjega pravopisa je bil v rabi manj primerni izraz zlogovanje. Tu dela težave samo deljenje soglasniških skupin. Leveč je postavil za osnovno načelo izgovorljivost, nedeljive so bile nj, Ij, šč, st. SP 20 je zadevo zelo zaplel, ker se je naslonil na etimologijo (de-ska: gos-ka, priti-skom: naglas-kom). Ločuje med topljenima in netopljenimalj,nj (koJnja,fcraHlja:idlan-jo,sol4o).SP35 dovoljuje tudi delitev končnice od osnove, če se meje zavedamo (lep-ši, vzdig-ne, lesna). Za izgovorljivost jemlje merilo: če skupina začenja slovensko besedo. To merilo pa nikakor ni zanesljivo, saj je zaiano, da cela vrsta izgovorljivih skupin ne začenja nobene besede. Znatno olajšanje v tem za knjižni jezik nepomembnem vprašanju je prinesel šele SP 62, ki dopušča svobodo celo pri deljenju izgovorljivih skupin. Sestavljene besede. Tu že od nekdaj opažamo dve skrajnosti. Valjavec je pisal narazen celo za nj, Leveč pa skupaj zaraditega. V to smer kažejo tudi njegovi vezaji: Anton-Knezova knjižnica, gospod-Trubarjevo pismo. Tako daleč ni šel noben pravo-pisec več. Tudi vse števnike je pisal skupaj: štiritisoč. — Razločevanje med svetlo-rdeč, živordeč: kričeče rdeč je vpeljal SP 20, češ da gre za prave zloženke. Za njim so šli vsi pravopisi do 1950. Vendar dva akcenta pričata, da gre za načinovni prislov, ne pa za enotno barvo. SP 20 in 35 pišeta vse števnike narazen: dve sto pet in trideset, SP 50 je strnil v celoto desetice in enice, SP 62 pa še enico pred stotico zaradi enega poudarka. Enotni poudarek in pomensko tančino, različno od sestavin v besedi, so upoštevali pravzaprav vsi pravopisi po 1920, vendar cesto niso bili dosledni, včasi pa se je uprla raba. Tako je v marsikaterem primeru najboljše priznati dvojnice. V naslednjem bom podal nekatere besede in rekla, ki so ob njih pravopisi močno omahovali; menda so skušali slediti rabi: 100 Leveč SP 20 SP 35 SP 50 + aprilovo vreme aprilovo: aprilsko vreme + butica + butica butica butica in betica butlja, buteljna buteljna + cela vas, + cel dan cel dan = ves dan + cenik cenik + cilj cilj, smoter, namen cilj (v športu) + čedalje čedalje čedalje, čezdalje + dihur dihur doli doli in dol doli: dol + gospejni gospenji in gospejni hkratu in hkrati + imeti (morati) imeti = morati hkrati + jenjati + jenjati jenjati + ješprenj ješprenj, slov. ječmenka -f jutrov Jutrovo klalnica klavnica kmetiški, kmetski kmetiški, kmečki + kovček kovčeg-a kovček-čka laži — slutvo lažimodrijan lažni modrijan + laži- + magari magari * magari + je moč reči je moč(i) reči moči in moč + narava bolje priroda narava narava in priroda + nečimeren ničemuren ih ničemuren — nečimrn ničemrn nikdo nihče in nikdo + par dni * par diji + prižnica prižnica + pritiklina priteklina pritiklina piskor (+ piškur) piškur reservat rezervat sejem in senjem sejem in semenj solnce solnce sonce stare j Sina starešina + starejšina skrajnjii čas skrajni čas skrajnji čas zmisel amiilsel in smaisel smisel + zmisel šator šator in šotor šotor telog (+ teloh) teloh tjulenj-a tjulenj-a tjulenj-nja uima (+ ujma) ujma varlh, varuh varuh + v obraz vreči + vlogo igrati v obraz vreči vlogo igrati (tudi preneseno) Že ti zgledi spričujejo, da jih v pravopisu skorajda ni stvari, ki bi jih lahko imeli za nepremakljive, nedotakljive. Vendar je opaziti nekatere smernice, po katerih gre razvoj. Kna med njimi je prav gotovo bližanje govorjenemu jeziku. Vsekakor je zaželeno, da bi tudi v pravopisu vladala vsaj relativna stalnost. Menim, da bi se ti osnovni načeli dali uskladiti vsaj za omejeno razdobje, že vnaprej je treba opozarjati na pojave, ki se zdijo neustaljeni, da jih bo pišoča javnost lahko spremljala in se bodo sestavljavci nove izdaje lažje odločali. Le-ta naj bi izšla takrat, kadar bi se nabralo dovolj novosti in sprememb, vsekakor pa ne prej ko v 20 letih. Naj že zdaj opozorim na nekatera pereča vprašanja: 1. Čudno je videti, da noben novejši pravopis ne ve povedati o besednem redu niti toliko, kolikor Levčev. Skrajnji čas je že, da se po izvrstnih Murkovih, škrab-čevih in Breznikovih razpravah ustanovijo zakoni slovenskega besednega reda. 101 2. Že od 1902 velja Tominškova obsodba Urše Plut, češ da je po laškem vplivu, j zanesli da so jo v prvem desetletju pisci iz Goriške, razširili pa juristi s svojim brez- \ osebnim izražanjem. Dosti jih je, ki Tominškovih izvajanj ne priznajo, še več pa j takih, ki tako izražanje ljubijo. Kaj naj napravi slovničar, kakor da ostane pri sta- j rem, dokler vprašanje ni razčiščeno. j 3. V pravopisih se nenehno ponavljajo nekatere stalne prepovedi, ker so brez] moči proti vsakdanji rabi. Vzemimo za zgled znani deležnik zaželjen, nastal po na-1 slonitvi na željo. Ramovš ga je redno pisal in v SP 35 celo priznal, a čez leto in dan ; ga je preklical. Podobno lahko rečemo o oblikah oskubiti, oskubljen, ki so nastale ' s prehodom v četrto glagolsko vrsto, če so danes že obveljale narečne oblike dihur, \ piškur, kmečki, pljuvajte za pravilne dehor, piskor, kmetiški, pljujte, potem bi \ mogoče še katera utegnila najti milost. Tudi bi se lahko kdo opogumil in povedal, i da nimamo dobrega nadomestka za vse pomene glagola izgledati. \ 4. Oba zadnja pravopisa sta se ustavila na pol pota pri trpnem deležniku ne- ^ prehodnih glagolov. Dovoljevati raščen in prepovedovati obleden ni dosledno. To ¦ vprašanje je treba rešiti v celoti. Tudi bodo morali prihodnji pravopisci nenehno j paziti, kako se obrača raba nekaterih predpon. * 5. Nazadnje še vprašanje, ki se mi zdi za prihodnost silno važno: kaj bo s s tvorbami, kakor mesopromet in pod. Moč germanskih zloženk je silovita celo v' romanskih jezikih, ki so jim popolnoma tuje, kaj šele pri nas! Lahko se smejemo | posameznim spakam, a zaradi tega nevarnost ni nič manjša. Uklonili smo se že pri ¦ kinodvorani, C vitaminu, a-osnovah in pri mnogih drugih. Kako daleč torej?! ; Stanko škerlj O „PLE0NASTIČN1H NIKALNICAH' V SLOVENŠČINI * Pleonastične imenujemo tiste nikalnice, ki so, gledane s stališča logike, v svojem ! stavku odveč: vsebina (odvisnega) stavka, v katerem stoje, je namreč statuirana ne \ kot zanikano, temveč kot pozitivno (dasi ne vedno ostvarjeno) dejstvo, dejstvo,! pri katerem je treba računati z njegovim obstojem, ne z ne-obstojem. »Bojim se, i da [on] ne bi umrl« ima v slovenščini pozitivno, zelo (čeprav ne docela) enako- \ smiselno inačico: »Bojim se, da bo umrl« — o razliki med obema gl. niže — in \ se dá parafrazirati tudi s substantivom: »Bojim se njegove smrti«; ravno to, da je 1 objekt glavnega glagola lahko izenačen z afirmativno postavljenim substantivom, ] je še en dokaz, da je s stališča logike nikalnica nepotrebna (kadar ni celó moteča, ¦ neumestna). Drug primer: »Ne bom odšel, preden se ne vrneš«; odločilen za moj : odhod je pozitiven dogodek, njegov povratek: »Ne bom odšel pred tvojim povrat-¦ kom«. Dejansko se v določenem kontekstu lahko reče tudi brez nikalnice: »Ne bom j odšel, preden se vrneš«. ' * Uredništvo je želelo ponatisniti ta članelc, ki je prvotno izšel v zborniku »Studi in onore di Ettore Lo Gatto e Giovanni Maver«, ker je v tej publikaciji pri nas le malo dostopen. 102 Odkod torej v teh in drugih primerih ta logično odvečna nikalnica? Problem je v bistvu psihološki. Zato je tudi lasten mnogim jezikom. Prav tako pa je naravno, da so, pri tako labilni splošni podlagi, med posameznimi jeziki razlike. Te razlike so lahko znatne in značilne, tako da njih primerjava pomaga osvetliti razne strani pojava in s tem prispeva k rešitvi celotnega problema. Zato utegne biti koristen tudi opis rabe pleonastične nikalnice v slovenskem jeziku. — V našem kratkem članku ne bodo zajeti vsi tipi rabe, ki so v slovenščini možni. ToUko pa bo, da bo — glede tistih tipov, ki jih bomo obravnavali — naš jezik za silo karakteriziran in da bo stanje v slovenščini lahko služilo za primerjavo z rabo v drugih jezikih. Ne bomo se tčkrat mudili pri anakolutih, pri očitno površno, nepremišljeno koncipiranih periodah, ki jih širši uzus ni sprejel — čeprav so anakoluti mnogokrat ne samo psihološko, temveč tudi lingvistično zanimivi in poučni. Videli pa bomo, da tudi pri primerih, ki vsekakor sodijo pod našo lupo, nikalnica ni vedno enako »odveč«. — Poskusimo izvesti nekakšno grupacijo primerov; to je za preglednost razpravljanja nujno. Mnogo jezikov pozna za glagolom bati se in sorodnimi izrazi konstrukcije, ki na prvi pogled logično niso jasne in v katerih stoji nikalnica, čeprav gre za bojazen pred docela pozitivnimi dejstvi. V slovenščini poznamo za glagoli bati se, biti v strahu, plašiti se in pod. dve konstrukciji, ki sicer nista popolnoma identični, ampak vendar ustrezata v bistvu isti psihični situaciji: »Janez se boji, da bo brat umrl« in »Janez se boji, da mu brat ne bi umrl« (ali tudi: »... da mu brat ne umre«). Razlika med smisloma obeh konstrukcij je ta, da v prvem primeru ,Janez s strahom pričakuje, da bo brat umrl', v drugem pa ,vidi možnost, da bi lahko rnnrl'. Objekt bojazni pa je v obeh primerih pozitivno grozeča stvar: bratova smrt; Janez se v obeh primerih boji, da brat bo umrl, ne, da ne bo lunrl. Zato se nikalnica odločno zdi neumestna. — Slovenščina ima še tretjo konstrukcijo: z nikalnico, ampak tu je nikalnica umestna in smisel jasen: »Bojim se, da ne bo deževalo« pomeni nekako: ,Potreben bi bil dež, toda s skrbjo vidim, da ga verjetno ne bo'. Bojim se torej nečesa negativnega: nedeževanja. Znano je, da tudi latinščina pozna za temi glagoli dve konstrukciji, eno z negacijo (ne), drugo brez nje (ut). Toda odnos med latinskima tipoma ni isti kot odnos med slovenskima; obe prvi dve slovenski konstrukciji ustrezata, več ali manj, latinski z negacijo. Latinska brez negacije pa je pomensko enaka slovenski tretji konstrukciji, z negacijo in glagolom v futuru: »Timeo ut pluat« = »Bojim se, da ne bo deževalo« (a želel bi, da bi deževalo). Zakaj je v slovenskem primeru »Janez se boji, da brat ne bi lunrl« nikalnica? V latinski gramatiki se enako presenetljivi ne (»Timeo ne pluat« ,bojim se, da bo deževalo' ali ,bojim se, da ne bi deževalo') navadno tolmači z relativno samostojnostjo »odvisnega« stavka; imeli bi pravzaprav dva glavna stavka: afirmativnega »timeo« in voluntativnega (optativnega) »ne pluat«. Ne verjamem, da bi se dalo slovensko »Janez se boji, da brat ne bi umrl« (ali ekvivalentno »Bojim se, da ne bi deževalo«) enako razložiti. Vendar počakajmo z razlaganjem, dokler ne vidimo naslednjih skupin fraz, ki imajo kot dopolnilo stavke z bolj ali manj odvečno nikalnico. Vredno pa je omeniti, da za negiranim »bati se« v odvisnem stavku ni nikalnice: »Janez se ne boji, da bi brat umrl«. — še zanimivejše je, da nikalnica tudi ne stoji, če »bati se« pomeni ,domnevati z neodobravanjem': »Bojim se, da se motiš« (= »Domnevam — in žal mi je — da se motiš'). »Bojim se, da se ne motiš« bi v n©- 103 skrbnem govoru moglo imeti isti smisel; vendar pa praviloma pomeni: ,Bojim se, da imaš prav', z drugimi besedami: nikalnica nikakor ni odveč, temveč ima svojo polno vrednost. Zatem bi obravnavali skupino glagolov, ki izražajo kako dejanje, ki je naperjeno proti temu, da se drugo dejanje ostvari: prepovedati, braniti (zabraniti), odsvetovati, preprečiti, upirati se, boriti se proti (temu da..in pod. »Poskusil je preprečiti, da ne bi fant prihajal k hčeri v vas« se sliši danes pogosteje nego »Poskusil je preprečiti, da bi fant prihajal...