i 9 ZA IZBOLJŠANJE USTA Vite Mn volje. Vuk. Id ■u priporočate "G I a a N m r o d m" ali ca pridobite u naročnik«. Vam be bval* Icq, ker ate mu odprli pel k tare« lepemu In zanimivemu itivu. :; :: TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 59. — Stev. 59. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom munanjame, da wi bo Uamo potrdil xa poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne. meeeea in leta je naročnina plačana. Uprava. Entered as Second Class Matter September 21st, 1803 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, MONDAY, MARCH 14, 1938- PONEDELJEK, 1 4. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. AVSTRIJA JE POSTALA DEL NEMŠKEGA RAJHA NEMŠKI KANCLER HITLER BO DOSPEL DANES ALI JUTRI V AVSTRIJSKO GLAVNO MESTO Dne 10. aprila se bo vršilo v Avstriji javno glasovanje, in narod bo odločil, če je za anslus ali ne. Hitler je nastopil sporazumno z Mussolini jem. Na zahtevo novega kandlerja je predsednik Mi-klas odstopil* — Hitler prevzel poveljstvo nad avstrijskim vojaštvom. Johnstownskemu županu stopajo na prste ZAROTNIKI OBSOJENI SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Osemnajst obtožencev je Japonci ne morejo preko-bilo obsojenih na smrt. I ra£jti Rmene reke.-Trije so bili obsojeni na zaporno kazen. MOSKVA, Rusija, Ki. marca. — Vojaški kolegij je obsodi) IS "sovražnikov sovjetski linije" na smrt. Po navadi so vjetov bodo ustreljeni v 72 tirali. Soeyss-Inquart ter izdal nekaj postav, ki so napravile konec neodvisnosti Avstrije. Dekret glede anšlusa se glasi: Avstrija je del nemške države; dne 10. aprila se bo vršilo svobodno in tajno ljudsko glasovanje; vsi, moški in ženske, bodo imeli pravico glasovati; odločevala bo večina glasov; poznejše izpremem-be d ržavne oblike bodo uveljavljene s posebnim: dekreti; ta postava stopi takoj v veljavo. Do ljudskega glasovanja, torej do 10. aprila bo imela Avstrija še svojo lastno upravo in svoje postave. Nemški kancler Adolf Hitler se nahaja v Lin-zu. Na Dunaj bo prišel danes ali jutri. Ko je dospel včeraj v svoj rojstni kraj Leonding, je položil na grob svojih starišev dva velika venca. Iz Linza je Hitler brzojavil Mussolini ju: — Te-fta dne ne bom nikdar pozabil. Splošno se domneva, da je igral v zadnjih razvojih Mussolini odločilno vlogo. Ko je postajal pritisk iz Nemčije čedalje večji, je svetoval avstrijskemu kanclerju Schuschniggu, !Rykov, bivši predsednik Ijud-naj odredi javno glasovanje, pri katerim naj av- komisarjev in prijatelj Ni- atrijski narod izjavi, če je za samostojnost Avstri- ^^^"'^ženeu je bila je ali ne. še dovoljena "zadnja beseda"* Schuschnigg je to storil. Splošno se je domne in njihovi govori so bili kon-valo, da bi se večina volilcev izrekla za Schusch-niggov predlog, s čimer bi bili Hitlerjevi načrti temeljito prekrižani. Takrat vmes Mussolini in svetoval Hitlerju, naj pošlje avstrijski vladi ultimatum. Schuschnigg je raje od stopil kot da bi ugodil Hitlerjevi zahtevi. Schusch-niggovo mesto je zasedel Hitlerjev zaupnik notranji minister Seyss-lnquart ter prosil Hitlerja, naj pošlje v Avstrijo vojaštvo, češ, da se je bati resnih notranjih nemirov. To se je zgodilo. Avstrijci so Nemce navdušeno pozdravili. Prelita ni bila niti kaplja krvi. Hitler se je proglasil za vrhovnega poveljnika avstrijske armade. Francija in Angija sta protestirali. Hitler je zavrnil proteste z ugotovilom, da je ugodil želji in volji avstrijskega naroda. Volja naroda je pa najvišja postava. Ko bo prišel Hitler na Dunaj, mu bodo državni uradniki in vojaki prisegli zvestobo. Kitajci so zopet zavzeli izgubljeno mesto. H AN KOV, Kitajska, 13. marea. — Kitajci so na desetih krajih v provineali Sansiju in Ilouanu preprečili .laponeetn, da niso mogli prekoračiti Rine ne reke. .Japonci so nad reko raztegnili gost oblak dima pri Hangčengu ravno nad velikim kolenom Rmene reke, infante- GEN. FRANCO JE USPEŠEN V OFENZIVI Močna vladna armada je bila baje odrezana. — Fašisti so oddaljeni od Sredozemskega morja samo še 60 milj. 11KN DA VE, Francija, 13. marca. — Močna fašistična armada je sinoči obkolila Qninto, ki leži med Belcbite in Hijar jem SHIELDS PRAVI, DA NI VEDEL, ODKOD JE PRIHAJAL DENAR -o- SACRAMKXTO, (al., 13. Hijar se nahaja 25 milj j ligo-' vzhodno od Belcbite in komaj n;i čolnih iz gu- 60 milj od Sredozemskega mor- marca. — Senat države Califor-Ijati na za-jja. jnia je zavrgel resolucijo poslan- Parizu, je bil obsojen na 20 h*t jmtjH| |m,g Japonci pa soj Fašistični aeroplani so vodi-|ske zbornice, ki pri|H>roča, «1 zapora; dr. I>. D. Pletnm, vo hj,j )VlžtMlj !Ul/.:,j z veliki ti napad na ojačeno vladno ar-bi bil |M.iniloščeii Tom Mooney, JolmstowiisKega mes diini ruski zdravnik za srčne lmi iz„u|jailli. mado, ki se hrabro vstavlja so 'ki je bil leta 1!»16 obsojen na "dbora in da ni vedel, bolezni, je dobil 25 let, Serge j Veliki boji se više na vzho- ' vražniku. Umrt pod obdolžbo, da je vrgel j"ar l'risel - skega |M»slaništva v Berlinu pa je bil obsojen na 15 let zapora. Državni tajnik Andrej Višinski je v svojem zaključnem govoru rekel, da zadnja dva nista bila v zaroti, ki je imela namen umoriti Josipa Stalina in obnoviti kapitalizem. Med onimi, ki so bili obsoje ni na -nirt je bivši načelnik sovjetske tajne policije Henriki Jagoda, ki jc poslal mnogo "sovražnikov unije" v smrt. Na smrt je bil tndi obsojen najboljši ruski časnikar Nikolaj Buharin, kakor