MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ursdnlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon urodnlltva 3440, upravo 3456 Izhaja raaan nedelja in praznikov vsak dan ob 18. url / Velja meseCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Dina dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani r Poitnl čekovni račun »L 11.40« JUTRA Ljubljanske punkiacije ODGOVOR PREBIVALSTVA DRAVSKE BANOVINE. Italijanski in za njimi razni drugi evropski listi so prinesli te dni neko resolucijo, ki je bila baje sklenjena na nekem zaupnem sestanku voditeljev bivše Slovenske ljudske stranke v Ljubljani. To resolucijo, imenovano pmnktacije, je obelodanilo nato tudi ljubljansko »Jutro« in Za v m več zagrebških in beogra jskih dnevnikov. Ta resolucija, ki se širi kot letak tudi po mestih, trgih in vaseh dravske banovine, se glasi po objavi omenjenih listov: 1. Slovenski narod je danes razdeljen In razkosan na štiri države, na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Njegova osnovna zahteva je, da se zedini v ono samo politično zajednico, ker se mu ■nore le na ta način ohraniti eksistenca to zagotoviti splošni napredek. 2. Glavnemu delu slovenskega naroda, ki živi v Jugoslaviji,* je postavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela do končne ustvaritve. 3. Iz teh razlogov si mora slovenski narod v jugoslovanski državi priboriti tak samostojen položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah. V to svrho nam je potrebno: a) nacionalna Individualnost, Ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda; b) radikalno socialno zabonodavstvo, ki mora osigurati življenjske interese in harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda. 4. Za dosego tega cilja je potrebno, da M mi Slovenci, Hrvati in Srbi zgradimo Po svobodnem sporazumu, in to na demokratski bazi, državo ravnopravnih edi-**ic: eno teh edlnlc naj tvori Slovenija. 5. Tako sestavljeno državo zahtevata tudi Kmečko-demokratska koalicija in radikalna stranka, odnosno je ne izključujta. MI Slovenci se pridružujemo tem sklepom in želimo, da sodelujejo za dosego teh ciljev vse stranke in vse struje, tako doma, kakor tudi v celi državL Ljubljana, 31. decembra 1932.« V tej resoluciji se torej zahteva, naj bi se pričela v naši državi ravno v sedanjem času, ko preže zahrbtno na nas Jugoslovane in na obstoj naše države Jugoslavije vsi zunanji sovražniki, ko se 2 vsemi močmi pripravljajo, da bi nas oslabili notranje in zunanje, borba za no- vo ureditev, ki je bila vendar nespremenljivo sankcionirana z aktom 6. januarja 1929. S prav tem aktom pa je bilo tudi povedano, da se nikoli več ne moremo vrniti v prejšnje stanje strankarskih borb. Čemu torej novo beganje in vznemirjanje javnosti, ki je že zdavnaj pozabila na žalostne čase partizanske demagogije? Ljubljanska resolucija je zato vzbudila vihar orgorčenja v vsej javnosti dravske banovine in sprejete so bile že do-zdaj mnogobrojne protiresolucije kakor zveze županov dravske banovine, banovinskega vodstva JRKD itd. Posebno značilna je resolucija banovinskega vodstva vsedržavne stranke, ki se glasi: »V trenutku, ko zunanji in notranji sovražniki skušajo omajati temelje naše državne ureditve, svečano izjavljamo, da smatramo državno celoto za najbolj dragoceno svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najloljših sinov, ter edin-stvo naroda kot glavni vir sile in napredka naše države in njenega naroda. V tem vidimo zlasti ml Slovenci svetlo uado in edino garancijo za uresničenje našega največjega nacionalnega Ideala: združitev vseh Slovencev v enotni jugoslovanski državi. Odločno odklanjamo in ogorčeno protestiramo, da poskušajo od naroda zapuščeni voditelji bivših političnih strank begati javnost z novimi političnimi programi, ki ogražajo uresničenje tega najsvetejšega ideala s tem, da postavljajo zahteve, ki morajo slabiti državno zavest ter razkosati državni In narodni organizem, nas pa oddaljiti za stoletje od ustvaritve in izpolnitve sanj in prerokb največjih srbskih, hrvatsklh in slovenskih mislecev in narodnih voditeljev. Srečni smo, da se lahko zbiramo okoli