«, ali »..., da fant prihaja...«. Jasno pa je, da je drugo logičnejše: kar se skuša preprečiti, je, da bi fant prihajal, preprečiti prihajanje, nekaj pozitivnega. -— »Ogibal se je, da se ne bi srečala samž,«: naravno, da se je ogibal srečavanju — nikalnica je torej odveč. Tu je treba paziti na nekatere nianse. Ce bi imel kdo razlog, formulirati stavek takole: »Ogibal se je temu, da bi se sama srečala«, bi bil bolj nagnjen, izreči odvisni stavek brez nikalnice.' V čem je rahla razUka? Ce govoreči najprej zajame dopolnilo s kazalnim zaimkom v neutru ali pa s substantivom obče vsebine (na pr. »ogibal se je možnosti«), potem predstavlja stavek z da eksplikativni stavek: »to (ali: možnost), da bi se srečala«; če pa vmesni člen — deiktični zaimek ali pa »referenčna« beseda —- izostane, ima odvisni stavek mnogo bolj voluntativni značaj, dasije formalno tudi komplementarni stavek: »ogibal se je, da se ne bi srečala samaldne čakat...«; z naj na začetku moti nikalnica nekoliko manj — čeprav je v bistvu vsekakor pleonastična — kot bi motila, če bi bil da na začetku (»... prepovedati, da ga ne hodi čakat«). Razlika utegne biti v tem, da so stavki z naj samostojnejši nego stavki z da, saj naj lahko uvaja tudi pravcate glavne stavke. Vsebina, tukaj voluntativna in hkrati negativna, torej prohibitivna, se naravno izrazi z negacijo. Za glavnim stavkom je nekaka cezura, stavek z naj je še na pol samostojen in samostojno izraža prepoved, zabranjevanje dn podobno z_^ nikalnico, čeprav je res, da dela glavni glagol, čigar dejanje sž,mo (preprečiti, prepovedati, upirati se) preprečuje, ovira aU onemogoča dejanje odvisnega stavka, nikalnico v le-tem odveč. (Razlaga s cezuro med obema stavkoma ima svojo analogijo v tradicionalni razlagi latinske konstrukcije timere ne... [cf. gori].) — Nekaj cezaire se čuti tudi pri nekaterih primerih z da, aU ne pri vseh. Glede tesnosti povezave je razlika med »možnost, da padeš« (kjerle" vejica, ki jo predpisuje slovenska normativna slovnica, resnično nesmiselna) in »pazi, da ne padeš«. V primerih te druge vrste — vzemimo: »Vari se, vari se,... de mati ne bode le-tu zve-dila,...« (Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium [1691—1707], ed. Rupel, str. 22) — je nikalnica strogo logično odveč (,varij se tega, da bi mati zvedela'), ampak je razumljiva. Hkrati je res, da je v tej drugi vrsti zveza med stavkoma manj tesna: stavek z da ni eksplikativni stavek, niti pravi objektni, temveč ima finalno-konseku-tivno, torej v globini volvintativno primes. V nadaljevanju te misli bi si lahko posku- ' Vendar je danes tudi v takih primerih možna nikalnica, kakor dokazuje takle staveik, vzet iz dnevnega časopisa: «... borijo se proti temu, da šoferji ne bi pili oziroma ne bi vozim pijani«. Logičnejše bi bilo brez njkailndce, toda ideja «naj šoferji ne pij6» je preponderaobna in potiiane logiko v stran — zlasti v neJnontroJniraneim živem govoru. 104 malomestna lahkoživka, tam vaški razuzdanec), kar pa se po drugi strani spet sklada z okoliščino, da je v tej zgodnji, objektivnejši Prešernovi baladi osebno izpovedni oziroma avtobiografski moment le obrobnega pomena, v samem tekstu le rahlo nakazan ali pa je bil sploh šele pozneje eruiran (Dolenčeva Zalika, svak Vovk). Vendar pa je ljubezensko izživljanje obeh baladnih junakov prikazano kot kršitev veljavnih moralnih načel, končna katastrofa z demonskim bitjem'kot njenim povzročiteljem pa nastopi obakrat kot kazen za to kršitev. Tudi takšne razsnove — s katastrofo kot kaznijo oziroma zgolj eksogeno, v jimakovi intenciji povsem nepredvideno katastrofo — poznejša Prešernova balada ne pozna več, sam motiv kazni pa se v nekatastrofalnem razpletu pojavlja tudi v njegovi romanci, a tudi tu le v predjulijdni dobi (za žensko prevzetnost in moško nezvestobo v Turjaški Roža-mundi in Romanci od Strmega grada). če je pred Julijino dobo balada Prešernu predvsem pripovedna, mu je poslej kljub vsej pripovedni objektivizaciji že pretežno in povsem očitno izpovedna pesem ter kot taka celo bistveno dopolnjuje njegovo sočasno ljubezensko liriko, po drugi strani pa tudi vrsto njegovih izpovedi o pesniku in pesniškem poslanstvu. Jimak njegove balade se nam v tej fazi razkriva kot bolj ali manj očiten pesnikov dvojnik, najsi že nastopa naravnost kot »pevec« nesrečne ljubezni (Prekop, Neiztrohnjeno srce) ali kot nesrečno zaljubljeni alegorični »ribič« (Ribič) aJi pa kot »mladenič«, čigar nesrečna ljubezen niti ni zgolj subjektivno pogojena nevračana ljubezen, marveč romantično silna, nepotešljiva bolečima za umrlo ljubico (Zdravilo ljubezni). V slednjem se ta balada doživljajsko sicer odmika od Prešernove »nesrečne ljubezni«, zaradi česar pa ni njena izpovedna podstat nič manj očitna in živa, saj se izpričujejo v njej prav iste bistvene poteze kakor v ostalih treh Prešernovih baladah tega razdobja, to je izrazita izpovednost, še prevladujoča, a povsem negrozljivo prikazana fantastika ter nov značaj in nova vloga ljubezni in smrti v baladnem dogajanju: tam preprosta, a z veliko »vero v sebe« prežeta lahkoživca, ki jima je ljubezen le mikavna igra in slast, smrt pa ju zatne kot povsem iznenadno, z grozo in vitalnim odporom sprejeto izničenje njunega obstoja — tu pa štirje nesrečni, spričo brezupnosti svoje velike ljubezni do dna prizadeti zaljubljenci, ki se v sveto-bežnem iskanju »zdravila« svoji življenjski nesreči ne le ne strašijo smrti, marveč jo kot rešiteljico iz svojih stSsk celo samovoljno prikličejo (Prekop) ali vsaj s svojim ravnanjem izzovejo oziroma pospešijo njen nastop (Zdravilo ljubezni, Ribič, Neiztrohnjeno srce). Vendar pa tu ne smemo prezreti pomembne razlike med prvima in slednjima dvema baladama. V prvih dveh, ki sta poleg Krsta in Dem Anden-ken najvidnejši dokument velike Prešernove življenjske tn ljubezenske krize v prvih letih po Čopovi smrti, ne kaže pesnik nikakršnega kritičnega distanciranja do svojega batodnega jtmaka ter izpoveduje svoj obup s popolno — v Prekopu celo do skrajnosti potencirano — svetobežno konsekvenco, hkrati pa tudi jasneje kakor v svoji sočasni lirski poeziji, kjer se nam to, kar je v obeh baladah pripovedno objek-tiviziirano, le rahlo nakazuje v zaključku pesmi Kam? (»in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje!«). Nasprotno pa se pesnik v zadnjih dveh baladah, s konca Julijine dobe ter s konca svojih ustvarjalnih let, nasproti ravnanju svojih dveh jimakov, najsi v bistvu prav tako svojih dvojnikov, bolj ali manj ograjuje, v Ribiču šele z zaključnim svarilom, v Neiztrohnjenem srcu pa že s samim idejno etičnim bistvom pesmi. Preden pa preidemo na pobližjo obravnavo te balade, se moramo zaustaviti še pri razvrstitvi Prešernovih balad v Poezijah. V tej zvezi bodi najprej poudarjeno, da je Prešeren sam s svojimi izrecnimi oznakami v prvUi objavah (oz. v rokopisu) teh pesmi skoraj dosledno diferenciral balado od romance. Tako sta izmed 12 (oz. z Lenoro 13) pesmi zadevnega razdelka 109 v Poezijah le dve ostali brez posebej izpričane tovrstne oznake: Orglar, ki ga je pesnik v prvi objavi (N 1845) označil kot legendo«, in Neiztrohnjeno srce kot tu prvikrat objavljeno. (Prvo objavo je šele v Poezijah doživela sicer tudi ženska zvestoba, toda zanjo — kot »romanco« — se je ohranila pesnikova oznaka v rokopisu, gl. Iz Kastelčeve zapuščine, str. 22.) Toda z razvrstitvijo v Poezijah je Prešeren tudi te dve pesmi dokaj razvidno opredehl, vključujoč vsako v okvir druge zvrsti, se pravi prvo med romance, drugo med balade. Razgled po kompoziciji razdelka Balade in romance nam pokaže, da je Prešeren v strnjenem zaporedju porazvrstil zgolj balade, saj je z njimi pretrgal započeto vrsto romanc ter izoblikoval naslednje zaporedje: 5 romanc + 6 balad + 2 romanci. Nadrobnejši kompozicijski razbor tega razdelka pa hkrati opozarja ali vsaj daje misUti na neke razloge, ki so pesniku narekovali že omenjene odstope od kronologije nastanka teh pesmi, in še posebno balad. Ker v razdelku vseskozi prevladuje bolj ali manj izpovedno pogojena ljubezenska tematika, se zdi upravičena domneva, da je Prešeren tu porazvrščal z mislijo, ubrati svoje balade in romance v nekakšen vsaj v grobem tudi avtobiografsko veren ljubezensko doživljajski lok s tremi razvojnimi fazami:' 1. mladostno z začetno šaljivo in sploh lažjo romanco (Hčere svet. Učenec, Dohtar, Turjaška Rozamunda, Judovsko dekle; slednja sicer iz 1845, a z doživljajsko osnovo v 1. 1828); 2. osrednjo, baladno tragično fazo z vsemi baladami (razen Ponočnjaka), razporejenimi z več kronološkimi odstopi (Zdravilo ljubezni je postavljeno na prvo mesto pač kot edina pesnikova balada brez sleherne romantično baladne fantastike ter kot taka primerna za prehod od »stvarne j še« romance k baladi. Za njo slede — interno kronološko ustrezno, le da je pri prvi odločal seveda zgolj ozir na skupno lokacijo balad — Lenora, Povodni mož in Prekop, medtem ko je bilo Neiztrohnjeno srce uvrščeno pred kakih osem let starejšega Ribiča in takoj za deset let starejši Prekop, a bržčas ne samo zaradi ožjih notranjih in metričnih zvez s slednjim, kakor se sicer misli); 3. v zadnji fazi se nekdanje tragične napetosti pozgube — prej je »zdravilo ljubezni« bila smrt, zdaj »zdravnik je čas« — in zopet prevlada romanca: ta faza pa je tu predstavljena le z dvema tekstoma, z Žensko zvestobo in legendarno romanco-parabolo Orglar, medtem ko je pesnik dve drugi kmalu zatem nastali romanci (Sveti Senan, Nuna in kanarček) objavil šele v KC V, eno, že omenjeno Judovsko dekle, pa pritegnil k romancam prve faze. Opozoriti pa velja, da je na konec razdelka postavljeni Orglar dobil tako — ter v skladu z zaključki tudi vseh drugih razdelkov Poezij do Krsta — hkrati še posebno funkcijo neke zaključne Prešernove izpovedi o sebi kot pesniku oziroma o pesniškem poklicu gl. po razdelkih: I — Pevcu, II — Orglar, III — Glosa kot zadnja od daljših pesmi in Pričujoče poezije kot zadnji epigram, IV — Gazele 7, V — sonet Matiju Čopu). Ker pa sta v razdelku Balad in romanc dva teksta, ki predstavljata pomembno Prešernovo izpoved o pesniškem poklicu, bo treba v nadaljnjem upoštevati tudi vprašanje, kako da je pesnik na to širše kompozicijsko tako poudarjeno mesto postavil Orglarja in ne Neiztrohnjeno srce, ki se sicer označuje kot njegova »labodja pesem« (Vidmar) ali kot njegov »poetični testament« (Slodnjak). In če se je že odločil, da razdelka ne zaključi z baladami ter s to labodnico in zadnje nastalo balado, kako da tudi v okviru samih balad ni postavil na zaključek Neiztrohnjenega srca, temveč toliko starejšega Ribiča. Po svoji zgradbi je naša balada — kot edina Prešernova — sintetično-analitična Pripoved, že metrično in glasovno pomenljivo zastavljena (Grpb kopljejo, dá..,), se ' Kronološko skoraj povsem dosledna pa je razvrstitev njegovih ljubezenskih sonetov v V. razdelku, le da zgolj s prvima dvema lazama (prvih 5 in 26 Julijinih sonetov), vtem ko bi v sonetu ne več realizirana tretja faza imela svoj epski korelat v poznejših romancah, lirsko nadaljevanje pa v vrsti ljubezenskih »pesmi« I. razdelka. 