tudi Aleksej WASHINGTON, D. C., I 3. marca. — Zupan Johnstowna Daniel W. Shields se je moral v soboto zagovarjati pred senatnim odborom, ki mu je stavil vprašanje, na kak način je ob času lanske stavke pri Betlehern Steel Company mogel plačati $23,485 dolga na svojem' posestvu in zaostale davke. ( gupan, je p0 izjavah nekaterih prič prejel od Betleliem Steel Company za policijsko stražo ob času stavke nad tri-ilest tisoč dolarjev, je rekel, da je dolg in zaostale davke plačal z denarjem svoje žene. Shields je rekel, da je prejel denar za policijske izdatke od jolinstownskega meščanskega da je de-Betlehem Steel ZA M00NEYA NI P0M1L0-SČENJA kova, Cingloa. Pnčova, Feng-1 Več krajih prebila republikan- predsednik Wilson smrtno ka- j lingana in Pinglua, ko ,so Kitaj-Vko črto jugovzhodno od Medi- zeti premenil v dosmrtno ječo. ci pričeli napadati japonske Jane. ■ Senat je o pomilositvi raz odddelke od strani in iz ozadje. LONDON, Anglija, 1.'?. mar- pravljal samo nekaj minut, ua Kitajska armada, ki je proti "Exchange Telegraph" s kar je bila resolucija koncu februarja pričela prodi- prinaša iz Lizbone poročilo, ki rati proti severu v Sansi in j^, pravi, da so fašistični aeropla-liotela 1. marca pričeti s splo j,,', Umihardirali Oartageno ter šno ofenzivo, katero |>a so Ja I potopili križarko Mendez Nu-ponci s svojo ofenziva prepre- ,nez ter poškodovali križarko čili, s«« je obrnila proti jugu in JLihertad. čani ob 11.30 zvečer, nato pa so se trije sodniki pod »vodstvom predsednika Vasilija V. 1'lrieha je pa zopet posegel umaknili na posvetovanje. napada Japonce. ŠANtJHAJ, Kitajska, Ki. marca. Kitajci so preprečili japonski vpad v provinco Salt-si, kjer je glavni stan komuni stične armade, in >o zavzeli dvoje mest ob Rmciii reki, ličku in Paoteh. Kitajski vstaši sit streljali na Balear« japonsko topničarko pri Hoh-sijenti na Jangcett, blizu kraja, kjer je bila potopljena a-liieriška topničarka Panav. PEEPING, Kitajska, VA. marca. — Japonski, letalci pogosto Ves denar, katerega sem prejel od meščanskega odbora in iz drugih tvirov, je bil izdan za stavko," je rekel Shields. C. R. Ellicot, glavni ravnatelj Betleliem Steel Company, je pričal, da je njegova družba SALAMANCA, Španska, \X marca. Nad Hijar jem se je'nat jo je zavrgel vnela v zraku vroča bitka in kol zatrjujejo fašisti, so uničili najmanj pet vladnih aeropla-nov. Fašistično časopisje je uradno objavilo izgubo križarkf obenem z zavzet koro so-1 glasno za\ rnjciia. Poslanska zbornica je tudi ... sprejela resolucijo, ki gover- "pla.-ala županu $4,327 za stav- m rji, Merriamu pri|»ori>ču, da ko" [)r"*e P«** \m izPove" pomilosti Moo.ieva. Ze lansko ^ Betleliem Steel po leto jc poslanska zbornica spre- Posedovanju meščanskega od jela slično resolucijo, toda se izplačala Shieldsii $31,078. Nekatere priče so pred se- NOVA VOHUNSKA ARETA-CUA jiiatnim o»lborom izpovedale, da 'j«« bil Župan Shields leta 1933 v I velikih denarnih stiskali, nje-gova žena pa je od *28. junija i pa do 30. septembra 1937 plačala $«»,727.81 zaostalih davkov, V petek je bil v tovarni Se jV:n ve rs k v Aircraft Corporation v že pet let niso bili plačani in Fartningdule, L. L, zt.pet areti- dolga na dveh hišah. Belcbite jI*arnungttaie, t^. l„ zop 4 4 To je samo prieetek ca udi i ran nek mehanik, ki se je vsak' "Kak veter je prišel nad dru-lovega (generala Franca) od- !' let stari Otto Herman Voss, ki je Inl postavljen pod varščino $10,000 piitl obdolžbo, tla je neki tuji državi prodajal vojaške obrambne tojnosti Združenih držav. Poveljnik (vojaškega letališča Mitchell Field sedaj preiskuje, ako je Voss mogel priti do kakih tajnosti, ko je pred trenil leti z drugimi WPA delavci popravljal vojaške hiše in hangar. vi, da je to velikansko delo, ki je edino v zgodovini ameriških j hajo v vojnih pristaniščih političnih strank. ISan Pedro in San Diego. MANEVRI AMERIŠKE MOR-NARICE SAN PEDRO, Cal., 13. mar ca. — 105 ameriških bojnih ladij čaka pod zapečatenimi povelji na manevre, ki se bodo pričeli jutri in bodo trajali šest tednov. Na teh manevrih 1h> t udi 500 aeroplauov. Bojne ladje se na- v BOJI V PALESTINI J KRUZALEAI, Palestina, 11. anarca. — Angleški vojaki, ki imajo nalogo zatreti terorizem v Palestini, so se zapletli v boj s skup;no Arabcev in jih 32 ustrelili. Vojaška straža je zadela nrt 150 Arabcev na najsevernejšem kraju Galileje in je poklicala o-jačenja. Ta arabski oddelek je bil preostanek velike čete Arabcev, s katero so se Angleii borili v soboto, ko so pobili 100 Arabcev. V včerajšnjih bojih je bilo u-deleženih 8 aeroplanov in 1000 vojakov. Koliko itgub so imeli Angleži, ni znano. Vojaško sodišče Hajfi je ob.-odilo enega Arabca na srari. Obsojenec je rekel, da so ga Arabci prisilili nositi orožje proti Angležem. G t. A S N ABOD A" —New Yoif Monday, March 14, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 'A 66 GLAS NARODA" (VOICE OP THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVENK PUBLISHING COMPANY * 1 leta ................ $7 00 $.*{.ro $7., M Subscript Ion Yearly $fi.— "GLAS NARODA*1 IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ T\ PRAZNIKOV "CILAS NARODA". 216 WEST IHlh STREET. NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHebes :i—1242 AVSTRIJE NI VEC SCHUSCHNIGG IN NJEGOV KABINET Ženo je vrgel levom V družbi mednarodnih ,krosov so zadnje čase mnogo ali ozi nana jim rii kuškim tovarišem, da je -.itaJi to 1vUk ,n knt )V>0 kažtvarL Ki> je Adolf Hitler pred vojno kot navaden pleskar zaj»u>t»* nji "li- domovino Avstrijo in od Francijo zaradi m-k«* dcKčine T. da: ker j»- izostala nepričakovano dolgo. -.