našega narodnega kralja Aleksandra I. in njegovega vzvišenega doma, k! sta nam jamstvo za trajno narodno samobitnost In lastno državnost. Spričo njegovih neprecenljivih zaslug za osvobojenje in zedinjenja, kakor tudi za njegov kraljevski trud in priznanje za napredek naše države in našega naroda izražamo svojemu kralju neomajno vdanost in globoko hvaležnost. V tej resoluciji je najbolje izražena volja prebivalstva dravske banovine, ki odklanja vsaka stremljenja takozvanih punktacij. Krvavi boji med Japonci in Kitajci JAPONCI ODKLANJAJO VSAKO POSREDOVANJE. — SPOPADI PRI VELIKEM ZIDU. — ODPOR KITAJSKIH CET LONDON, 12. januarja. Po vesteh . ... ..___________________________ Iz TOklja je japonska vlada odklonila angleško ponudbo, da bi posredovala v ki-tajsko-Japonskem konfliktu. V utemeljitvi te odklonitve pravi japonska vlada, da namerava Japonska rešiti svoj spor s Kitajsko izključno le na temelju neposrednih pogajanj in ne želi prav nobenega posredovanja. PEKING, 12. januarja. Na področlu Čumenkuoa (klanec Deveterih vrat), ki «o ga japonske čete predvčerajšnjim zasedle, so se pričeli novi boji. Maršal Čangsuliang koncentrira na tem kraju z vso naglico močna o-ačenja, da prepreči nadaljno prodiranje Japoncev. Po vesteh Iz Nankinga je izdala kitajska vlada alarmno povelje vsem kitajskim voja-Sldm edinicam, da bodo pripravljene vsak trenutek na prvi poziv odhiteti na bojišče v severni Kitajski. S kitaiske stran* se poroča, dn je 'aponska vojska na mnogih mestih prekoračila mejo province Je- hol in je že na pohodu proti Tientslnu in Pekingu. Zasedba velevažnega klanca Deveterih vrat omogoča Japoncem, da vsak trenutek lahko zasedejo vso provinco Jehol. Glavne bojne sile Japoncev so pričele napredovati na vsej fronti do Kaojanga. Kitajska vojska se brani po-Vsod obupno. LONDON, 12. januarja. Iz Šanghaja poročajo, da so se Kitajci pri Čumenkuou z vso sil© in besnostjo uprli Japoncem. Kitajci imajo še vedno v svojih rokah vse pozicije, ki dominirajo nad tem mestom. Razen pehote sta posegla v bitko tudi konjenica in topništvo. Vse tamkajšnje kitajske čete stoje pod poveljstvom maršala Čangsulianga. Kitajci še vedno uspešno odbijajo japonske napade. Nasprotno pa so po japonskih poročilih japonske čete razširile svojo okupacijo že do mesta Šimenčaja, druge važne strategične točke v defenzivnem sistemu velikega kitajskega zidu POSEBNA MISIJA NOVEGA FRANCOSKEGA POSLANIKA DE JOUVENELA. - ITALIJA ZAHTEVA PROSTE ROKE V ALBANIJI. — POMORSKI SPORAZUM MED FRANCIJO IN ITALIJO. LONDON, 12. januarja. Rimski dopisnik »Dally Heralda« poroča svojemu listu, da je novi francoski poslanik v Rimu Henry de Jouvene! pooblaščen s prav posebnimi nalogami. Ena teh nalog naj bi bila posredovalna akcija med Italijo In Jugoslavijo. V februarju bo prispel v Rim v enaki misiji tudi romunski zunanji minister Titulescu. V diplomatskih krogih se sodi, da bi bila Italija pripravljena sprejeti to posredovalno akcijo, samo če se puste italijanski politiki v Albaniji proste roke. V tem primeru M bila Italija pripravljena opustiti svoje zahteve po Dalmaciji in skleniti z Jugoslavijo prijateljsko in arbitražno pogodbo. V tem primeru bi se podpisal tudi pomorski sporazum med Francijo in Italijo Francija priznava revizijo pogodb ZANIMIVA IZJAVA DRŽAVNEGA PODTAJNIKA V ZUNANJEM STVU. POGODBE NISO VEČNE. MINISTR- PARIZ, 12. januarja. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Plerre Cot je izjavil uredniku »Petit Journala«, da je problem revizije mirovnih pogodb načelno priznan s paktom Društva narodov iz leta 1919. Franclja je v ostalem itak že zama Izvedla revizijo mirovnih pogodb tedaj, ko je pristala na spremembo reparacljskega režima in ko je sama predlagala Nemčiji vojaški režim, ki stoji vendar v najostrejšem nasprotju z ver- sajsko mirovno pogodbo. Zlasti pa se raz vidi to širokogrudno stališče Francije iz tega, da pripravlja spremembo pogodbe o dolgovih. Ob koncu Je Cot dejal: »Verujem prav tako kakor Herriot, da po-godbe niso večne, da se morajo prilago-devati ritmu narodnega življenja In njegovim potrebam, toda eno pa je neizpodbitno; da se pogodbe ne morejo menjati enostransko!