110 ' že v 1. kitici zaplete z vznemirljivim čudežem (popolnoma ohranjeni obraz in truplo) in po novem, še osupljivejšem čudežu v 3. kitici (groteskno preživelo srce) se pred zbrano družbo pogrebcev imperativno sproži vprašanje o osebi tam pokopanega. Pod mahom razkriti napis to sicer pojasni, toda zgolj v svetniške čudeže verujoča družba dogodka ne more uskladiti z osebnostjo nevernega pesnika Dobro-slava ter zavrne z napisom izpričano identifikacijo. Oglasi pa se »star mož« z razlago, ki obenem z dodanim nasvetom posega v samo idejno etično jedro te svojevrstne balade. Vendar pa smisel te razlage oziroma dogodka samega ni tako enoumen, kakor se večkrat misli in na kakršni osnovi je naslov te pesmi postal že nekakšen ustaljen simbol, ali konkretneje: čudež preživelega pesnikovega srca po eni strani res pomeni — in na to meri že prvi čudež — poveličanje pesnika in poezije (»svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet'«)' pred konservativno, amuzično druščino, toda po drugi strani je to mrtvo-živo srce hkrati grotesken, protinaraven absurd (mrtvo v funkciji živega; brez zveze s pripadajočim organizmom delujoči organ) in kričeča negacija pesnikovega posmrtnega »miru«. Kot tak pa predstavlja ta čudež tudi prav nasprotno — to je pač svojevrstno »kazen«' za poznejšo Dobro-slavovo pesniško pasivizacijo, kajti sicer bi tudi njegovo, kakor po smrti sleherno človeško srce, »upokoj'le groba globočine«. Vendar pa pri tem ne ostane in človeško razumevanje, katerega pobudnik je »stari mož«, oziroma v tem smislu napravljeni poseg, »razplatenje« pesnikovega srca, dovede do tretjega in zadnjega čudeža, ki izzveni v »odrešenje« in končno, panteistično ubrano spravo pesnikovo z »užaljeno« naravo in njenimi ustvarjalno inspirativnimi močmi. In ta čudežna potrditev podane razlage pomeni hkrati tudi novo afirmacijo dotlej pozabljenega, nerazumljenega pesnika pred prizadeto družbo. Tako gre tu pravzaprav za dvojno posmrtno spravo, kajti pesnik Dobroslav s svojim molkom ni kršil le zakonov narave, marveč tudi tisti nadosebni imperativ pesniškega poslanstva, ki ga je Prešeren sam v svojem delu sicer vseskozi in tudi družbeno kritično izpričeval ter se z njim celo reševal v svojih življenjskih krizah: Glosa — Pevcu — Orglar idr. V svojem idejnem jedru se torej balada usoglaša s temi pesnikovimi izpovedmi ter jih še dopolnjuje in poglablja, saj je Dobroslavovo ravnanje v ljubezenski nesreči, ki jo je doživel, v smislu pesnikove ideje napačno, po drugi strani pa se v življenjski zgodbi tega Prešernovega baladnega junaka nedvomno krijejo tudi še druge, osebnejše prvine. V tem smislu pa je balada predvsem retrospektivno izpovedna ter se kot taka res ožje veže na Prekop, kakor je deloma nakazal že pesnik sam s svojim kompozicijskim postopkom in kar se v zvezi s to problematiko že tako upošteva (Vidmar npr. vidi v tej baladi »dvojnik« Prekopa, Slodnjak njegovo »optimistično« oziroma »svetlo .prepesnitev'«). Na preteklost oziroma na zvezo s Prekopom pa kaže tudi okoliščina, da tedaj 45-letni pesnik govori v Neiztrohnjenem srcu o »mladeniču« (kakor v Prekopu o »mladem pevcu«), kar v zvezi s samo vsebino upravičuje domnevo, da se je Prešeren tu zazrl nazaj, v svojo osrednjo in tedaj pač že kot »mladostno« občuteno ljubezensko dobo ter je iz svoje časovne in kritične distance ustvaril novo, tem življenjskim premikom ustrezno varianto balade o nesrečno zaljubljenem pesniku. Govoriti o »varianti«, »dvojniku« ali »prepesnitvi« pa se ne zdi upravičeno le spričo istega izhodišča obeh življenjskih usod (ob sicer različnem, tam sintetičnem, tu analitičnem prijemu), marveč tudi zaradi podobno antitetičnega premika iz za- * Podčrtano tudi z metričnim odstopom, sosledjem treh poudarjenih zlogov (»svetost ne, p^smi.. .«), U je edini tovrstni primer v vsej baladi. 5 Prim. Kastelčev opomin Prešernu: » . .. Pogosto pa snuje naj pesmi srce, da v krilu ga mirnem preveč ne — teže.« 111 četne v zaključno situacijo (Prekop: »mlad sloveč pevec« — po biiričiiih pokopan »k tolovajem«; Neiztrohnjeno srce: popolna integriteta pesnikovega trupla — »da kaj zagrebsti ni«), dalje zaradi deloma istega prizorišča (pokopališče) in še posebej spričo dokajišnje podobnosti v tijKJlogiji in gnipadjl v obeh baladah nastopajočih oseb: v ospredju obakrat trojica (pesnik — »prevzetna deklica /Severa/« — »maš-nik«; pesnik — »prevzetna gospodična« — »star mož«), ki v njej zadnje imenovani posreduje važno spremembo v pesnikovi posmrtni usodi; v obeh primerih še množica, ki zavzema različen, tudi spremenljiv, a večidel enoten odnos do pesnika (v prvi baladi najprej »ljudje«, zbrani za pesnikovim pogrebom, pozneje »mrliči«, zvečine sovražni mednje pokopanemu pesniku, v drugi baladi »pogrebci«, sprva pesniku enodušno ter iz istih razlogov neprijazni kakor mrliči v prejšnji pesmi, zatem molče uklanjajoči se drugačni, pesniku prijazni misli »starega moža«). Kljub tem podobnostim in isti kitici pa se baladi, kakor je bilo v neki zvezi tudi že omenjeno, hkrati močno razhajata, le da se bistveno razideta pravzaprav šele v posmrtni zgodbi obeh pesnikov. Kajti v primeri s pesnikovim samomorom v Prekopu reagira Dobroslav na svojo ljubezensko nesrečo sicer manj radikalno, trpneje, vendar s svojim pesniškim molkom in »vnemamim«, »razuzdanim« življenjem v bistvu prav tako samo-zanikujoče ter tudi še mlad umre. Tako sta si njuni življenjski poti dejansko mnogo bližji, kakor bi se zdelo na prvi pogled, zlasti še, ker kot pesnika oba »odmreta«, in šele v njuni posmrtni usodi se pokaže tisti »optimistični« premik od prve do druge balade. Vendar pa se ob drugem, Dobroslavovem primeru postavlja še vprašanje, ali je pesnikov mrki molk v baladi razložljiv že zgolj iz omenjene idejno funkcionalne ziveze (pesnikov »greh« in »kazen« zianj) ali pa ima še druge osnove. Ker je Prešeren doživljal le prehodna depresivna stanja — ko mu »okamnelo je srce preživo« (1832) ali pa je tožil o »praznem srcu« (1838) — ter kljub občasnim zastojem tudi še vse do svoje smrtne bolezni ni pesniško povsem ohromel, ta Do-broslavova popolna in dokončna ustvarjalna pasivizacija seveda nima prave, dobesedne avtobiografske osnove. Toda ne glede na to zaostritev do popolnega molka, ki se v njem realizira pesnikov »greh«, bi mogla v baladi prikazana situacija: — Al' ko si je zvoRla mladen'ča druzega, iz prs nobena njemu ni pesem več prišla — še najprej meriti na prva pojulijina leta (1838—1840), ki dejansko pomenijo Prešernov vse do njegove bolezni najvidnejši pesniški zastoj. Tudi 1838 izpovedano stanje brez »upa in strahu« ima tu svojo vzporednico v Dobroslavovem življenju brez »joka« in brez »smeha«. Vendar pa tudi ta zastoj, ne glede na drugo pesnikovo dejavnost tistih let, ni bil popoln, sledila pa so spet zelo rodovitna leta ob dozorevanju Poezij, ko pesnik tudi po novi »nesrečni ljubezni« (Jerica) nikakor ni utihnil. Toda če kljub temu domnevamo, da je Dobroslavov molčeči pesniški in mračni človeški zaton hkrati tudi (baladno zaostren) izraz Prešernovega zdvajanja pred obračunom o njegovem življenjskem delu, poglobljenega še spričo »brezupa prihodnjih dni« ob slutnji lastnega konca, bi morali po vsem povedanem označiti za le preostro ali vsaj preostro formulirano ter enostransko Vidmarjevo sodbo, da balada »izzveni... v epsko izraženo tožbo o neizpolnjenem pesniškem poslanstvu« (NSd 1954). Prav tako, le da v nasprotni, to je njegovi »optimistični« smeri preenostran-ska pa je tudi Slodnjakova misel, da je Prešeren v tej pesmi »dal duška... neskončni sreči, ko se je prepričal na pragu naravne smrti, da bodo njegove misU živele po njem in oživljale prihodnje rodove« (SBL 8, 1952). Kajti balada zdnižuje 112 v svojem jedru pač oboje — afirmacijo in negacijo, pesnikov »up« in »strah«, njegovo »nebo« in »pekel«, »vero« in »nejevero« (»Tukaj počiua izzveni pa v katar-zično izmiritev te doživljajske polarnosti. Pri tem pa balada s svojo končno negacijo pesniku že odmenjenega drugega pokopa oziroma novega »prekopa« pomeni hkrati tudi bistveno korekturo Prekopa, zlasti kolikor razsnova meri v pesnikovo posmrtno afirmacijo, napovedujoč mu tisto »posmrtno življenje«, ki ga je Prešeren že pred-tem napovedoval drugim, tako ne samo svojemu pesniškemu predniku Vodniku, temveč tudi Linhartu, Korytku in Hradeckemu (nasl. leto še Copu). Vsekakor pa je slednji, afirmativni moment v baladi manj očiten in morda tudi izpovedno sekundaren, čeprav je bil, hkrati z nasprotnim momentom, bržčas tudi med razlogi, da Prešeren Neiztrohnjenega srca ni postavil na kompozicijsko poudarjeno zaključno mesto razdelka: spričo dejanske »testamentamosti« te balade se s takšno ekspo-zicijo pesmi pač ni hotel zdeti neskromen, po drugi strani pa bi bil z motivom pesnikove ustvarjalne pasivizacije kršil enotno ubranost razdelčnih zaključkov, ki bodisi poudarjajo popolno zvestobo pesniškemu poslanstvu (»Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!« — »Drugih ne, le te naj poje, dokler da bo v grobu utihnil« — »Vendar peti on ne jenja... S tem posestvom brez težave on živi, umrje brez d'narja«) ali pesnikovo delo (šaljivo) opredeljujejo, poudarjajoč njegovo »krotkost« (Pričujoče poezije) ali pa govore o izpovednih in sprostitvenih vzmeteh njegovega pesnjenja (»Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi« — »Ločitvi od njega mi je hladilo, bila je lek ljubezni stari rani«). Iz povedanega je razvidno, da je pri uvrstitvi Neiztrohnjenega srca v Poezijah odločalo več momentov, zvezanih ne samo s kompozicijsko zamislijo samega razdelka, marveč deloma tudi celotne zbirke. Pri tem pa bi že omenjeni ozir na strnjeno skupnost balad sam po sebi še ne bil povzročil, da bi ta pomembna balada ne bila prišla na zaključek razdelka, kamor bi že po kronološkem vidiku sodila. Toda Prešeren je svojo baladno skupino — domnevno iz poprej nakazanih razlogov — vrinil med (kronološko sicer mnogo ustrezneje razvrščene) romance, ni pa tudi tako pri uvrstitvi Neiztrohnjenega srca upošteval kronologije. Zdi se pa, da ta kronološki odstop ne gre le na račun Prekopa, kakor se navadno misli, marveč je pesnik najbrž še iz drugih razlogov zaključeval svoje balade s toliko starejšim in »radikalnejšim« Ribičem, ki se v njegovi zaključni dilemi dopušča oziroma nakazuje Celo nova solucija Prekopa (migljaj, da morda »sam pred seboj beži«), če pa se tudi tu razgledamo širše po zbirki, se nam pokaže presenetljiva skladnost z zaključkoma ustreznih (izpovednih) ljubezenskih pesmi I. in V. razdelka: tako odgovarja Ribiču v prvem primeru Mornar s podobno mračno perspektivo ob koncu (»Spomin v potopu mine... moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim!«), v drugem primeru, med soneti, pa Odprlo bo nebo..., ki izzveneva v občutje »infema« (»brez miru naprej me žene v obupa brezna po brezkončni poti«). V sonetnem razdelku se ljubezenska pesem s to bolečo disonanco tudi zaključi, medtem ko v drugih dveh razdelkih, ki segata še v pojulijino dobo, sledi še tej dobi ustrezna ublažitev: v Pesmih s trojico objektivno erotičnih tekstov pred koncem razdelka (Od železne ceste. Zapuščena, Nezakonska mati), v Baladah in romancah pa z žensko zvestobo in Orglarjem. V prvi se nekdanja tragična napetost prevesi v mirno resignacijo in značilno je, da junak-godec še po trikratnem razočaranju v ljubezni ne zgubi veselja do petja in godenja, medtem ko se mimo ironični Orglar ob naivno preprosti legendi povzipne v suvereno obrambo ljubezenske pesmi ter v postulat pesnikove absolutne zvestobe svoji pesniški »naravi« in sploh poeziji. S tem zaključnim poudarkom pa je dobil razdelek Balad in romanc sklep, ki se mnogo jasneje od sicer globljega, a izpovedno 113 kompleksnega Neiztrohnjenega srca usoglaša ne le z zaključnimi teksti ostalil* razdelkov do Krsta, temveč tudi z najglobljimi ustvarjalnimi gibali tega našega naj zveste j šega »pevca ljubezni« in nič manj zvestega »služabnika« poezije in svojega-»pevskega daru«. ; V atr o slav Kalenič STILOGRAFSKI ZNAČAJ AORISTA , IN IMPERFEKTA V SRBOHRVATSKEM JEZIKU o aoristu in imperfektu v srbohrvatskem jeziku se je že veliko razpravljalo in pisalo. Pri tem je cela vrsta lingvistično-historičnih problemov dobila svojo rešitev in pojasnilo, v manjšem delu teh problemov pa se pojmovanja znanstvenikov med seboj razlikujejo. Med drugim je relativno malo pozornosti posvečene stilografskim (»stilističnim«) vrednostim, ki spremljajo ti dve jezikovni kategoriji. Vzrokov za to pa ni iskati samo v vplivu starejših slovnic ali v nagnjenjih te ali one znanstvene avtoritete. Posamezna nova lingvistična pojmovanja se v naših sodobnih pedagoških in nepedagoških jezikovnih komentarjih pogosto le sramežljivo prebijajo na svetlo. Dejstvo, da človek nikoli ne izraža čiste ideje, da vsak jezikovni akt spremlja tudi občutek in da je človek ves udeležen pri izražanju svojih misli, postaja vse bolj aksiom v sodobnem jezikovnem komentarju. Namreč človek kot totalna osebnost v jezikovnem izražanju, človek kot subjekt, ki govori preko jezika participialno o sebi, ne glede na to, o čem govori, v kakšni situaciji in s kakšnim namenom. Tako gledanje je v novih raziskovanjih srbohrvatskega aorista in imperfekta (Petar Sladojevič, Milka Ivič) privedlo do odkritja tako imenovanega semantičnega elementa pri teh dveh kategorijah, s čimer je njuna splošna slika izpopolnjena ter razloženi mnogi, doslej nepojasnjeni detajli. Pri tem je treba obžalovati, da se takšni rezultati zelo počasi vključujejo v praktične jezikovne komentarje. V teh jezikovnih komentarjih se v glavnem omenja, kako se aorist uporablja »v pripovedovanju, sporočanju, obveščanju, spominjanju, začudenju, jezi, žalosti, v vpraševanju«, dajejo se pa tudi druge, sicer zelo točne pripombe o sintaktični vrednosti aorista. Nikjer pa se ne omenja, da je afektivna vrednost vsebinske situacije odločilna za rabo aorista, pa tudi imperfekta, in da je izbor teh dveh kategorij pogojen v močnem ali vsaj močnejšem doživljanju motiva. Tako je v nekem jezikovnem priročniku naveden naslednji primer »pripovednega« aorista: Ne dorekoh. Na domaku sela, na strmu puteljku, konj mi posrnu, sedlo mu sMisnu niz vrat, ja se nadoh ¦na, tlu. Istukoh čelo, nos i koljeno. Sidoh u mjestancu Bijela. In še v nekem drugem: ' u taj maih neko udari šatoom u vraita. Od silne ibreske ispade drveni naandal, te se vrata sirom otvoriše, a vetar s me«5avom sunu u kuču i zavitla plamenom na ognjištu. 114 Oba primera pa sta zgovoren dokaz za prejšnjo trditev, da je izbor aorista pogojen v močnem afektivnem doživljanju situacije, ne glede na to, kdo govori, kdaj govori in v kakšni situaciji govori, čeprav je treba seveda razpravljati tudi o teh lingvističnih kategorijah. Mar ni v prvem primeru prikazana kompletna »prometna nesreča«, v drugem pa scena »volkodlaškega in nasilnega vdora«? Obe vsebinski situaciji sta zelo »čustveni«; njima »čustvenost« je prevzela avtorja in mu narekovala uporabo aorista kot tiste jezikovne kategorije, ki najbolj neposredno izraža ta kvalitetni odtenek čustvenosti. Taki so tudi drugi primeri aorista: ; sto se to čini sad! Mi za tobom pristasmo i s Turcima se zavadismo, pa sad ajducd da nam sude d bracu našu da biju? Ko pobi toliike Turke i popali turške kuče i džamije? Tražite vode, pomresmo od žedi! Ja evo padoh i povredih nogu. Kaj bi se spremenilo, če bi navedene primere aorista zamenjali s perfektom ali futurom (Tražite vode, pomret čemo od žedi!)? Vsebinska napetost dejansko ne bi bila izpremenjena, toda stališče avtorja do dogodka ne bi bilo v toliki meri subjektivno izraženo. Aktivno doživljanje dogodka bi zamenjala določena indife-rentnost, aktivno neposrednost bi prikrila navidezna ali prava mirnost in objektivnost, ne imeli bi torej več pred seboj filma neposrednega dogajanja, ampak filozof sko-ob j ekti ven poizkus razmišljanja o dogodkih, ki zdaj iz te perspektive ne Tznemirjajo v enaki meri niti avtorja niti — vsaj nujno ne — bralca. Nišam dorekao. Na domaku sela, na strmu puteljku, konj mi posrnuo, sedlo mu skliznulo niz vrat, ja sam se Ttašao na tlu. Istukao sam čelo, nos i koljeno. Sišao sam u mjestancu Bijela. Aorist je torej preteritalen čas, ki služi za izražanje takšne preteklosti, ki je izpolnjena z močnimi emocijami, preteklosti, ki je relevantna, izrazito afektivna, direktna, razburljiva in živa, preteklosti, ki se najprikladneje izraža z dovršnimi glagoli, s katerimi se poudari sam rezultat dogajanja in pri čemer je način izvršitve dejanja manj važen. Spomin na to preteklost je močan in z izborom aorista daje avtor poudarek svojemu čustvovanju. Po intenzivnosti drugačen je občutek, ki narekuje uporabo imperfekta: Oko podneva uzduh bijaše svjež, bistar i lagan, kao da te podiže uvis, i nišam čutio težinu vlastitoga tijela. Možda slično osječahu i ileptiri šbo ih je vjetar nosio, te sam osredni udeleženci NOB. Njen neposredni namen je bU, da takoj po osvoboditvi izpriča Jeposlovno ustvarjanje na partizanskem ozemlju. Vsi sodelavci so bih leposlovno ali publicistično dejavni že pred vojsko (Brejc v Dejanju, Zupan v Mladiki, Mikuž v znanstveni ^publicistiki, Ciril Kosmač, Perdo Kozak in MiSko Kranjec pa v osrednjih revijah). lir ^ Knjiga Iz paitizanskih let (1947), tei jo je uredil Josip Vidmar dve leti po Besedi..., pomeni v jedru le njeno razširjeno izdajo. Bazen Metoda Mikuža, ki odslej v leposlovju j ne nastopa več, imamo tu vse nekdanje isodelavce: KosmaCa in Kranjca z novim, Brejca, j Ferda Kozaka in Zupana pa oelo z istim tekstom. Novih imen je petnajst, vendar so se | vsa ta imena pojavljala v naših revijah že pred aprilom 1941. (Nov se zdi GrabeljSek; i vendar je tudi on nastopal že pred vojsko, a pod psevdonimom.) Nova dmena ne pomenijo J v vsakem primeru tudi nove kvalitete. Poleg umetniško uspelih reči stoje namreč v zbor- j iiiku tudi zelo povprečne in slabe. Vsebinsko je ta proza širša, saj poleg partizanstva : obravnava tudi motiviko taborišč, ilegaMva in zaporov. Največkrat ostaja še v mejah ' zgolj osebnih spominov, ki jih preureja v beletristične zgodbe. Knjiga vsebuje tudi \ spodbudne reportaže ali le oživlja tuje andkdote. Dogajanje v človeku je diomala neznano. Zbornik že izpričuje zadrego pisateljev, ki čutijo potrebo po novem načinu obravnavanja dane snovi, obenem pa še zmerom neko nesproščenost m vezanost, značilni za tista leta. j Skronmejša po svojem obsegu je knjižica Iz bojev za osvoboditev, ki jo je izdala j Mohorjeva družba 1949. V primeri z antologijo Iz partizanskih let ima omejen obseg; j zato izrazito slabih stvari ne prinaša in učinkuje bolj živo. Izbor ni napravljen po ; kakšnih svetovnonazorskih vidikih, saj uredništvo pred lastnimi ozkimi bravci brani izbor ! tekstov, ki da kažejo »enotnost v ljubezni do domovine in različnost v vprašanjih pogleda j na svet« (6). V knjigi imajo prispevke trije, ki jih v dotedanjih antologijah še nismo j srečali. To so Franc Filipič, Kocbek in Udovič. Drugi so še Kranjec, Kosmač, Magajra, ; Potrč in Prežti. Teksti so vsi nastali po vojni, Kocbek pa priobčuje odlomek iz svojega i partizanskega dnevnika. Teksti so osebni :in močno dokumentarni. j Bevk, ki je uredil četrto knjigo z vojno tematiko, je to storU že v letUi odjuge. To kaže 1 vfigja raven izbrane proze, novi prijemi v oblikovanju oziroma dojem'anju tematike in nova, i imena. Bevkov zbornik Narod se je uprl (1951) že z obsegom opominja, da se je čas i spremenil (prim. Beseda... 80, Vidmar 257 in Bevk nad 500 strani!). Izmed nekdanjih j sodelavcev antologij so tu izpadli Brejc in Zupan, ki ista nastopala že v Besedi..., ter i Bartol, Grabeljšek, Magajna, Mrzel, SeHškar in šnuderl. Tako ise je torej število pisateljev i z vojno motiviko močno Skrčilo. Njihov izostanek pomeni, da iso pripravljali ali objavljali j tedaj samostojne knjige z vojno tematiko ali pa oblikovanja vojne tematike niso več ; šteli za obvezno (kolikor seveda niso biU vzroki za neso-delovanje čisto zunanji). Novi i oblikovavci partizanske ali vojne vsebine so zdaj Bevk, Gradišnik, Boris Pahor in Rebula, j Da nismo srečali Bevka v Besedi... in v Vldmarjievem zborniku, je zgolj slučaj, saj je ba 1 vsekakor zmožen, da kaidar koli prispeva svoje v obe lantotogiji. Prav v Bevkovem prispevku 1 Težka pot najdemo stavek, ki dobro označuje bistveno novoist proze v tem četrtem! zibomdku, namreč: »Njen pogled je bil obrnjen v notranjost« (137). Poleg ztmonje podobe j vojne imamo v proai iz 1951 poudarjen prav pogled v notranje dogajanje, v duševni svet j in v svet etičnih vprašanj. Cas gole reportažnosti in dokumentarnosti je minM, čeprav ima j zbornik še dovolj sledov tako prve kot druge. Obravnavanje površine se umika globljemu j dojemanju sveta in človeka. Knjiga ima manj imen kakor Vidmarjeva, kar dokazuje za | Vidmarjevo knjigo veliko mero manifestativnosti in dokumentarnosti, v Bevkovi pa smo j priče večjega imietniškega prizadevanja in leposlovnega ustvarjalnega hotenja. Poleg Bevka,! fcakOT to isam ugotavlja z navedenim stavkom, pomenijo obrat k človekovi notranjosti i zlaisti ispisi Kocbeka, Kraigherja, Potrča in treh novih, to je Gradlišnika, Borisa Pahorja in Rebule. Izrazito poživitev v prijemu vojne moitivike prinašata Pahor in Rebula, ki s temperamentom in barvitostjo vključujeta v slovenski leposlovni svet NOB v Trstu in; v njegovi neposredni okolici. Trije omenjeni »novi« pa niso novi v slovenskem pisanju.! Vsaj dva od treh »novih« v knjigi sta pisala že pred 1941: Gradišmk je nastopal pred vojno i vsaj s publicistiko, Pahor pa je že tudi sodeloval v naših revijah. Povsem novo ime, če i mislimo na predvojni čas, je ba, kolikor vem, samo Rebula. ' Deset let po Bevku, ob dvajsetletnici (začetka) revolucije je v Kondorju izdal antolo- i gijo vojne proze Bojan štfli pod naslovom Upor (1961). Oblika zbirke in obseg, kakor j so ga narekovali založniški oziri, sta seveda knjigo utesnila, čeprav je s tema dejstvoma | šlo v korak še urednikovo prizadevanje, da rešuje pri izbiranju tudi estetske zahteve, j Antologija prinaša petnajst tekstov petnajstih pisateljev. TJirednik pravi o izboru: »vzeta so 1 bila predvsem tista dela, ki so nastala v vojni in kmalu po njej« (258), a dostavlja, da bi j morali, če bi hoteli zajeti »vsaj približno vse avtorje, vsa 'imena, ki spadajo semkaj«, | privzeti še Jarca, Lokarja, Selišl^rja, Mfiieličevo, Bartola, Kocbeka, Grabeljška, Cajnkarja, j Rebulo, Godino, Gradišnika, Ribiča, Zupana, Malenškovo in še koga« (258). V izbor j so bHa vzeta »predvsem tista dela, ki so nastala v vojni m kmalu po njej« (258). V knjigi j stoji na prvem mestu Kosmačevo Prebujenje, zdaj drugič v naših antologijah. Končno je j j prišel v amitologijo vendar že tudi Dor (z Roško ofenzivo iz Slo^^ensk^a zbornika 1945), saj mu zaradi reportaže V partizanskem taboru v Slovenskem zboimiku v (prvi) zimi 1942 časovno pripada prvenstvo med partizanskimi prozaiki. Novi imeni v antologijah o NOB sta tu Beno Zupančič in Rok Arih. Ponavljajo -se teksti, ki smo jih že srečali v izborih, pri Prežihu, Magajni, Kranjcu in Bevku. PotPč, oba Kozaka, Šega, Ingolič, Pahor in Kralj imajo druge. A končno