«» za eel i o ) • . • - ... .. . n UUHliM mu .n >11 | II HI ("I Ijati najrazličnejšo -tvari. ine.l . . ... •» ■ • i... . i- . , , .. Im* v Nemeiio. -e mu naiorz ni drogim tudi to. da |e pobegnila| . , , , , . ■, ... - i * . sanjalo. da »>i» n»-ko«* vrnd . *\ojetim mozn ni obhKtr so za 1 * .*...» i......: - -^voje rodne kraje na •*eiti liein- I'o svetovni vojni je Avstrija žalostno životarila. Nekoč obširno državo so >i razdelile med seboj felioslovaška, P..I j >kn. Romunska, Jugoslavija in Italija. Madžarska—kolikor je je še ostalo, ^c je osamosvojila Povojna Avstrija je bila slicim invalidu, ki mu je š-plavit ostala, vsi drugi udje so inu bili pa okrnjeni. Sest milijonov prebivalcev je imela in od teb jih je bilo na Dunaju nad dva milijona. Nekateri so ji stregli po življenju, nekateri so ji hoteli za jamčit i obstoj, kajti veasi je vloga take vmesne državice nadvse važna. Važna za druge seveda. Dunajski vladni krogi so se s posebno vnemo zavzemali za njeno samostojnost in neodvisnost, kajti korito je par korito. Odkar je stopil v Nemčiji Hitler li krmilu so postajale j govoriee o mišlusu čedalje glasnejše. (Beseda "ansehluss" pomeni v nemščini "priključitev".) Anšlus so zahtevali Nemei v Nemčiji, in število Avstrijcev, ki so bili zanj, je naraščalo od dne do dne. Zadnja leta je gospodaril Avstriji Kurt Sehuschnigg in -i na vse mogoče načine prizadeval obdržati skupaj, kar j«' še ostalo od nekoč mogočne monarhije. Toda njegov odpor proti Hitlerju se je manjšal od dne do dne. Ker ni mogel drugače, je po Hitlerjevem naročilu spre-H v oje ministrstvo nekaj uazijev, istočasno se je pa zvezi.! s soclj ilisii, odločnimi nasprotniki anšlusa. Hitler je pa hotel več in več. V skrajnem obupu se je po služil Seliut-chnigg zadnjega sredstva. Za včerajšnji dan je bil odredil javno glasovanje: če so Avstrijci za neodvisnost ali samostojnost A»wtrije ali, ne. Hitler, vedoč, da bi bilo takti glasovanje )>orazno za na-zije, ga je prehitel. Avstrijski vladi je poslal ultimatum, naj odstavi Sehuchnigga. Nchusehnigg je odstopil. Njegovo mesto je prevzel Hitlerjev prijatelj Nevss-lnquart, ki je prosil za vojaško intervencijo, češ, da da se boji izgredov. V i^ti minuti je nemška armada vdrla v Avstrijo. S ten* se jo Hitlerju izpolnila vroča želja: anšlus je postal dejstvo, še prodno so si francoski in angleški diplomati dovolj zinem eni i oči, da bi natančno videli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Iz Pariza iti Londona bodo začeli deževati protesti. Hitler se ne bo zmenil zanje, vedoč, da nič ne pomenijo in da niso nič drugega kot prazen zvok. Slika predstavlja člane avstrijskega kabineta, katerim poro**;i kancler Sehuschnigg i levi na sliki) o položaju. Par dni po tej -eji je bil kancler prisil j. n odstopiti, in Avstrija >e je pridružila Nemčiji. Indijanska imena držav- j W* W^ Wfmrmrn Mm^ A M. C4 AAA mm __ _ _ itMi'......n;nniiRii!irRiRBnnfiiranMHBnMMMHHM r-1 nil -Z a. „ - ■-■_ — III lllllllll IIIIIBMBaWBMMaWCTWMMM rlQgll i wi!auiiiiia»iiiUM^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO tm%lM _ Din. IN I I N - Dta. IM f M«____Dta. »•• $11.65 _ Dta. SM _ Dta, lMt ▼ ITALIJO Za t 6.35 .......... lir 1M 9 12 25______Lir trn 9 • .......... Lir M6 • IIM_Ur Mt 911SJ9 nuji KEB 8K CENE SEDAJ H IT HO MENJAJO SO NAVEDEN« OBN0 PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI li iipUtite vtljtt M igtnl navedeno, bodlal t dinarjih aU imlJnJoM Ae bdjto pagoj«. Izplačila v ameriških dolarjih _t ».75 flt^ -tlt- I2L- J$4L» 48LM zeniljepisiient ]togledu soj Plviimut-ko /druž« ne države povsem priznale svoj dolg napram izvirnim lastnikom tega kontinenta: reke, .mesta, pokrajine in polovica držav I nije no-i imena indijanskega izvira. NVweng-landski Puritanci, vzlic ostrini 'bojem z izvirnimi prebivalci. >»o bili prvi v tem, da so poimenovali dvo izmed .svojih kolonij z indijanskimi inu ni. Po ameriški revoluciji, k<» kn imena, tri j)a franc skn im -na. Le ena izmed novih držažv je bila imenovana jk> velikem ameriškem državniku in druga po ustanovitelju ameriške kolonije. ■kalo I. UfcM. Naj ime Novo Niz^.zi-m.o prekrstili na čast t-da njega yor^kega \ojvo le. Pennsylvania Peiinovu gozdo-\ je) je dobila svoje ime, ko je kralj Karl II. podaril to k«»Io- •el. i z ve* lov at i o njeni u-odi »>.,L '|>k»* armade m » Prav tedaj, ko j,- bila bolj važna izmed kolonij, u- stanovljenih od Puritancev, jejuijo William Penn-u I. 1IW1. [Kitala znana jhmI imenom Mas I . saehusetts. kar v jeziku Algon 1 kolonij. 