« Trezen netnSki glfes o koridorju BERLIN, 12. januarja. »Dortmunder General-Anzeiger«, eden najodličnejših vestfalskih dnevnikov, prinaša uvodnik pod naslovom »Koridor«, v katerem piše, da je napačna trditev nemške vlade, da Nemci nikoli niso priznali »koridorja«, ker so dejansko v trenutku, ko so priznali versajsko mirovno pogodbo, obenem priznali tudi »koridor«. Nadalje je Nemčija podpisala Kelloggov pakt in zato ni potrebno, da bi sklepala s Poljsko še poseben pakt, ki naj bi jamčil meje. Druga stvar je — piše dnevnik dalje — da se Nemčija nikakor noče sprijazniti z večno izolacijo Vzhodne Pruske* Na drugi strani je pa treba upoštevati, da je prebivalstvo v tako imenovanem »koridorju« po pretežni večini poljsko. Koridor ustvarja dostop Poljske k morju in je torej treba s tem računati, da se ga Poljska prostovoljno nikoli ne bo odrekla. Za štirideseturni delovni teden ŽENEVA, 12. januarja. »Konferenca 40 ur« je pričela generalno debato o 40ur-nem delovnem tednu. Kot uradni jeziki so proglašeni nemški, angleški ln francoski. Francoski delavski delegat Jou-haux je v svojem govoru naglasil potrebo, da se ustvari v tej zadevi hitra odločitev. Prepričan je namreč, da sedanja gospodarska kriza ni nikak prehoden P°-jav, Nikakor pa ta reforma ne sme znižati že itak nizkega življenjskega standarda delavca, ki vendar pomenja prav! eksistenčni minimum. Število vseh brezposelnih se ceni na 30 milijonov duš. Z ozirom na to, da je na vsem svetu okrog 170 milijonov delavcev, je jasno, da Je trenutno na svetu šestina vseh delovnih rok brez dela in zaslužka. NEMŠKI VOJAŠKI ATAŠFjI. PARIZ, 12. januarja. Vest o skorajšnjem imenovanju nemških vojaških atašejev v inozemstvu je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih veliko ogorčenje ker se smatra to kot eklatantno kršenje mirovnih pogodb. Uradno so te ve-, sti demantirajo. Titutescu brez uspeha BUKAREŠTA, 12. januarja. Pogajanja, ki jih je imel Titulescu vso predslnočnjo noč z vplivnimi člani vlade in ki so se včeraj dopoldne nadaljevala, so ostala zaenkrat brez rezultata. Ker za včeraj popoldne ni bila sklicana seja viade, se misli, da se pogajanja sploh ne bodo več nadaljevala, da pa se je Titulescu odločil, da na vsak način odpotuje v Sinajo in obvesti o položaju kralja Karola. Po Ti* tulescujevem povratku iz Slnaje bo šele padla končno odločitev o ostavki vlade SEJE SKUPŠČINSKIH ODBOROV. BEOGRAD, 12. januarja. Za danes sklicana seja finančnega odbora narodne skupščine je bila zaradi nujne zadržanosti finančnega ministra odgodena na jutri popoldne. Do nadaljnjega pa so od-godene tudi seje odbora za proučitev osnutka novega volilnega zakona. DElVfARŠA NA DUNAJU. DUNAJ, 12. januarja. Včeraj so pose-tili francoski, jugoslovanski, češkoslovaški in romunski poslanik urad zveznega kancelarj-a in zahtevali pojasnila radi transportov orožja iz Italije na Madžarsko. BOLGARSKI SPOR RADI AMNESTIJE SOFIJA, 12. januarja. Novelirani predlog o amnestiji, ki je bil predložen sobranju že za božične praznike, je zadel pri zemljedelcih na velik odpor. Predlog vsebuje namreč le pogojno opustitev kazni z določilom, da se pri ponovni zagre-šltvi enakega dejanja uveljavi celotua kazen. Mnogi zemljedelcl so bilt svoje-časno in contumaciam obsojeni na smrt. Zaradi tega se zemljedelski poslanci najbolj upirajo sprejetju novega amnestij-skega predloga. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA. ŽENEVA. 12. januarja. Tukaj so se razširile vesti, da se bo svetovna gospodarska konferenca sestala v mesecu aprilu. Dobro poučeni krogi pa nasprotno zatrjujejo, da se konferenca ne bo mogla nikakor sestati pred poletjem. Misli se, da bi pripravljalni odbor za sklicanje v najkrajšem času določil datum konference Dnevne vesti Ogromna tatvina na Teznem Sedemčlanska tatinska družba )e povzročila železniški upravi okrog 50.000 Din škode. — Tatovi so porezali pri novih vozovih spojne cevi z ventili, strešne žlebe ter medeninaste in bakrene armature pri lokomotivah. — Pokradeno blago so prodajali mariborskim livarjem in kleparjem. Že delj časa so tezenski orožniki zasledovali dobro