imamo v knjigi tudi urednikovo spremno besedo. Razen uvoda v zbornik Iz partizanskih let, kjer je urednik nanizal nekaj občih, predvsem na zavest se nanašajočih ugotovitev, se nobena antologija namreč ni spustila v oznako ali celo sodbo te literature. Tu imamo, čeprav skopo, oboje, štihova spremna beseda je malone sploh prva resna in tehtna sodba o tej vojni slovenski literaturi, ocena njene vrednosti v moroM in estetski ravnilu. Morala bi biti teamo širša, polnejša, kakor bi moral biti širši tudi izbor v knjigi. Ta in ona misel bi mogla biti proicirana na širše ozadje. Haoetova antologija Vojska in ljudje' (1961) ima to dobro poitezo, -da na koncu prinaša nekaj bistvenih življienjepisnih in bibliografskih po^datkov o pisatelj'ih, katerih dela prinaša. Vendar je podatkom mogo'ce tu in tam ugovarjati, ker so ponekod površni. (Prežih naj bi ise bil rodil v Kotljah, Prežihova prva knjiga naj bi bile Koroške povesti, enodejanka Velikomestna komedija Ferda Kozaka je postala Enodejanka, Magajna naj bi bil pred vojsko vojiaški zdravn^ik ipd.) Vsekakor je tako in podobno pisanje površnost ter služi v dezinformacijo in ne informacijo. Tu je že tretjič priobčeno Kosmočevo Prebujenje. Dalje je v zbirki še nekaj stvari, ki smo j'íh v podobnih antologijah že srečali. Nekaj je tekstov vzetih naravnost is, osvobodilnega tiska (npr. Plondrova Borba za most in Kozakova Domovinska trobentica), nekaj iz povojnih objav. Pri izboru imen so upoštevam tisti ljudje, ki so »na različnih frontah deMi med vojno« (5), torej bili neposredni udeleženci NOB. Nova 'imena so tu Habjan, Hace, Perovšek m Bibič. Opozorilo nanje je vsekakor umestno. Težišče za izibiranje je za urednika bila neposredna dokumentarnost, zvestoba z-unanjdm dogodkom in -mikavna zanimivost. Estets^ki vidiki niso odločali. Po pregledu zbomikiov vojne proze, ko smo razbirali predvsem njihovo vsebino in tehtali limena sodelujoófli, moremo upravičeno izraziti željo in ugotoviti potrebo po širokem izboru, ki bi prinesel vsebinsko in estets'ko najznačilnejše m najboljše tekste. Mislim, da nam je potrebna posebna zbirka tekstov neposredno iz vojnih let, iz let NOB, do 1945 in posebna antoilogija iz let po vojni s tematiko iz vojnega časa. Doslej nobena povojna ontologija ne vsebuje vseh, M so bili neposredni udeleženci dogajanja v letih 1941—45. Ob izboru bomo videli, kateri pisatelja so tedaj doživljiali »moška«, kateri »mladeniška« in kateri »deška leta svojega življenja« in kako so ta svoja življenjska doživetja na različne načine umetnitško oblikovali, óasi, ki so se že odmaknili, narekujejo tudi poudarjeno razločevanje dokumentarne vsebine in estetsko ostvaritev. Tega nam dosedanje antologije še niso prikazale in posredovale. óe se obrnemo od proze k liriki, moremo ugotoviti, da je tu pogled mnogo jasnejši Nekaj izbranih pesmi iz let NOB imamo v Klopčičevih Pesmih naših borcev (redakcija knjižic zaključena julija 1944), pritegniti pa moremo v neki meri še pesemske tekste, kolikor jih prinašata Hrovotinova Partizanska pesem (1953) in Gobčeva Naša partizanska pesem (1959). Kajpada se več, tudi primernega, dobrega gradiva za antologijo partizanske poezije krije še v nepreiskanem osvobodilnem tilsku. Antologija partizanske poezije iz vojnih let je nujno potrebna, ker bi bila ne samo bogatejša in popolnejša, kakor je mogla biti Klopčičeva, ampak po svoji notranji moči bolj polna in po izrazni paiizadevnosti globlja. Taka antologija bi dokirnientirala najširše kulturno ustvarjanje v NOB, nudila vpogled v prfeadevanja naših »šolanih«, »poklicnih« poetov, odpirala pa obenem pogled v ljudsko čustvovanje m spontano oblikovanje povprečnega slovenskega človeka. Bila bi zanimiva pobuda za sociološko pretresanje o notranji kulturi čustev, o kulturi besede in ritma v širokih slojih, o odmevih ljudske poezije ter prepevane pesmi 19. in našega veka in tiskane pesmi od Vodnika do Mateja Bora. V primeri z zborniki 'in ^antologijami vojne proze so izbori poezije iz istega časa prav redki. Pravzaprav sta 'antologiji isamo dve, ena v dveh izdajah. Prva je Kri v plamenih, ki sta jo izbrala in uredila Kalan in Vi^potnik (1951, irazširjena izdaja 1961), druga pa je Lirika upora, ki jo je isestavil in uredil Mitja Mej'Ok. Res je sestavljavcem lirskih antologij na razpolago maiaj gradiva, 'tako da ise je v njem laže znaj'ti, bistvena razlika pa je v tem, da je naša lirika o Ijuds'ki vstaji dosegla višjo umetniško raven od proze in da so obe lirsfci antologiji izoblikovali pesniki in kritiki tankega okusa in ostrega kritičnega čuta. Svoj kritični čut je izkazal Kalan tudi v !spremni besedi (v obeh izdajah Krvi v plamenih). Z njegovÉn viisokostnim tonom se v njej ne morem povsem skladaiti. Vsekakor 121 pa je bUa taka njegova beseda potrebna, da je nekoliko prevetrila s kadilom prenapolnjen tempelj naše partizanščine. Kri v plamenih se ne omejuje zgolj na vojno liriko. Urednika svoj izbor označujeta kot liriko socialnega protesta in ljudske vstaje in poezija iz NOB predstavlja samo del. Izbrane pesmi zaobjemajo prostran časovni razpon štiridesetih let: po času objave je najstarejša pesem Albrehtova iz 1920, v drugi izdaji pa celo Bevkova iz 1916, zadnje verze pa sta sestavljavca vzela iz Šmdtovih in Vipotnikovih knjig 1950, v drugi, razširjeni izdaji pa še iz 1959 (iz Oniča). Pri tako krhki snovi, kot je lirika, in pri tako aktualni poeziji, kot jo vsebuje antologija, je mogoče o obsegu in o izbranih pesmih govoriti iz drugačnega občutja in iz drugačne ocene ter predlagati to in ono, vendar bi ostala kljub temu sodba o antologiji ta, da so tako pretehtane in estetsko ubrane antologije v slovenski hte-raturi samo izjemne. Lirika, ki se veže na NOB, je tu vključena v ostalo poezijo. Posebej pomenijo obogatitev lirike iz NOB tiste pesmi, ki so tu prvič priobčene iz rokopisov, nastalih v vojnih letih. Antologiji Kri v plamenih in Lirika upora, ki jo je sestavil Mitja Mejak, ne delata pregraj med pesmimi, ki so nastale pred vojno,.med njo in po njej. V resnici se leta prelivajo, prelivajo čustva in misli in prelivajo tudi stihi. Mejakova antologija se po svoji zanmsli ujema z gori obravnavano štihovo antologijo vojne proze: podaja izbrane pesmi, nastale med vojno in po njej, priteza pa tudi nekaj ustvaritev, ki se — zelo skladno — kot uvodni akord vključujejo v harmonično ubran celotni izbor in so nastale in bile objavljene neposredno pred velikim spopadom. Mejakov izbor se za vojno motiviko in motiviko NOB zelo ujema s Krvjo v plamenih. Jasno pa, da ima več pesnikov in pesmi »iz osvobodilnega boja«, kakor pravi podnaslov, in le izjemoma kakšno pesem, ki jo vključujeta Kalan in Vipotnik v poezijo socialnega protesta. Tako je Mejakova antologija bolj ubrana in enotna, a po estetski teži ne dosega zbirke Kri v plamenih. Obe pa v celoti dosegata zastavljeni cUj. Viktor Smole j j PRE2IHOVO PISMENO SREČANJE S ŠORLIJEM Slučajno sem pred kratkim odkrila v nekem svojem letniku predvojne Sodobnosti natipkan prepis Prežihovega dokumenta, ki vsekakor zasluži objavo. To je njegovo pismo Sorliju, ki mi je bil o njem pravil Šorli sam, a mu je bilo v času, ko smo zbirali gradivo za Prežihov zbornik, nedostopno. Potrdilo za to izjavo smo našM v obeh Šorlijevih pismih, shranjenih med Prežihovo korespondenco v študijski knjižnici v Ravnah (Rp I š 1, 2; dovoljenje za objavo teh dveh pisem mi je 22. XII. 1962 posredoval tamkajšnji upravnik dr. Fr. Sušnik, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem). Temno se spominjam, da mi je to, takrat pogrešano pismo (prim. Prežihov zbornik, 1957, 366) kasneje nekdo, ki je imel dostop do šorlijeve rokopisne ostaline, prinesel, zaman pa brskam po spominu, kdo bi to utegnil biti. Vsekakor se je to moralo goditi v naglici, drugače se ta dokument ne bi bil mogel zamešati med knjige, kamor ne spada. Pismo ni važno le kot dopolnilo k Prežihovi korespondenci, marveč predvsem zavoljo vsebine same. Z avtorjevo izjavo, da sta dve ŠorUjevi deü vplivali na spremembo njegovega stila, odpira oziroma pomaga reševati nekaj važnih problemov. Predvsem se vsiljuje vprašanje, kdaj je mogel šorlijev realizem preobražati Prežihovo romantiko. V Prežihovem delu namreč le redkokdaj povsem pogrešamo romantičnih elementov, hkrati pa kaže že njegov mladostni razvoj tako izrazito premočrtno prežihovsko pot v dnEbeno usmerjeni realizem, da bo že takrat v njem Sorlijeva individualistična psihološka problematika težko zasledljiva. Kazalo pa bi se zamisliti ob prvih dveh objavljenih črticah iz leta 1909 (V tujino. Petkov Cene), ki sta nekoliko drugačni od naslednjih. Drastično pretiravanje, groteskna stíli25acija kakor tudi čustvena prizadetost dajo slutiti podobne prvine tudi v rokopisnih začetkih, ki jih v celoti najbrž ne bo več mogoče odkriti. Na prelomu 1909/1910 je utegnil v Prežiha poseči Šorlijev vpliv. Odtlej se Prežih izraža otipljivo in stvarno, povezano z neposrednim okoljem. Vendar je že takrat bolj prvinski od Sorhja, ki ga je kvečjemu prebudil v novo smer. Problem kmeta, kakor se ga 'loteva od 1910 naprej, pa je soroiden Sorlijevim meščanskim pogledom in ga nekje v jedru do konca bolj veže s krščansko tradicijo kot pa z mairksisimom. Vse to zasluži posebno študijo, ki pa ne more dozoreti, dokler ne bo odkrito ŠorMjevo delo, ki ga Prežih po vsej verjetnosti pomotoma imenuje »Razporoka« (v Kocijanovi celotni bdbMogrrafijd Sorlijevega opusa. Gorenjska 1957, 140—144, déla s takšnim naslovom ni). 122 Gostobesednost in 'stavčna neokretnost sta znaka Sorlijeve senilnosti in dokazujeta, da v času, 'ko je pdisal obe tu objavljeni pismi, ni mogel več kontrolirati in osporavati romana, ki mu ga Preaih pripisuje. Začutil pa je potrebo, da ga opozori na tisti dve deli, ki sta -vzbudili največjo pozornost: roman »Človek in pol«, 1903, in avtobiografija »Moj roman«, 1940. Roman »Pot za razpotjem«, 1906, je do danes po krivem utonil v pozabo. Pozornost zasluži ne samo zaradi psihološke jasnosti in stilne stmjenostl, marveč tudi kot problemsko delo, ki družbeno-politično dokumentira gibanje in spopadanje med našo takratno podeželsko duhovno in posvetno inteligenco in z Hberalnega stališča presenetljivo ostro in zahtevno obračimava z njo. S tem delom si je Sorli ne glede na svoje kasnejše zvode-nevanje prislužil med našimi tedanj-imi pisatelji eno osrednjih mest, ki zdaleč presega Mumikovo prečesto plehko, stilno sicer okretno, mestoma celo blesteče, v jedru pa neprepričljivo in neprizadeto fabulistiko. To se mi je v dopolnilo m korekturo mojega dela zdelo potrebno povedati že zdaj, hkrati z opoaorilom na jubilejno leto, ki ga letos ne kaže prezreti. Saj bi Prežihov Voranc letos dosegel sedemdeset let, torej komaj nekaj več kot njegov sodopisnik pred šestnajstimi leti. In tudi s tem kratkim pismom je ddkazal svoj nadpovprečno tenki čut za zapo-stavljence in tako omogočil morda edino, vsekakor pa najdragocenejše priznanje sedemdesetletnemu starčku, ki je odmiral gmotno in moralno pozabljen od vseh. M ar i a B or S nik I IVO gOELI PREŽIHU Ljubljana, 26. 7. 46. Velespoštovani! »Prizanesi mi, Gospod, kajti Dalmatinec sem!