4|iiinskih Indijaiieev pomi-nja 1,4velik hrib — majhen kraj'*. Ko je 'Hiom.iš ITaokor odšel iz Bostona in - -vojimi pristaši ustanovil la-tno kolonijo, j»» je Naj tu podamo v kratkem, kako no nastala imemi <»<«-miii Štiridesetih držav. Poslednja izmed (ieorgija. ustanovljena k>-t v.i\-vetišče za dolžnike in verske begunce, j. bila pokršeena po kralju (b-orge 11. Te so bile izvini«' države poimenoval foiin« etieut. kar v,Združenih držav, ki >-o pred-indijanščini |M»menja 44r«*kaIstavljale oz<-mlj«> približno ^flii sivk" ali pa ".dolga reka." ,ti-oč kvadratnih milj. Dnnaš- Tudi Roger Williams je!,,j" ^»'»ženih držav skregal < Puritanci in ustanovi! plantažo Providence (Pr« vidnu~t.) Kasneje je ta koloni- , ... .... ; . i i-i t>'i i li Ulji. iZllle« 1 11)11 n o> i indija zadobila line Rhode lslandi. , . J ... po istoimn«m angleškem ot« kn.' Ime dveh ostalih iiewenglan«l-j škili tioh a hu.lo zbo tbodilelju domovine lel. Ko j,- čn ti I, da ,,»„ l»li-/.:,j x,]Mv ^e ne za ved;, vužuo-ii za luja ura. se j(. dal prebijat i !t|l(hi% v v bolnišmeo m pn/v:.l k sobi | Kakll ,MI Zi.udovi log« h Ike in sedanje • čase * Ali bo rekla, da sU živeli \ naših časih \»-liki mo/je. ali bo ugotovila, da s,, vodili četrt .stotletja po s\>tovni \oini »»so — norei Z«v*»je\ a nje Avsrij**! Kaj t»o next ' Hitler je v svojih prejšnji:> govoriti /.e na niirtiil. kaj bo. \* č»'boslik\aski republiki živi nad tri milijone Nemcev, k. pravijo, da jih čehoslovaška vhula zatira. < V jih zatira ali ne. je seveda drngti vpraša llje. Pogodba, -klenjena \ St. Oerniaiim. je jameila Avstriji samo-.tojiio-t. Hitler sf ni brigal ne za ver-sjiilKUti. iie za sjunlgermainsku ptigtnlho. PogiuUM'. ki ni s« i \ skladu z njegovimi nazori, mu torej niso mar. (u tako -e utegne nekega h-{•ega dne zgoditi, da bo vklju 'čil v nemško državo tiste tri st reža je in zdravnike. Njim je'll;l kiatko izjavil: "Svojo ženo s. m nmoiil." \* prvem trenutku ni nllič,-verjel, tla govori mož resnico. \ si-ui /.delo, da tiolea fan tazira. saj je imel visoko tem naro«i<»\ peraturo. T«.da t»olea ni odne- j hal. Ponavljal je vem»!n i s\o ; jo tnlitev. da j»- ženo umoril. Zr.to -e zdravniki o te.m ot»v«*> Itili polieijo. ki j«- bolnika zašli šala. Komisarju je dal krotilec na zapisnik sledečo izjavo: '•Rilo mi je petnajst let, ko sem pobegnil staršem od doma. Prikl jučil st m -e potu jočemu cirkusu. Direkcija -e je zavze la za mene. Dala me je izvež-bati za ilreserja divjih zveri. Polagoma se nipostal cel nv< ž na svojem uiestu. 1'žival -em splošne simpatij- . Ko mi je bilo l!1 let. mi je lastnica cirkusa, kater; -im *»i I dolžan vso hvalo za sjjnjno ka riero, napravila možitveno po nuilbo. Nisent je m >uel o lliiti. Sklenila >v;i zakon. Toda le malo časa s\ a živela v soglasju. Mar via ud. I \'irginija. imjstarejŠa >iiža-va 1'nije. j«- bila prvič h si*lj»*-na leta 1 (»< 17. ali njeno ime s, ga nazaj v I. ir>s7. ko je Sir Walter Raleigh |»rišel \ Se ; naokraji-ni okolo (Miesaiteake zaliva na čast kraljici Rlizabeti, katero s«t dvorjani nazivali "Virgin Queen** (deviško kraljic«' . Pri h odnja naselitev je bila ob obali New Knglan la. za«N nši s Pilgrimci. ki so pri s t r» 1 i eh je ime sj;,i- davne francoske province, dočim Vermont je ime. ki ga je nadel francoski pm i skovat el.i in kohmizatoi Samuel de (Miamplain. in i« kombinacija iz lwsed " veni" in "moiit,** kar pomenjn %/e lena brda.'* One so Alabama, kar fHUiienja ^razčišeani grmo-Arizona, "mali studenec,'" Arkansas, ime nekega indijan>kega plemena, Idaho "svetlo na gorah.* * Illinois "reka ljudi** Indiana "dežela .{Indijancev**, Iowa ."zaspani ljudj« Kansas "ljudstvo južnega vetra." Ken lucky "dežela jutršnjega dne,** Michigan **velik«» jezero,** Minncšotri : '.neb.»>inja \>»da." Mississippi i j«' bila prvič j*4 ribja reka," Missouri, WiU katoličanov injeonsin in I tah imena indijan-dmgih beguncev, j»- bila takoU^jj, plemen, Nebraska "širo-imcnovana i ■ kraljici Henri je- j i<}, j-ka." North in South Dati Mariji. Obe drŽavi C irolina ! *zav. tništvo prijateljev,* sta dobili svoje ime na «"ae nam- ... ,, reč z mlado plesalko in -em ^i'1-'"1'™ zavedla Prcdot, M, zaljubil vanio. Moja žena ..»:'•* l\\lt^uU' "" je zaradi tega prirejala strašne 1 1 lri Ancrlija scene, /ato sem >kl. nil pri .^. protestirali, toda ostalo bo le bi, da se je iznebim. naj sT:,ne|l'r' pr»i.-tih. kar hoče. I Mussolini je zavoj.sval AU s", "eij«» navziie uajotlločnejšiin Z ženo -V;i Večkrat krmila jproP-stoin • I vain petdeset držav, divje zveri. Nekoč sVH kupila; t izzveni prazno. o>v,» Bili s». straš šest novih levov no jeiio ozemlje pa ostane v rokah sestradani, ko sU jih pripe-^ l/av(»jevalca. ljali v cirkus. Pro.il sem ton jj All,r|ij., Kran,.i ja S|l bosl:i zen,». na j mi p. n.a-a pri krm - t.|kr;U /;|n.s zs?ai|Hi ko bo Ijt-nju. Oba >va Mala pred re ||jima n.t;|a setko in to priložnost sein iz r. rabil, da sem v trenutku o«i De la Warr. New York je za- da vnem indijanskem mestu, in dJcoma nosil Teva-s. kar pomenja "prijate- Ostale ^Iržave imajo španska imena razun Ijnisiane in Oregona. katerih ime je francoskega izvira. T>e ena država dobila isvoje ime po velikem ameriškem državnika —Washington. Prejemnik dobi w ■UJMA NAKAZILA kraju UpUCUo t doUrJlb. ro c i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glat Naroda" NEW TOH, N. V. pošiljat ve Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen 111 svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Veli k i noč i nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki de. name nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company TravcJ Bureau 216 Wert 18th Street Hew York, N. Y. pahnil železna vrata ter porinil ženo v kletko. Resne in lačne zveri so s,, vrgle nanjo in jo takoj raztrgale. Nato -ern zapodil leve v drugo kletko in sem zabrisal sledove krvi, tovarišem in znancem pa sem pripovedoval. da je žena.odnotovala v Francijo zaradi d ednine." Kmalu potem priznanju groznega zločina -se ie iiolea o-liesvestil in nekaj ur pozneje je umrl. Važno za potovanje Mae * staje Vaa potovati t atari kraj aU