« je baje vzklikal sv. Hijerordm, če jo je kdaj malo polomil; in čeprav sem jaz celo kot Primorec (točneje: Goričan) samo še tolminski »galilejec«, je tudi z mano zato, ali kdo ve zakaj tako, da moram, če me kdaj prav resnično prime, »vreči s sebe«, ker prej ne najdem miru. (Pa saj tudi ni ravno vsak dan; celo tako je, da 'Se spominjam samo sličnega »pozitivnega« pisma Jušu Kozaku za njegov »Beli mecesen«, a potem še enega >ynegativnega«, ki ga je menda »prizadeti« tudi kar molče vtaknil v žep, kajti po hrvatskem pregovoru od mene bolj razumni »Kranjec ne odgovara«.) No, dane-s pa je z mano spet tako, da se Vam prav moram iz vsega srca zahvaliti za »Jamnico«, ki sem jo pravkar z rastočo slastjo počasi prebral. Zame ste s tem največjim našim »tekstom« odnesli palmo nam vsem slovenskim skribento^m brez izjeme visoko na vrh, a ako že jaz ne morem bdti »prvi«, mi je tako toplo pri srcu, da ste to Vi, ki ste v to veličastno sliko znali zajeti vse to naše resnično islovensko življenje — saj če so obrazi koroški, je to vendar le bolj zunanji »moment« — zlasti tako edinstveno prenašati kmečko in delavsko trpljenje in veselje, a pri tem (skoraj bi si upal napisati: vendar) predvsem ustvariti pravo visoko pesem ti naši ljubi grudi in vsemu, kar je eno z n,fo. Kakšna sreča, da ste se telesno odtrgali od nje šele potem, ko ste jo bili že do vseh globin (tudi fizično m^-^slim) doživeli! (Nekako sta si vendar podobna z Bevkom, ki se je mogel k njej vsaj 'kmalu vrniti in jo od bKzu vsaj gledati; a tudi Mišku je bilo dano, da se ni moral samo v duhu in šele z zorenjem iz naših mestnih mlakuž počasi tipati »nazaj«.) Ni dvoma, da nam boste dali še lepih reči; a vendar bi dvomil, da se celo Vam posreči še kaj popolnejšega, ali recimo rajši: še bolj polnega. Občutek imam, da je to tudi naj-izbranejšemu dano samo enkrat. Toda saj je ta enkrat za vselej in v najvišjem pomenu dovolj! (No, če dovolite: tudi s tistim okoU »Mohorjeve« ste se zapisali v vsako slovensko srce — še meni je bilo nekoUfcokrat dano, da sem s tem »argumentumom argumentorum« naše kulture tolkel švabe in Lahe po 'glavi.) H koncu Vas prosim, da to moje pisanje vzamete samo prijazno na znanje in nič več — vsega drugega bi me bilo sram, ker dobro vem, da takšna »dmpulzivnost« pri nas že celo m v navadi in bi šla kvečjemu v našem — Taraskonu... 'Najvdanej'ši Vam: Dr. Ivo gorK Pripis 3. 8. 46.: Naravnost neverjeten »dožitek« — seve tudi posledica moje »površnosti«! Čeprav živim zdaj že deseti mesec v Ljubljani, sem — deloma po vpreženosti z uradnim, a tudi »zasebnim« delom, ki me navzlic vsemu (to je, da za enkrat pdšem res še 123 samo sebi, kar me pa niti najmanj ne moti, ker mi je te »javnosti« že več ko dovolj) še vedno žene naprej, v tem mestu še tako malo razgledan, da poznam še zelo malo zasebnih »razmer« in to celo takih kakor ste — fie dovolite — na primer Vi. Tako sem moral tudi po Vašem c. naslovu šele vprašati, pa so irá rekli, da živite sicer večinoma »na domu«, da ste pa tudi »nameščeni« pri minist. za prosveto. No, sem si rtíkel, če je temu tako, ne boš mnogo povpraševal še po tem, kje je ta »dom«, saj moža pozna dandanašnji vendar že vsak otrok. In tako sem na ovitek napisal točno sledeče: »Tov. Lovro Kuhar (Prežihov Voranc) Ljud. poslanec in književnik. Ljubljana. Ministrstvo prosvete«, zdaj pa sem (kakor smo vajeni še od okupacije, a se nas ta navada tudi še danes drži) pripisal tudi še svoj točni naslov. Hvala Bogu! (Jaz bi »ga« pisal še vedno z veliko začetnico, ker mi pomeni tisto Silo, ki — naj me šment vzame — nad nami v ti ali oni formi je!) Pošta mi je namreč danes to pismo vrnila v ti obliki: Najprej je bila prečrtana »Ljubljana« in si)odaj z zelo lepo pisavo — »Maribor«. Toda ta se je spet moral imiakniti spet lepo napisani »Ljubljani«, a tu pripomba z zelo revno roko: »nazaj nepoznan«. In ob strani spet »šolano«: »Obrni!« Torej vidite, da Vas vsaj ti »otroci« še ne poznajo! In sem prepričan, če bi bil naslovil: »Tov. dr. France Prešerin, advokat v Kranji«, da bi bil uspeh najbrže isti... Slabo pa me poznajo, če mislijo, da bom odnehal: še danes bom izrobkal iz svoje res odlične (do 3/4 iz samih »Akademikov« — tudi te pišem z veliko! — sestoječe) večerne družbe, kje je ta Vaš »dom« in bom tja poslal! Morala iz vsega tega pa je: Kako dobro, da še nekaj časa — in dokler se »otroci« ne izurijo — vlečemo še mi dalje, čeprav smo že v svojem 70. letu in nas včasih obide občutek, da smo po tem dolgem življenju skoraj brez oddiha — 30 let notariata z 1 samo tipkarico — več »finančni« ni dovolil — in 21 vezanih knjig — zaslužili če ne še i>okaja, pa dela, ki bi človeka manj »mrvilo« in bolj veselilo... Ampak tudi tu Vas rotim: ne smatrajte tega za kakšno »priporočilo«, isaj se tudi tako — s svojim starim humorjem v žepu — počutim bolje, kakor marsikdo, ki mu —- kakor smo včasih reku — lete bolj zlato zapečeni golobi v usta... Groharjeva ulica 9A Dr. I. šotU sod. tajnik. Ljubljana 11 PREŽIH SORLIJU Spoštovani tov. Šorli. Vašega pisma sem bil pa res vesel. Zelo prav ste štorih, da ste ga napisali. Osebno Vas sicer ne poznam, na žalost, ali upam, da se bova v najkrajšem času še videla. Spominjam se, kako sem jaz svojčas z velikim zanimanjem bral Vaše stvari, ki so name zelo vplivale. Tu sta predvsem oba romana »Pot za razpotjem« in pa »Razporoka«. Meni sta ti dve slovenski deli pomagali iz terena Uteramega navdušenja mladega romantika na realna tla pripovedništva, še danes imam oba ta romana v spominu, akoravno sem ju čital še skoraj kot otrok. Zelo rad bi Vas enkrat videl pri meni, če Vas bi enkrat pot prinesla naokrog. Drugače se bomo pa enkrat v Ljubljani morali srečati. Torej hvala in najlepše pozdrave Vaš L. Kuhar — Prežihov Koüje, 8. 8. 46 III ŠORLI PRE2IHU Ljublj., 10. 8. 46 Dragi (saj smem?) tovariš! Ce sem Vas jaz s svojim pismom razveselil, kako ste šele Vi mene! Namreč, ker prav čutim, da ste me prav razimieti. To je, da sem ga Vam poslal, ne, da bi mi kaj daU, ampak, ker ste mi daU. (Mislim, da so nam nekateri naših bralcev tako vdani prav iz neke »podzavestne« hvaležnosti, ker smo jim nekaj dali, a jih pri tem čisto nič ne >K3bvezali«, kar je vedno precej kočljivo in zato tudi toliko nehvaležnosti in »nehvaležnosti« na svetu). No, da ostaneva pri besedi »kočljivo« (dasi v malo drugačnem pomenu): zame je bilo to pismo takšno pač glavno zato, ker ste danes — reciva — tudi »položajno« nekdo, jaz pa, čeprav se nikakor ne čutim čisto na dnu (a bi se — kajpak ob koščku kruha mojim sicer še precej prožnim, a vendar že starim kostem celo to čisto prileglo) moram zelo 124 paziti, da krotim (če smem ponoviti besedo) celo svoje »taraskonske spontanosti« v smer, kjer bi morebiti izzvenele kakor nekakšno ojKJzorilo nase, če nočem izgubiti tega, kar je pri možu — poleg absolutne nesentimentalnosti proti samemu sebi — še najvažnejše: spoštovanja do samega sebe. No, srečen sem, pravim, da sem zadel pravo nekoliko iz »instinkta«, a še bolj iz dočutenja Vas zlasti še iz »Od Kotel j do Belih vod«, kjer ste tudi po srcu stopili človeku taJko blizu. (Saj Vas pač ni treba prositi, da se ne ozirajte na »priporočila« ljudi, ki, vtesnjeni v svoje »paragrafe« — le povsod jih je vrag nastlal in niti ne najmanj po žlahtnih poljih, kjer poganjajo rožice človeškega srca! — menda res 'kar ne morejo preko njih! In jaz mislim, da si je ta, ki je znal v dovršeni arhdtektoniki zgraditi velik roman, pridobil pravico, da, naprtil celo dolžnost, da, če zasuti potrebo, odpre bolj ali m'anj na stežaj tudi vrata v svojo lastno notranjost, ki je do neke mere jxjstala neke vrste »javno dobro«.) Najmanj sem 'seveda pričakoval, da me boste počastui še s '»protikomplimentom«! In ni vraga, da mi je dobro, pa še kato dobro storilo! A zlasti še dobro človeku de, če doži-vi, da je nekoga ne samo malo »pozabaval«, temveč mu tudi nekaj dal, »vcepil« itd. (Tako n. pr. sem jaz svojega večjega prvenca »Človeka in i>ol«, ko sem ga bil po kakih 20 letih spet prebral, iz že ne vem več kakšnih razlogov zasovražil. (To sem sicer povedal že v svojem življenjepisu, ki ga je »Hram« izdal pod »podtaknjenim« mi naslovom »Moj roman« — mimo grede, če še ne veste: edina slov. knjiga, 'ki je doživela »Visoko čast«, da so jo Lahi ne samo zaplenili, temveč po možnosti tudi požgali.) Ko pa ml je povedal ta in oni, koliko je iz tega romana »pil narodnega navdušenja«, oni spet kaj drugega »produktivnega«, sem vzel knjigo še enkrat v roke in se — spravil z njo. Ce pa sem smel kar na Vas celo »vplivati«, kakor se ljubeznivo izražate, mi mora biti to seve le v najvišje zadoščenje! Ce Vas zanima, bi Vam povedal, da mi '»žihoa« (kolikor me seve ne izčrpajo uradni posU) še vedno — skoraj bi rekel: »seveda« — ne da miru, da pa za enkrat še dalje »brodim po svojih spominih«, kar je za človeka v 70. letu tudi še najbolj »naravno«. Opisal sem naše doživljaje pod okupacijo na Gtorenjskem, svoje ture po naših hribih in svoje hoje po tujini, vse pa je bolj le nametano na papir lin zdaj polagoma »piHm«, kar bo trajalo pač še nekaj časa, dokler se vsaj meni ne bo zdelo za silo zrelo. V svojem »Mojem romanu« (že citira se kar divno!) sem spregovoTil tudi o svojih 2 koroških letih pri bar. Pinu na gradu nad VeMkovcem ('in poskusil vmes temu velikemu našemu prijatelju postaviti vsaj malo spomenika.) Prelepi so ti spomini (t. j. ne na mojem papirju, marveč v mojem srcu.) In eno sem tam in pozneje že celo dojel: če Korošec je, potem je res in že celo kar sto od sto! (nekako »tipična« 'se mi zdita žlahtna brata šašlja, isodnac in biv. notar). A po srcu se mi zdite 'Od nas vseh še najblažji 'ljudje. (C^elo še boljši lod m'oj'ih ožjih rojakov — To'lmincev.) Da pa niste »Kranjec, koji ne odgovara«, ste najlepše pokazali s svoj'im ljubeznivim pismom. In ker sem še preveč vezan, da bi se mogel odzvati Vašemu prijaznemu povabilu — prosim, ko priidete v Ljubljano: »Karte genügt!« Najvdanejši Vam: Ivo Dr. Sorli (Zgoraj, nad prelepljenim pretrganim vogalom:) O vražji stroj — prav tu mi jo je moral zagosti! Pa naj obMž prekrije še to! O METODI BESEDOTVORNIH RAZISKOVANJ V POLJSKI LINGVISTIKI Ob delu M. Brodowske-Honowske Slo'wotwórstwo przymiotnika w j?zyku staro-cer-kievm'OHSlowian'skim (Kraków-Wroclaw-Warszawa, 1960) bi v skopih obrisih rada nakazala raziskovalno besedotvorno metodo tako imenovane Varšavske lingvistične šole. Ne gre mi za ocenjevanje dela kot takega, ker zahteva téma Brodowske-Honowske specialnih priprav in natančno poznavanje obsežnega pridevniškega besednega gradiva, pri katerem se ne moremo skMcevaiti na nas lastni jezikovni material in občutek. Po svoji metodi je delo H'onowske za nas novost in zato še poisebno zanimivo. Zakaj je to delo za nas novost, zakaj je zanimivo in kaj nam lahko pojasni besedotvorna obravnava stcsl. pridevnika? Na ta vprašanja več ali manj Honowska odgovarja v uvodu, kjer nas seznanja z namenom svojega dela in z glavnimi principi obdelave. Razdelitev problemov je smotrna; logično prehajajo drug v drugega, kakor zahteva bogato besedno gradivo. Na prvo mesto je uvrščen spisek vseh stcsl. sirfiksov, sledi mu analitični del, ki obravnava produktivne proste in zložene sufikse ter neproduktivne 125^ sufikse, in sintetični del. Ta povzema ugotovitve iz splošnih analiz ter združuje v sebi tudi ugotovitve, ki izhajajo iz pomenske analize siifiiksov samih, in ugotovitve iz realno-pomenskih žarišč (kraj: -bn-b, -bsk-b, -bnb, štbnb; čas: -bni, -štbnb, -šbnb, -jb; psihično razpoloženje: -bn-b, -in-b, -avi,; bolezen: -iv-b, ovit-b, bn-b itd.), ki nas seznanjajo s slučajnimi izhodišči novih izi>eljav. Jasno je določen obseg uporabe vsakega sufiksa in prika-zLma zapletenost izpeljav iz raznih podstav, kjer se križajo najrazličnejše tendence: značaj podstave, ki je lahko samostalnik, predložna zveza, prislov, pride-vnik, glagol, torej formalni vidik; dalje gramatični spol, deklinacija ter pomenski -radik, tj. ime za osebo, žival, stvar, abstrakt. Z ozirom na podstavo karakteriaira avtorica posamezne sufikse in njihovo razširjenost ter splošna značaj pride-vniških izpeljav. Ugotavlja precejšnjo startnskost, ki se kaže v nezatrbih fimkcijah sufiksov, v pomanjkanju njihove dokončne pomenske specializacije in v redkih procesih leksikalizacije (sufiks označuje besedo samo kot pridevnik — pl-btbsk-b, pl-btbn-b, IbVbSk-b, imenit-b). Kljub temu je zasledila in tudi raziskala zanimive ino-vacije — drugotne razvoje sutiksov, kar opozarja na potrebo po originalnih besedotvornih raziskavah posameznih južnoslovanskih dialektov. Stanje podstav in sufiksov priča o močni derivaoijski produkti-vnosti, izraženi v velH^em številu sufiksov z isto pomensko funkcijo ter v odstopanju na račun gen. sg., npr.: Ibvov-b: gr. leontos. Primerjava teh ugoto-vitev s stanjem v posameznih stcsl. spomenikih jo privede do novih zaključkov o kronologiji stcsl. spomenikov. V okviru svojih obra-vnavanj prinaša važne ugotovitve, do katerih je prišla po vseh možnih križnih analizah sufiksov in podstav, upoštevajoč pri tem historične razlage ter genezo posameznih sufiksov. Tako je pri glagolskih izpeljavah pojasnila prehod pasivnih deležnikov v pridevnike, ki imajo svoj izvor v oscilacijah aktivnega in pasivnega pomena (lakomyj, nepobedim-b, -vidom-b/vj, jadom-b). S primerjanjem dubletnih sufiksov (dva različna sutHcsa z isto pomensko funkcijo, npr. Isain-b || Isaijev-b, -roje-vodin-b !1 vojevodbsk-b, loka v-b !1'lokaVbn-b itd.) je odkrila pomenske nianse pri različnih sufiksdh z isto pomensko funkcijo. Vzrok za nastanek sestavljenih sufiksov pa vidi v pomenskem razrahljanju med podstavo in sufiksom, kar povzroča leksaializacijo (imenit-b, domovit-b, naročit-b) ter je za pridevniški občutek potrebna ojačitev z novim sufiksom (imenitbn-b, bogočbstbn-b, chrabrbsk-b itd.). Tako je pojasnjen prenos sufiksov na različne podstave in take točke postajajo nova žarišča za različne izpeljave, ki se lahko razvijejo glede na podstavo aH sufiks. S tem je v zvezi tudi funkcija intenzivnosti raznih sufiksov, ki nimajo jasno določene pomenske funkcije. Poleg svoje strukturalne funkcije (sufiks določa besedo isomo kot besedno vrsto, tj. pridevnik, ne določa pa njegovih osnovnih lastnosti, kot so svojma: roditerevb, tvorčb, Isain-b; kakovost: bogat-b, zembsk-b; izvor: iglin-b, pustynbsk-b itd.) lahko pomenijo samo odtenke, kot avgmentativnost, deminutivnost, pejorativnost in personifikacijo. Posebno je to značilno za pridevniške i>odstave, ki imajo sicer nekoliko sufiksov z isto pomensko funkcijo, a ti ne prinesejo nobenega pomenskega odtenka. Za dosego vseh omenjenih in še mnogih neomenjenih ugotovitev je bilo potrebno smotrno in precizno teoretično ogrodje. Vprašanje koncepcije se poja-vi takoj, ko hočemo pojasnita ikaterifcoli sufiks, ki ga zasledimo pri različnih podstavah. Za ugotovitev razširjenosti in produktivnosti in — kar je za nas najvažnejše — pomenske funkcije sufiksa je treba vse beisedno gradivo razdeliti po formaJno^strukturalnih in pomenskih kriterijih, ki izhajajo iz narave gradi-va samega, pri čemer je seveda treba upoštevati še gramatični spol in deklinacijo. Kaj pomeni vse uo? V omenjeno formalno-strukturalno besedno gradi-vo spadajo tako imenovane nommalne (samostalnik, zaim^, prislov, predložna zveza) in verbalne (glagol, deležnik, glagolski abstrakt) podstave za izpeljavo pridevnika. V okviru samostatoiških farmacij pa postavlja Honow!Ska še sledeče pomenske kriterije: ime za osebo, ime za ži-ral, ime za stvar ter nominalni m verbalni abstrakt. V omenjenih formalmh strukturah se opira na naštete pomenske kriiterije, ko raziskuje izvor, fimkcijo in produktivnost ¦vsakega sufiksa. Iz te perspektive prihaja do novfli zanimivih zaključkov oziroma dopolnjuje ali za-vrača razlage starejših a-vtorjev, M jih pri obravnavi vsakega sufiksa upošteva. Izčrpno analizo začenja s formalno analizo vsakega sufiksa, ki se javlja v stcsl. Tako zbere dolg regSster klasičnih stcsl. pride-vnikov, pokaž« obseg rabe posameznih sufiksov pri ugotcvljenih podstavah in obdela vse temeljne funkcijske možnosti, tipične za posamezne sufikse. Zato v konstrukciji dela izstopata predvsem formalna in pomenska analiza sufiksov in podstav. Pomenska anaMza sufiksov teži za tem, da bi prišle do izraza vse najbistvenejše ustaljene funkcije vsakega sufikisa (svojilnost osebe: -in^, -ov-b, -jb, -bjb, -bsk-b, -bnb itd., svojilnost živalskih imen: -jb, -bjb, -bn-b, -bski,, -ov-b, in-b, -ovbn-b itd., svojilnost 126 imen za stvari: -bn-b, -én-b, -it-b, -ovit-b, at-b, -bnat-b, -av-b, -ov-b, -bskb itd.). Posebno-problematično je v tem pogledu historično gradivo, v katerem se pomenske razlike in nianse ugotavljajo na podlagi analize besedotvornih dublet (-ini,/ -ovt>; -hib/ -bsk-b; -in-b/ -bnb itd.) v istem tekstu ali v sorodmh tekstih, nato i)a primerjajo še z originali. Sele na tak način je pri mrtvem jeziku mogoče dognati pomenske subtilnosW. Na današnje stanje v jxjsameznih slovanskih jezikih se tu ni mogoče opreti (pač pa lahko mnogo prispeva k razumevanju procesov samih), ker so pozneje lahko nastali pomenski premiki pri sufiksu samem ali pa še migracije na razne podstave. Ugotovitve s pomočjo dublet so zelo važne, ker prihajajo ob tem do izraza vsi pomenski odtenki. Upoštevati namreč moramo, da en in isti pomen lahko izražamo z raznimi sufiks-i ali pa sufiks, prenesen z nominalne na verbalno podstavo, spremeni svoj pomen. To je važno, ker tako odkrivamo prvotna pomenska izhodišča. Indeks sufiksov potrjuje, da je tvorila stcsl. pridevnike iz nominalnih in verbalnih podstav ter da je imela 12 prostih, 21 zloženih m U neproduktivnih suffiksov. Torej zelo široke možnosti za izražanje določene besedne vrste — pridevnika, ki se pomensko omejuje na svojilnost, lastnost, kakovost in. izvor. Kako priti vsemu temu do dna? Analiza je mogoča samo pri dvočlenskih tvorbah, se pravi pri besedah, kjer lahko ugotovimo formialno in pomenisko podstavo ter suíibs.. Po Doroszevvskem, na čigar izsledkih je avtorica zgradila svojo klasifikacijsko metodo,, moremo namreč vsako dvočlensko tvorbo sintaktično analizirati po formalnih in pomenskih kriterijih in na ta način ugotovimo besedotvorno kategorijo. Sintaktično anahzo-razumemo v tem smislu, da tvori podstava osnovno pomensko vsebino, sufiks pa predstavlja stavčni člen. Dokler lahko sledimo med njima to sintaktično razmerje, smo upravičeni šteti, določeno besedo v določeno besedotvorno kategorijo. Možnosti, da sufiks zaradi svoje prilagodljivosti raznim podsta'í'am spremeni svoj pomenski odtenek, če že ne svoje funkcije, je toliko, da bi bila brez tega bistvenega medsebojnega sintaktičnega odnosa podstave 'in sufiksa vsaka dokončna razlaga nemogoča. To, do podrobnosti izdelamo teorijo si lahko predstavimo na preprostem, jasnem primeru besetdotvome kategorije nom. agentis. N. pr.: pisar — tisti, ki piše. Torej stavčnemu členu, osebku, ustreza besedotvorno sufiks -ar. Ta -ar je vršilec delovanja, ki ga nakazuje podstava pis-(a-ti). Po tem 'sintaktičnem odnosu je pojasnjena kategorija nom. agentis, kolikor že pri drugem koraku ne naletimo na težave. Ce na isti način analiziramo samostalnik kočar, nimamo več neposredne sintaktične zveze med jtodstavo in sufiksom. Nakazan je samo neki odnos osebka (-ar) do koče. V podstavi ni povedano, ali dela, zida, ima 'kočo; dopolnilo dodamo sami — torej eliptični odnos. Jasnost kategorije se zabrisuje, ker je podstava samostahilška, in tak nom. agentis, če sklei>amo isamo po sufiksu (mesar, kočar, ribič, cestar, pepelnik itd.), je samo na'vi'dezen. Pravi nom. agentis je m'ozen samo-od verbalne podstave (pisar, kovač, zidar, pes'nik, glasnik, buditelj), brez ozira na najrazličnejše sufifcse. V tem smislu je treba razimieti tudi vso nadaljnjo anializo Honowske. Morda bo 'ves teoretični uvod, povzet po pripombah in analizah Honowske, najbolj jasen ob primerih, ki jih bom predstavila. Vsak pride-vniški sufiks daje osnovi določen pomen (očetov, sestrin, zemeljski, siten, bogat, slovenji, trnov, lanen itd.). Oglejmo si npr. sufiks -ovb, kakor ga raziskuje avtorica, in zasledujmo njegovo razširjenost glede na podstavo in pomensko razsežnost. Gradivo potrjuje, da izraža suf. -ovt> posesivnost, lahko tudi izvor, lastnost in kraj, ter celo nadomešča grški gen. sg. ali pl. 1. podstava: samiostalmk, mase., oseba (domačega ;izvora), trde m mehke o-jevske osn-ove: s'kodblnikovb, pastuchov-b; Ibvovb, zmievi, itd.; 2. podstava: samostalnik, -mase., ois'eba (tujega izvora): duxovb, diavolovi,; 3. podstava: 'samostalnik, mase., fem., oseba, žival: erodovb, kitovb; fem. aspidovi,. Te podstave so zelo močno zastopane (razen fem.). Da je suf. -ovb živ in zakoreninjen, v jeziku, priča naslednja skupina tujih lastnih imen: 4. podstava: samostalnik, miasc, laistno ime: Adomovb, Aleksandrovb, Uievb itd. Iz analize te vrste gradiva sledi povzetek Honowske, da je suf. -ovi, razširjen pri pridevnikih, narejenih iz nominalnih podstav oz. samostalnikov, ki označujejo moške osebe in živali. Tako je ugotovljeno žarišče, ki daje sufiksu pomen svojilnosti, a sufiks sam je dovolj ekspanziven, da se uvelj'avi preko svojega območja. Zasledimo ga pri naslednji pomenski kategorij'i: nebitja. 5. podstava: samostalnik, malsc., neživo: gromiovb, jugovb. Zanimiva je ugotovitev Honowske, da so ti pridevniki personificirani, kar je razvidno iz dublet in iz konteksta, ki ga navaja. A personiöfkacdja pri kategoriji »nezi'vo« lahko na ta način postane novo žarišče, 127 iz katerega se širi sufiks z nekoliko nianslranim pomenom (pastuchovT,: jugovi,: trnovi,). 6. podistava: nebitja: avarovb, tr-bnov-b. Nerazvita kategorija v Stcsl.; 7. podstava: zaimek, pridevnik itd.: istov-b, gotov-b, suirov-b. V stosl. mrtva toategonija brez razvojnih tendenc. 8. podstava: imena rek, mest, pokrajin: lerusalimovb, Jerdanovb itd. Na tej točki se Bufiks -ov-b približa pomenski fimkciji sufiksa -bSk-b, ki se je specializiral pri kategoriji, »teritorialnost«. Na takih stičnih točkah se začno mešanja raznih sufiksov in funkcij. Medtem ko označuje sufiks Wb zaradi tipično osebno-živalske kategorije svojUnost in se lod tega pomena le malo odmika, pač pa se spet stiika in prepleta s sufiksom -bjb, -jb, ki ob nekoliko drugačni formalni porazdelitvi označuje spet isto funkcijo, pa formacije s sufiksom -bSk-b pripadajo predvsem toponomastiki in se preko pokrajinskih imen razširjajo na imena narodov in dalje na osebe. Sufiks -bsk-b zasledimo nato spet v formacijah: 1. podstava: samostalniki trdih in mehkai o-jevskih osnov, moške osebe: božbSk-b, robbsk-b; detbsk-b, možbsk-b. 2. podstava: samostalniki i-jevske deklinaolje, moške osebe: krbisitijanbsk-b/yj. 3. podstava: samostalniki, mase, mehke a-jevske osnove: sodiiskjrj, vladyčbskyj. 