v tub atvar«k. VM aata Mu* tati naJMJta ptjaanila la lui\ vn Ml »•tal Hate, vlujc la vm. kar Ja naJhllrcJAnt taso, is Mr Je ftarae, m Nedrimvljaal naj m •e taM l> WMbHim pevratae taveljenjc. RK-KNTKY PERMIT, topi aaj»anj mm aair PMIIe Un) lakaj aa fcf plataa navodila In sag«avlja«M Vas, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West i 8th Street New York, N. Y. vumo.st. — Kar irori naj pri sosedu. — si misli jo Francozi in Angleži — gasili bomo pa takrat, ko se bo Ogenj naše hišr lotil. Kaj mislite, kdo je zastmn zadnjih dogodkov najbolj potrt:' Bivši kancler Kurt Scliu schnigg.' Miklas,-kr je bil do včeraj predsednik avstrijski republike * Avstrijski /idje in soeijalisti * Nič. ne reeein — vsem tem ni kaj ]K»sebno prijetno pri srcu. toda Hitlerjev udarec je najbolj zadel Habsburžana Otona, ki je od dne do dne upal, da bo zasedel prestol svojih prednikov. Toda fant je še mlad 111 se š-» lahko kakšnega koristnega dela loti. Že prej bi bil lahko to storil, toda nekateri ljudje so ze taki, da hočejo j>o vsej sili 7. glavo skozi zid. Cesarski! palača na Dunaju je bila prazna, odkar je odšel iz nje zadnji avstrijski cesar Karol. Avstrijci *jo jo Suvali kot sveto zapuščino, ki bo nekoč last in dom Otona oziroma njegovih naslednikov. Niti predsedniki avstrijske republike si niso upali stanovati v nji. Zdaj palačo zračijo in pospravljajo, da bo lahko Hitler stanoval v nji, ko bo dospel na Dunaj. "G I A 8 NARODA" — New York Monday, March 14, 1938 = ■THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. X XRVENKA STEIKDL- IZ ŽIVLJENJA RASTLIN Ljudje so dnhri In slabi, lepi in gitli, ponosni, sovražni. In tako je tudi pri roiicah. Ko »em bila "še majhen otrok takrat sem pmikrn* videla na nameni vilu ovito!i lilije. Bele lilij«', ki -o jih križarji prinesli iz Svete dežele. In ko -eni jih videla, sem jim sla « poti. Strah me je bilo pred njimi. Strnh me je še dane*. Bojim se: tako t rib' sii, ledeno mrzla je njih Imlina, a v njih -o >tnipeno-m-ineni kačji jeziki. Strah me je I inn I to rožo. jaz ne vidim v njej nedolžnosti, jaz vidim smrt. Mali zvonček, ta je zo|»et de-kadenteu epigon iz modTo krvi. Vedno sam. nikdar v plehejski masi. Visok in dok. rezerviran malo vpoimjen. /jt fram^k je pa plebejee. Skupaj se drenjajo. kričave 1»arve nosijo, kakor šarlatani. rzzivHjV-e -toje. Vpijejo in si' HI le je jo. Tudi li elit i š t*' »t vari. i"e' prav li ni«o ja-ne. \> čuti* mogoči- i-to kakor jaz, roda go-tovo t! ni rožica le leirvsi in oblika. i V imaš vrt. lahko storiš kakor drugi: po barvi jih razdeli-. obliki in času. Lahko jih pa tudi tako, da puhtiš vsalki njem> |M»-t bnost: zvončke po tri ali štiri v mahu. žefmnč-ke na gosto v tnvvi. r^iste mala rožica; pravijo ji dr«»sera. Lističi so kakor žličke; na zgornji strani pa imajo male Jaške. In ta mala nedolžna rožica mori: prirle minnica. sede na listič; že je prilepljena. In sedaj >c žlička zapre; v no-trajnost votline pa je maJa mu-žien. Iz laskov pa teče naenkrat sok; pravi želodčni sok prebavi malo innšico. Potem pa žličien vse posrka. * ♦ * Ti mUliš, ^dfi ^i, s;,ni«* meti ljudmi r-igani in vacahundi. Potepuhi, ki brez miru in brez prestanka hodijo iz kraja v kraj. Toda moliš -e. I*.»znam malo rožico, pljučnik ji pravijo. Kemirna kri. flvete najprej modro, ko pa levica postr.ne mati. |»a postane iz modrega rdeče. Pri nas raste v senci gozdov. Iti nekoč .tem, da uspeva na soncu in v >ene». Te laj >»mii ve dola. da s«-m na pravi poti: po tepuh j . brina .j«' v sončni zemlji. visoko gori v Alpah, ali na daleč doli na toplem jugu. Ni še dolgo, odkar je prišel k nam, ker ima še staro suknjiče na sobi. Ko bo nekaj časa uri je na vročem solnem, so isivi in dlakasti. Ce imaš vrt, potem boš sedaj vedela: Mali alpski mak ima nežne siMkaste lističe; na soncu mora stati, v vlažni zemlji. Aniarniea ima široke in temne iiste: daj ji seneo in vlago. Aloa ima debele, mesnate. vozelene liiste; sonca hoče in ču pa so jo zaman pričakovali. Tedaj se je raznesla senzacionalna vest, tla je pobegnila z moškim, -v katerem so sumili najprvo pisatelja Sugimota, na ruska tla, K tem moškim sta oflšla na otok Sahalin, ki si anto gladek in -iv<> bo postalo tem-jmr&va žaba. It: to da bi žive- iiio-zoleno. • lor To da je rožica! — Vtak- * « ' v . 1 . * - * ne-* to čudno stvarico v Zemljo: So rastline, ki ra-tejo na dre-j * i spomladi; ko d. To je pradaven običaj, j lo okrogli. T'onm t««? Tod;; <»b t.*m čtisn nima svoj«-- S koreninami srka rastlina prave moči: le v marcn, kadar; vodo iz zemlie: skozi li=te iz-jo ob polni luni drnid z zlatom | hlapova. So listi, ki s?