4. podstava: samostalniki, mase, osebe tujega izvora: apostolbSkyj, eretičbsk-b. 5. podstava: samostalniki, trde in mehke o-jevske osnove živali: IbVbSk-b, oslbsk-b itd. Nadalje nastopa sufiks -bSk-b pri nebitjih (rzeczowošč) in abstraktih, domačega in tuj^a izvora z osnovami na -a-, -fiar, 4-, -io- (sr. spol), a vse te formacije so v piimeii z razrastom pri apelativih popolnoma brezpomembne. Kot tipičen nastopa sufiks -bski, v takihle formacijah: ' 1. podstava: ime mesta: Aleksandriskyj, Genisaretbsk-b, Turbski; 2. podstava: ime pokrajine: Araviisk-b, EdembSk-b itd.; 3. podstava: imena ljudstev: Amorei^-b, Elinbski,, itd.; 4. podstava: imena gora: EleonbSk-b, SionbSk-b itd. Tudi sufiks -bsk-b ostane v območju nominalnih, samostaMških izvedenk dn se malto širi v kategorijo verbalnih 'izpeljav (pobranbsk-b, rozboisk-b). Kot tak nima določnejše pomenske funkcije, ampak samo strukturalno, ki pri posameznih primerih vodi že v leksikalizacije prav zaradi svoje i>omenske neizrazitosti in brezbarvnosti. Po tej svoji lastnosti je tipično nasproten sufiksu ov-b, ki označuje predvsem jKisesivnost. Obsežnosti gradiva in preciznosti pri klasifikacijah na dveh samo nakazanih primeiih nikakor ni mogoče ponazoriti. Vendar mfelim, da je iz navedenega razviden način obdelave, težnja, da bi popolnoma zajela 'in pojasnila gibanja, spremembe in zamiranje sufiksov in formacij. Vsekakor bi bilo zanimivo primerjati stanje pridevnika v slovenskem jeziku s stanjem v stcsl., kot ga je ugotovila Honowska. Na ta način bi mogh ugotoviti, koliko smo se besedotvorno odmaknili od stcsl. zgradbe, kaj je v jeziku zamrlo, kaj se je razširilo in kakšni so biM motivi, ki so privedli do današnjih sprememb. Predvsem s tega stališča je delo Honowske za nas važno. Nudi nam nov metodičen prijem, ki bi vsekakor tudi nam prinesel lepe rezultate. ^ • ^ . ^ Martina Oroien SE O »SOVRAŽNIKIH PREŠTEVILNIH GETOV IN ESOV« V zapisku »In esov v pesmih njega najti ni« (JiS 3, 1957/3, 382—383) sem skušal pojasniti, od kod dr. Jakobu Zupanu nenavadni odpor do cetov in esov, iz katerega se je Prešeren ponorčeval v znanem epigramu. Kot morebitni izvor te njegove manije sem navedel grškega lirika Pindarja, ki označuje čriio »s« kot »nečisto«. Svoja izvajanja naj dopolnim z ugotovitvijo, da Pindar in njegov učitelj Lasos iz Hermione nista bila med Grki edina, ki sta sovražila in preganjala črko »s«. Med grškimi narečji je bilo zlasti spartansko bogato teh glasov, saj se je v Sparti vsak »'^ izgovarjal kot Iz te si>artanske narečne posebnosti so se Grki madi norčevali. Tako npr. Platon (Meno 99d 8) in Aristoteles (Nikomahova Etika VII 1145a 29) z rahlo hudomušnostjo pripovedujeta, da Spartanci imenujejo Človeka, ki ga vsi občudujejo, (Tttng ihrjp (»božanski človek«) namesto i9-Liof av-f^n. Zlasti pohia teh narečnih posebnosti je Aristofanova komedija Lizistrata, v kateri nastopajo med drugimi tudi spartanski sel in zbor spartan-skih starcev; ti govorijo v svojem narečju in imenujejo Atence 'Aaavouoi (namesto '^^rjraioi}, deviško boginjo ArtemiA) irrepff^v« T( a (namesto TzapiV^v« Otd) itd., kar je vseifcakor vzbujalio smeh med atenskimi poslušavd. Kajetan Gantar 128 ' I PODRUŽNICA v KOPRtJ Podružnica SD v Kopru je imela občni zbor dne 23. IX. S tem so se organizirali učitelji slovenščine v področju Koper, Izola in Piran. Po poročilu o blejskem seminarju in po razčlenitvi pomanjkljivosti v preteklem letu so prišli do soglasnega sklepa, da podružnico organizacijsko utrdijo in njeno delo razživijo. Po občnem zboru se je razgibalo delo strokovnih aktivov v okviru zavoda za pedagoško službo. Sestanki, posvečeni pedagoškim in didaktičnim vprašanjem, so mesečni, vodita pa jih tov. Cebronova iz Izole in tov. J. Hočevar iz Kopra. Ni se pa razgibalo delo v sami podružnici. V načrtu imajo predavanja za vse člane o občih slavističnih temah (filmska vzgoja, narečje in šola, najnovejša dela iz slovenske književnosti, posebno v Trstu, ipd.). Za to bi želeli predavateljev iz Ljubljane. Predavanja bi združili še s pogovori o organizacijskih vprašanjih in s pregledi novosti v strokovnem tisku in našem leposlovju. Zaradi svojega gmotnega položaja more podružnica računati, da bo uresničila vsaj nekaj svojega programa le ob gmotni podpori osrednjega odbora. Podružnico vodi Jože Hočevar, prof. na gimnaziji v Kopru. OBČNI ZBOR PODRUŽNICE SD V MARIBORU Podružnica SD v Mariboru je imela svoj redni letni občni zbor za leto 1962 dne 24. X. 1962. Od osrednjega odbora se ga je udeležil dr. Dušan Pirjevec, ki je uvodoma predaval o kompozioijiah pesniških zbirk v slovenski literatiiri. Občni zbor je kritično pregledal dejavnost podružnice v preteklem obdobju, nakazal program za bodoče in izvolil nov odbor. Iz poročil in njim sledeče razprave povzemamo naslednje: Zaradi boljše povezave s slavisti, ki delajo na šolah izven Maribora, ;so bili v dosedanji štirinajstčlanski odbor vključeni tudi zastopniki slavistov iz okolišev Ptuja, Raven in Slovenske Bistrice. Ker se je tak način koordinacije dela izkazal za koristnega, ga je treba obdržati tudi za naprej. število članstva se je povečalo od 82 na 114, saj se je vključilo v društvo večje število predavateljev slovenskega jezika in nekaj slavistov, ki ne delajo neposredno na učnih zavodih. Kot doslej je podružnica skrbela za strokovna predavanja (dr. E. štampar o Ivu Andriču, dr. B. Paternu o sodobni slovenski liriki, dr. D. Pirjevec o kompozicijah pesniških zbirk v slovenski literaturi), skrbela je za povezavo s strokovnimi aktivi slavistov ter skušala najti stike z okrajnim zavodom za prometno pedagoško službo, da bi koordinirano reševali nekatera pereča vprašanja (npr. pretres predloga učnega načrta za gimnazije pred junijskim plenumom v Ljubljani, posvet o načinu sestavljianja tarifnih pravilnikov ipd.). Da bi osvetlil položaj in delo slavista na šoli, je odbor izvedel anketo med si-ojimi člani, na vseh vrstah šol in o njenih rezultatih razpravljal na iseji ter na sestanku s članstvom. Konkretnih rezultatov, ki bi bistveno sanirali v anketi nakazan položaj slavista, ni bilo mogoče pričakovati, saj :so ostala prizadevanja podružnice osamljena in omejena le na mariborski okraj. Za prihodnje obdobje je predlagal občni zbor predvsem več strokovnih predavanj, ki bi osvetljevala bodisi poglavja iz za srednje šole predpisane učne snovi ali bila izključno znanstveno strokovno poudarjena (umetnost in znanost v dobi moderne, o slovenskih dialektih, o novejši ruski književnosti, o umetnostni vzgoji, o filmski vzgoji na šolah ipd.). V€Šč pozomasti naj bi posvetili družabnosti, Skrbi za stanovske probleme slavistov, strokovni ravni dela aktivov in javni afirmacijii podružnice kot strokovnega in stanovskega združenja slavistov. Zbor je sklenil, da bi odšli člani podružnice v mesecu maju na ekskurzijo v Rezijo, kasneje pa bi ji sledila še podobna na Koroško. Končno je občni zbor izvolil nov odbor. Za predsednico je bila ponovno izvoljena prof. Mira Medvedova. OBČNI ZBOR PODRUŽNICE SD V KRANJU Podružnica v Kranju, ki jo je v vodila tov. Marija žagarjeva, je imela 10. XI. občni zbor, ki sta se ga udeležili dve tretjini članov. Podružnica je v zadnjem poslovnem letu dobila obliko in uredila svoje vrste. Nekdaj Miotno področje vse Gtorenjske se je razdelilo med dvoje podružnic in je bila jeseni za Savsko dolino od Radovljice navzgor do Bohinja in Kranjske gore ustanovljena podružnica» na Jesenicah. K temu je silila oddaljenost krajev in slavistov. Upati je, da bo zidaj predavateljem slovenščine laže in hitreje priti drug do drugega. Ustvariti je treba osebne in strokovne stike. Razprava na občnem zboru je podčrtala potrebo po strokovnih in pedagoških predavanjih in sestankih, ki naj jih organizira podružnica sama ali s pomočjo Zavoda za prosvetno pedagoško službo. Za predavanja so zaželene teme predvsem iz najnovejšega slovenskega slovstva (npr. literatura med obema vojnama, NOB, še posebno pa leposlovje po 1945). Slavist na terenu le težko sledi vsem dognanjem naše literarne in Uteramozgodo-vinske publicistike, še zdaleč ne more prebrati vseh izšlih leposlovnih knjig, včasih ne utegne pregledati niti kazala revij, ker je ob nadvse razbitem času ves teden zakopan v šolsko delo. Pri mlajših in najmlajših je še posebej boleče vprašanje slabe pedagoške pripravljenosti, a ne teoretične, temveč praktične. Da ne govorimo o slovstveni zgodovini in slovnici! Potrebni so taki najnujnejši pripomočki, kot so berila za različne stopnje in šole (na primer antologija iz slovstva po 1945). Po volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo Tone Belehar, Stanko Bunc, Breda Rant in predsednik Ladislav Cenčur. PODRUŽNICA V NOVEM MESTU Občni zbor je bil 7. XII. Po uvodnem predavanju dr. J. Mahniča je članstvo poslušalo poročila starega odbora, nato pa izvolilo novi odbor, ki ga sestavljajo: Karel Bačer, Milka Bobnar, Milan Dodič, Erna Horvat, Jožica Jevnikar, Palmira Kasesnik in Jože Sever. Skopa denarna sredstva in obširen teren sta ovirala večji razmah in zožila delo podružnice domala zgolj na njen sedež. Odboru se je posrečilo predvsem nekaj prireditev in predavanj, za katere je razen učiteljev slovenščine iz Novega mesta in širše okolice zainteresiral dijaštvo, pritegnil pa v veliki meri tudi široko javnost. S tem je opravil pomembno delo tudi za javno uveljavljenje naših slavistov in utrdil njihov ugled. Predavanja in prireditve so bile naslednje: I. Tominec o slovenski tehniški besedi, pogovor s celotnim uredništvom revije Naša sodobnost, dr. T. Bajec o slovenskem pravopisu, večer partizanske lirike s predavanjem V. Smoleja, proslava 50-letmce S. šalija, dr. E. štampar o I. Andriču in dr. B. Paternu o sodobni slovenski poeziji. Podružnica je sodelovala v tednu tiska z organizacijo literarnega večera (A. Hieng, M. Miheličeva, L, Krakar in J. Menart), med srednješolskim dijaštvom pa je organizirala udeležbo in razpravo na večeru srbskih književnikov. Podružnica je s člani obravnavala (deloma z anketami) skupna slavistična vprašanja (zanimanje slavistov na posameznih šolah, tarifni pravilniki, Kondor idr.). Nekateri od članov so se udeležili kongresa jugoslovanskih slavistov v Ljubljani in blejskega seminarja. Pomoč je dobivala podružnica od osrednjega odbora SD, od zavoda za izobraževanje odraslih in od okrajnega zavoda za pedagoško službo v Novem mestu. PODRUŽNICA NA JESENICAH Zaradi razsežnosti in raztrganosti ozemlja, na katerem je delovala slavistična podružnica v Kranju, so slavisti na Gorenjskem prišli do prepričanja, da bo mogoče uspešneje delati, če za Savsko dolino od Radovljice navzgor do Kranjske gore in do Bohinjske Bistrice ustanovijo posebno podružnico na Jesenicah. Ustanovni občni zbor je bil dne 20. XII. in sta se ga udeležili dve tretjini učiteljev slovenščine na osnovnih in srednjih šolah tega dela Slovenije. Člani so s pripravljalnim odborom pod vodstvom J. Šifrerja in z novim odborom pod predsedstvom J. Svoljšaka razpravljali o programu, ki bi ga mogla podružnica uresničiti. Take točke programa so: strokovna predavanja, srečanja s slovenskimi književniki na literarnih večerih, ekskurzije, skrb za kulturo slovenskega jezika ipd. Izvolili so člane komisij, ki bodo zbrale gradivo o položaju in delu slavistov na šolah in v javnosti. Ugotavljali so potrebo po skupnem prizadevanju za uveljavljenje in ustrezni ugled našega dela. IZ UPRAVE JiS Opozarjamo naročnike, naj javljajo spremembe naslovov. To velja za ustanove kakor posameznike. Poravnajte naročnino. Na vprašanja, ali je na razpolago še kaj prejšnjih letnikov JiS, in kateri, odgovarjamo, da imamo na zalogi letnik VI — 1960'61 in VII — 1961/62.