> zeleni nji no čarobno moč š,> živi. bele. To je potem vodno •ud»'7.. Kno |iravljico Šo. To jo bilo takrat, ko -o bili bogovi ši» blizu. Takrat je živel mladenič, ki jo bil lep kakor lx»g. Neka boginja ga ie videla in > zaljubila Vanj. Iz vroče ljubezni jo hirala, ostal je samo njen gh s ostal je odmev. "Miladonič pa jo videl nekoč Hvojo sliko v vo li. In ker jin listi, ki so -ivi. često šo dla-Ike-ti. Zapoiim; -si: oni, ki pri- Tndi morilci so mod rožica-jhajajo iz «f*noe in mraka, ti__ mi: premišljeno more. Pri nas, imajo temno zel njo; oni ki «to bil tako lep. se je zaljubil v samega s*4»e. Strašno jo trpe^. Toda dobroti ji v lw>g jo videl njegovo trpljenje, in se ga u-smiHl: spremenil ira je v rožico. ... VA2NO ZA NAROCNIKF. Ta rn/iea se imenuje - . , narkisiK m*Iip» Je lUflilBO d<> kdaj iMlt pliteno urutetno. Prrr »•-rUk* ikjqwijI iMtff, druipi da a In trt t« .ela. U« Mm prtlirr al.o HCSMdvW«« dela tu Mro*fcyv, Vaa i-roiUmo. da Bknitte oaroeal-i>rtToJ««nf |k««tmiL PoSIJlte naruCniuu naravnost mm ad Jo e* i»la£«Ji« namu aastoiMiiku v \ a«ra kraja ali kateremu tiutofcd ttaioplkov, kojlh Jnir m «u tiskana t drfcrtil Črkami, ker ao uprari- Ceot ublakatf (udi dnute naselbine, kjer Je kaj natili rojakov naseljenih. r^LIlOUNI«: Man FraucUi-u. r0U)IUD0: Poeblo. Heter CaU«, A. HafcU WalaenlHirg, AL J. I Kili ANA: ladtanapoUa. F*. "IJJNOIH: Cliicago. J. Berčtf dem, JL MIh (Cklcaco, Ch «t ta linama j Jollet, Jennie Bambicta La »alta. J. Hpettek Ifaaroatak, muk AucMtta Norita Ot*i<-apM In Wawaegan, Matk. W MAklLAND: KltaaUler. MIGBIOAII: Detroit, L. aflNmnOTA: Citlabote, Frank On—a J. U*Hai*«* Bf. Joa. J. Kteletk. Ixwla Ottbert, 1Mb Va^aal BlbUac. Joka Pori* Vlrgtaa. mak Hratk* OHIO: llarberton. Frank Olavaland. An um Botek. Itacar. Jacob Baaalk Joan Skmlfe Ilira rd, Anton Naseda Lorain. Loala Balast, Joaa ORMON: Onem Catj. On. J. Kabla* PENNSYLVANIA: Oorerdale- Aatoa Iptvta . A ta luONTANA M. M. L MBRASKA: P. NBW IOBK: Bxport, Farrei, Jrn-jr fonrt Cltjr, Gncaakurg, muk Korak Homer Clly, Fr. Ferenehak J oka at own. Krayo, Jltdwar. Jate 9mm PtttalraiTh In okoUea. FWU» Staeltoa. A. Heap Turtle Craak, It Mltov Waat Newton, Jontub Java« WIHOON8IN:' MUwankea. Waat ftheborcan. WTOM1NO : TAKTEN HOTELSKI RAVNATELJ- Neka angleška študentka, ki se je inndila uokoliko dni v Parizu. je na potovanju domov doživela neljuho presenečenje. Zaradi hitrega odhoda svojega hotelskega računa ni bila pregledala in je sedaj ugotovila, da ji jo bilo hotelsko ravnateljstvo sobo zaraeunalo dosti dražjo, ne po so se T>>1 i domenili. Poslala je torej ravnateljstvu pismo, v katerem se je zavoljo tega pritožila, in je prejela odgovor. da IhhIo to |»ornoto nemudoma popravili. Kratko po pvojem prihodu v London jo prejela ekspresmo phsnoo hotelskega ravnateljstva - Jn majhen zavoj. Ko ga je odprla, je na-61 a v njem mično pariško doao wi puder in v njej je foil eek za vsoto, ki jo je bila preveč plačala. Ta pozornost jo je tako razveselila, da je v svojem zahvalnem pisnro i®zjavila, da hoče ta hotel priporočiti vsem svojim znancem. Gozdovnik Spisar KARL MAY DVA ZVEZKA — 206 in 136 strani ^Spisi Karla Maya so znam na-^šim starejšim eitateljem. Marši k«lo >o -pomitija njegovih ro-atiov **V padišahovi senci*\S Winnetov", "Žnt" itd.—De-L jauje **ovest iz dalm.nluškega življenja MLADIM SKCEM (pur krasnih trtir pisatelja PRAI'R KČANO V E Zt.ODBF .............................S5r I'KltiOUBK^EBCLICK MAJE. tli ves. _________ L— PR V K MED INDIJANCI. Pote« ioa čaaa odkritja Amerike. 1'ena ................... J| tU 75 Mt MILIJONAR HKfcZ DENARJA, »pisal €. Phil up« Oppenkeim. »2 MraaL (taa............. l»w »krajtiooli ua|>«>l ronmu iz mo(4K>ulirini Je znani angleški ro-h ii«>jii»M-i- |>ni(iiJM hlmlijo In tavajo skoil t"nw ftirl}etija. V^i enjnj«, kvišku, a sr-^ll |M>I:I omagajo. KKVOI.KIJA NA PORTCOALSKRM___ ROLt'A IN BELA VRTNICA __________________ PTICE SELIVKE, Rabindranal Tasore. Trda vez. 84 atruni. Cena....................................... PrgVovorl. e*jl to misli slavnega 'mlijske-ir» pitta lelja. HTIDKNT NAJ HO. — NAft VS\Ki»ANJl KRIII. Hiisal F. K. Kinisar. R hI rani. Cena XaS ini»j.su'i>!.t pri|M»veli>lo >lušcvji»*ija užitka PRAVMICE. Kf>utuik. 11. zvi-z.-k. iViut ...... PRAVU ICE. II. Maver. (Vua ................ 9«c . Sfe i« .•a -m T1RKI PREI> DCNAJEM ............................. TATIC. *pi*ai France Brv k. Trdn trs. 86 str. Cena .7» Nn.š l/.tn>reu priuiorski pisatelj nam aaje v tej k nji?i tlr*» iKiTMti. ki jih je puftvriil noji materi. i« \i«ITATOR. raauui. spisal Janku Kersnik. m rani Gena $1.00 Kersnik j'1 Jur«-i.-a najbolj |h«Ijii- «l«»n pisatelj. Ve«" 'let. ki jil» Jur>'iS vslt-d l«>-lei.nl in »oirti ni iiK>£t'l zavrniti. j<» Kersnik n^iM^no iPuršil "Ayit;it.»r" sp:i .-. nj'-K4'-vn najhuljša »lela. INDREJ IIOFER .............................................5ke ♦lEIJi Mkf, MALI JCNAK. spiaal V. M. Do »tttjrvdii. strani. Cena .........................— Kruik<* rwv^li i® življetijepii» pisatelja. Tu s««> p-v u knjKVvna dela ^'lifj:* maketa ro-nialt'»piM-a. HEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjaka* a. — 184 strani. Cena ------------------------------ -Polesr Pavline Pajknve je I.nLca 1'esjaknva lakurek«trovala v »h»venski knji-' {ornusti. Njeni »piši rs* čuIHSi Žensko kt|u NA DEŽNA NIKOLAJA VNA Spisal V. M. Oarslii. strani. Ceiia .... Junaki ti'^a romana l»U«»!ij,» in tavajo skozi temo življenja. VziM-njaj" m* kvišku, a -reoveičiio opijal igralsko »tra-t. Igralec izgublja in a. Vse to je prelepo, da bi moglo biti resnično. Samo da •p ne bi nenadoma zbudila v svoji ozki, .tesni sobi v Ilanno-verju, kamor se je malo pred sončnim zatonom prikradel bežeč Min eni žarek. Toda ne, čnla. je. to niso bile pravljične sanje, pa vendar ji vse 7.di kot pravljica, da more stanovati v tako lepi sobi. 44ln tukaj že tudi prihaja pravljični princ," si pravi v svoji razposajenosti, kajti okoli vogla je ravnokar zavil mlarl, visoko zrasčen mož zagorelega »značilnega obraza, ki je kazal take. poteze, brez katerih po Herminincm mišljenju pravi mož ni smel biti. Bil jo Gunnnr Lundstrom, ki je ravno prihajal iz svoje planine in šel ra kosilo. Ni slutil, da ga je nekdo opazoval iz drugega nadstropja in da ga je primerjavah s pravljičnim princem, kajti do sedaj je bil odini stanovalce v stranskem delu jrradu in «ni vedel, da je tja "fori prišlo krasno dekle. Xe pogleda gon, pa če bi tudi pogledal, 'bi plavolasa ^lava že zdavnaj izginila, da je nikdo ne bi videl. Toda ta edini pogled na mlndegn moža jo zadostoval, da ji je pričelo srce burno utripati, kar so pri njej ni ta-ko lahko zgodilo. "To je bil najtoržc ravnatelj Lundstrom. o kat*rem mi je gospica Anitft s tako toplimi besedami pripovedovala. Kaj hrze ga ima zelo rada in ne glede na to, da je velik gospod, katerega mora človek glqia-ti samo z velikim spoštovanjem; l»ošt Herma, dobro naredila, da ga ne 'boš več primerjala s pravljičnim princem. Jz tega bi prišle samo nepotrebne spletke. Torej, treba je 4>iti na straži." Kot bi taki opomini kaj pomagali, da mlado dekle ne bi moglo izgubiti svojega srca! Herma prične razvezovati skrivnostne zavitke. In debelo gleda, ko vidi, kaj je v njih. Najprej ji pride v roke krasna modra in belo črtana obleka z belim usnjatim pasom in z belimi obšivi pri vratu in ofo zapestju. Nato pride sivo krilo s primernim jopičem, -nato zopet obhka iz satina, obrobljena s čipkami. Nazadnje ,pa še razvije temno zeleno zidano obleko. Popolnoma izmučena vsled razburjenja spusti Herma roke na ročaj in mimo sedi na stolu. 4 4Torej, če to ni pravljica, potem bi roda vedeJa, kakšna sploh more biti. Ljirho nobo! To so vendaT krafsne obleke, katere more ogrniti samo kaka vila revnemu dekletu. Pa ne glede na to —pravljični princ je tukaj — toda tudi dobra vila je tudi tirkaj in je zeJo lepo dekle s čudovito krasnimi zlatimi lasmi in krasnimi modrimi očmi, ki žare kot biser. Da, Anita mora biti urila, ki je nalašč prišla na Lindeck, da me je založila s takimi krasnimi dblekami. In deset mark za vsako obleko? Stavim, vsaka obleka stane najmanj stopet-deset mark, če je dovolj. Poleg njih moram držati svojo novo večerno obleko, ki je veljala -štrrrlcfeet mark." Po tem samogovoru poskoči in izprazni svoj ročni kovčeg. Svojo večerno obleko drži poleg štirih oblek, katere ji je Anita tadto ljubeznivo dala. To je seveda velika razlika! Nil ti najmanjše primere. Njena obleka izgleda poleg njih zelo poceni, nawlic temu da se ji je prej zdela tako lepa. 4 4 Sedaj pa je treba pomeriti, potem bo šele mogoče preceniti krasoto.^' Eno obleko za drugo si primerja in v svoje presenečenje zagleda m k oblekam primerne nogavice. Herma za v risk a. Ogled«je se Is velikimi očmi. Ne kvi, ne pravnika poslov v Bukarešti, I poročaj nič o meni, da ne bodo imeli sitnosti zaradi tega. Otroke pozdravljam! Bog s teboj!" Božidar Butenko pravi, da že dvajset let ni videl svojega brata, ki mu je pisal samo vsakega pol leta. Butenka je nastala velika mednarodna afera^ ki v marsičem pojasnjun >r«Bkri nkatfa di-plomacijske zvijače. Stvar je tem zanimivejša, ker dobiva od ure do ure večji politični prizvok. Uisti so prejšnje tedne pisali, da se je Butenlko pojavil v Rimu, in s tem se je afera iznova pomaknila v središče javnega zanimanja. Italijanski listi so začeli nato priObčevati o Bu-tenktu dolge članke, da je človek, ki se je zatekel v Italijo, lažni Butenko. Ruski komisar za zunanje zadeve Lit vi nov je pdslal v Bukarešto poslanika Aleksandrovskega z nalogom, naj skuša pojasniti izginotje ruelkega ddpravnika poslov. Obenem je Litvinov izjavil ru-rnuneflcemu poslaniku v Moskvi, ki jih o Butenku priobčujejo italijanski listi. Butenko, je dejal ruski komisar za zunanje zadeve, je gotovo še vedno v oblasti skrivnostnih rumunskili ugrabiteljev, pod njegovim imenom pa se je pojavil v Rimu neki .beli gardist z ponarejenimi listinami. Ko se je zvedelo za te izjave Litvinova v Rimu je italijanska vlada takoj obvestila javnost, da je Butenko v Rimu pravi pobegli odpravnik poslov iz Bukarešte, ki je celo pripravljen stopiti na nevtralna tla, če mu kdo more zajam-čiti osebno svobodo, da izpo.1 -bije Lit vino ve izmišljotine. Kar pa se boji za varnost lastne osebe, Butenlko tega ne bo storil. V i imfrkem hotelu, kjer se je bil mož nasta/iil, se je namreč hotel Butenku približati tajnik ruskega poslaništva v Rimu, JCulagenko, ki je študiral s pobeglim diplomatom na diplomatski akademiji v Moskvi. Zahteval je, naj Butenko stopi pred njega. Trwla Butenko mu je sporočil, da nima vzroka sprejeti sovjetskega diplomata, kajti če ga hoče Kula-gentko pregovorit i za povratek v Rusijo, ne bo pri njem dosegel ničesar. 1iiiiiiiui|.|i,iiiiiiiii|t|.,|iiiHiiil| ..Iiiitti:!,, ........................,.-.umu,. „11111111,,...Iiumiii '^inillM' '''-Milili'' 'llillllllt* ...................................................................................................... NAZNANILO. Slovenski pogrebni zavod, 120 East 7. cesta v New Yorku, je ustanovil Peter Jarema leta 1906. Zaivod se je vedno odlikoval po svoji točnosti in skH>-ni postreži. Po smrti ustanovitelja sta prevzela zavod vdova gospa Julija in pokojnikov sin Peter. Oba ista izvežbana v svojem poslu in njun pogrebni zavod je najodličnejši v slovenski naselbini v Do\vnto\vnu. Ako se vaši družini zgodi nesreča, veste kam se imate obrniti v tem slučaju. Pogrebni zarvod ima tudi podružnico, in sicer v gornjem delu newyor-škega mesta, namreč v Bronxu 707 Prospect Ave., vogal 155. ceste. Pogrebni zavod ima celo vrsto priznanj, da je vedno točno in najceneje izvršil poverjeno mu nalogo. KONEC LEPE TAMARE. Ob prisotnosti velike ljudske množice so v Tiflisu, prestolnici Gruzinske, ustrelili te dni lepo Ta m aro, mlado dekle, ki je bila uprla divjanju GPU. Tamara Orahelasvik je bila estra nekega tajnika gruzinske komunistične strank«*, ki so ga pred dvema mesecoma ustrelili brez vsake razprave, ker so ga osumili, da je bil na skrivaj vodja separatisitčne stranke. Ob tistem dogodku je Tamara prisegla, da ga 1h> mašovala. Bila je obenem zaročenka mladega inženieria, ki je že pred daljšim časom |>obegnil iz Rusije. a ga sedaj sovjetska policija išče na vse kriplje, ker domneva, da se je na skrivaj vrnil v Rusijo. Tamara je bila izredna lepo-Zaradi zalezovanja po iskriv- tica, obenem inteligentna iitpo- Za gospodinje Kuharske Knjige... a»MMU«UfflBflBfe»H*it!i.i«ag^H!BMBamwWHlHW1WIIM!ag:tal;;!!:;•; r: - fi^KmiaiMmiiaailJ:;!;-:-!.!^:;;^:;: S,:: - tizma-samaernisamr Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave :ili dišave ::i napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kiiharskc knjige, ki bi Vas morda zanimale: VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL I>EPT. 216 Vi. 18th St., New Yorii. N. Y. i^iWIliliiiii' . '»ima rrc'-raowini LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA %;"> navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50 V . :!'! .:«:;; ;i;tmii8»nsBlH iiiil'HIW? SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr — 72S strani. Cena $6. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21fi WEST 1 Stli STRKKT NK\Y YORK KRETANJE PAR MIKOV SHIPPING NEWS 10. marca: Normamlle v Havre 18. marca: Kurujta v Bremen 1«. marca : Vulcania v Trst 'SI. marca : guccu Mary v Cherbourg 2«. marca: Itcs v Cenoa lie lic France v Havre 30. iiinrva: Normamlle v Havre Aquitania r Cherbourg 1. aprila: Hn-iueii v ltreinfD ||lU»M||,i.|llM«11||,|;|ll>'"ll|||,.|lli«»'l||,;i|ll""IJi,|| ............................................... •iiiiitii*>fl||litiiiiil»-l>liiiLiaiif*!sii**fl|*iiitiiiii*'l|*tiiiiiiii*fl|>iiiiiiiii«i nhsttnih agentih rusko vlade, se je Butenko nato umaknil v mirnejše stanovanje ter je objavil v rimskih listih od IS. februarja svojo fotografijo in faksi mili rano izkaKnico, ki nvu jo je izstavil prejšnji poslanik Gstrovskij v Bukarešti. Italijanski listi so nato pozvali moskovske mogotee, naj ovrže-jo oba dokumenta. če morejo. To se ni zgodilo. Da bi še potrdil resnico o svoji osebi, se je Butenko celo oglasil v radiu ter je spregovoril nekaj besed v času, ki je bil posvečen fran-cosikim in rnmunsflvim poslušalcem. V obeini Felzolaszit na Madžarskem živi Butenkov brat Božidar Butenko, ki ie pri-sel kot vojni ujetni'k na Madžarsko ter je tam ostal po vojni. Oženil ise je z neko domačinko in ima danes .majhno kmetijo. Ta brat je prejel od Butenka nedavno pismo pledeee vsebine. "Dragi brat! Stojim pred težkimi odločitvami, in nc vem. ■kaj se lahko zgodi z menoj, ^e "bos slišal neugodne vesti o meni, ne delaj si zaradi tega skrbi. Smrt mogoče ni največje zlo, ki zadene človeka. nico kot strašilen primer za •rnr/insko ljudstvo ustrelili na javnem tr^rii pred vojašnico politične policije. V zadnjem trenutku pr< d smrtjo j<* zakli- Insoni: Zadnje 'besede mi utonile v po ku pušk, ki so usmrtile mlado junakinjo in njene tovariše.i JjjudstvoHe je zganilo, toda po liciia in vojaštvo sta hitro iz o k« praznila trg. guiona. tako da je s polno upravičenostjo nosila ime sla-v-'cala Tamara z močnim ne kraljice svojega rodu. Organizirala j«' takoj po smrti uvojega brata celo vrsto atentatov proti trinoštivu, ki divja nad gruzinskim ljudstvom. Ena izmed žrtev teli atentatov je bil tudi vodja tifliške GPU Kornjov, ki so ga zavoljo nje-srovih grozodejstev in asmovo-lje vsepovsod smvraaili. Tamara gaje ubila z več streli iz sa-mdkresa. Pred nekoliko dnevi je skušala s skupino svojih pripadnikov vdreti v tiflVško glavno jetnišnico in osvoboditi tamkajšnje politične jetnike. Toda straža je bila močnejša. Po tou-dem boju je vojaštvo Tama-ro in njejie .tm*ariše premagalo in dekle ujelo. S tem je bila njena usoda zapečatena. (rPU je sklenila, tla bodo ujet- govo življenje v p. sti*i luči sko-ro neverjetnih dogodovščin. Mulatov oče se je pisal Schmied. Izselil si» je iv tlevet-desetih letili prošh»ga stol« tja v Kameron, kjer si je kupil -Pro,'- s trinogi nad ljudstvom!, km<;tijo> ( >st. jo z (|oini|. Naj živi svolMHhia Rusija! (VlIlko r.rne nise. Prišla je sve- MULAT0VA USODA. v od Pred časom sc je pojavi Arlmontu mulat, ki je žuvel prosjačen ja. Koso ga orožn i k i prijeli ter -zahtevali od njega dokumente, se je izkazalo, da so .miu listine ukradli, vendar pa da je pristojen v Avstrijo, in sicer v okolico Celovca. Tam tovnn vojna in Kcdnnieda so vzoli k vN»j:ikon>, kjer j.- |>a«lel v borbi proti Francozom. Lani v maju so Francozi priredili v Kmnerunu nekakšen iyl«d)iiseit. Hoteli so K:irIa v I'lierbonrg aprila: Kremen v Hremcn Hi >ma v t ifiuia U7. aprila : Queen .Mar.v v ('herliour^ He »le France v Havre •Wl. aerila : Paris v Havre • t'oiite iti Savoia v lienua ni konzul v DelJiiju mu j»' po-nuigal, daje od|M»1oval v Avstrija Potoval je skozi Kapsko mesto in Sueški prekop ter i-: t * v -*"; +* ■ ^ J< : ' v- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ae vi. ■ K v "Naši Kraji Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. t Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET. NEW YORK