organizirano tatinsko tolpo, ki je povzročala železniški upravi ogromno' škodo s tem, da je pustošila železniške vozove, ki so jih v delavnicah renovirali. Tatovi so pri vozovih, ki jih je postavila delavnica v trikot med Tez-nom in Mariborom ter na tezenski pre-mikalni kolodvor, porezali spojne cevi z ventili iz medenine in pocinkane strešne žlebe, pri starih lokomotivah pa so porezali in odžgali razne medene in bakrene armature. V kolikor je doslej ugotovljeno, so s tem povzročili okrog 30.000 Din škode. Škoda pri lokomotivah pa še ni precenjena in bo železniška uprava poslala posebno komisijo, ki bo škodo precenila in ugotovila. Verjetno je, da presega 20.000 Din, tako, da so tatovi povzročili železniški upravi skupno okrog 50.000 Din škode. Gra sHi kino V peteK repieiiiano najboljša in najvese* lejša opereta________._________________ Tatinska tolpa se je nekaj časa zelo spretno skrivala pred orožniki. Čim so se ti, bodisi ob katerikoli uri pojavili v trikotu ali na premikalnem kolodvoru, so tatovi že pobegnili v bližnje gozdove. Pred dnevi pa se je po napornem zasledovanju vendarle posrečilo tezenskim orožnikom dobiti v pest glavnega krivca, nekega brezposelnega delavca Franca Stranjška, ki je izdal tudi svoje kom-plice. Orožniki so aretirali vseh šest njegovih pomagačev, in sicer same brezposelne delavce: Otmarja Čagrama, Franca Omika, Karla Selinška, Ludvika Piska in brata Karla in Mihaela Kranjca. Tatinsko tolpo so včeraj izročili sodišču. Pri zaslišanju so skušali posamezniki orožnikom izprva sicer tajiti krivdo, končno pa so vse točno priznali. Priznali so tudi, da so pokradeno blago prodajali nekaterim mariborskim livarjem in kleparjem, pri katerih je policija potem res našla večje zaloge medenine, bakra in pocinkane pločevine ter vse blago zap'e-nila. Pri zaslišanju so se tatovi izgovarjali, da so jih nekateri livarji celo nagovarjali k dejanju. Kazen, ki jo bodo prejeli, bo precej občutna, ker so povzročili škodo državni imovini. Iz banovinske službe. Imenovana sta: Ludvik Štancer za banovinskega ekonomskega uradnika v 7. položajni skupini pri tukajšnji splošni bolnišnici, France Spetič pa za uradniškega pripravnika pri okrajnem cestnem odboru v Prevaljah, kjer bo opravljal obenem tudi tajniške posle. Iz sodnopisarniške službe. V višjo skupino zvaničnikov sta pomaknjena jetni-ška paznika Ignacij Vidmar in Josip Puhar v Mariboru, v višjo skupino služite-ljev pa Anton Aram v Šoštanju, Jože Cvahte v Mariboru, Fran Karner v Slovenski Bistrici in Pavel Knaflič v Ljutomeru. Iz šolske službe. V višjo položajno skupino so napredovali učitelji odnosno učiteljice: Uršula Nabergojeva v Dravogradu, Stanko Lavrič pri Sv. Martinu na Pohorju, Leopold Kopač v Slovenjgradcu ta Matilda Aničičeva na Polenšaku. Odvetniška vest. Mariborski odvetnik dr. Anton Mulej se je z novim letom zaradi bolezni začasno odpovedal advokaturi. Za njegovega začasnega namestnika je določen dr. Ferdo Muller. Koroški pevski zbori (pet po številu) dospejo v Maribor v soboto 14. t. m. ob 12.42. Ob 20. uri priredijo pod okriljem Ipavčeve pevske župe koncert koroške pesmi v dvorani pivovarne »Union«, po koncertu bo družabni sestanek. Ljubitelji koroške nesnri! Preskrbite si vstopnice vname*' Na razpolago so tudi kon •črta sporedi. KRAJEVNA ORGANIZACIJA JRKD ZA H. MESTNI OKRAJ sklicuje za Jutri ob 20. uri odborovo sejo in članski sestanek v društvenih prostorih v Cankarjevi ulici I, in ne v posebni sobi kavarne »Jadran«, kakor smo to prvotno najavili. Vodnikova družba Je včeraj razposlala knjige tudi vsem tistim članom, ki jim pri prvi nakladi ni mogla ustreči. Tako bodo torej vsi, ki so se do zadnjega časa prijavili, prejeli te dni knjige. Pisarna Vodnikove družbe pa opozarja, da je na razpolago še nekaj letošnjih zbirk. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. t. m. ob 20.15 večer humorja in komike, ki ga priredi vedno z največjim veseljem pozdravljeni humorist Stadl-may. Tudi letos si je izbral uajlepše sadove človeškega humorja, nudil jih bo v besedi in petju. Naj imenujemo le nekaj točk: Kaj je paradoks? Občinski volilni govor. — Polet po etru. — V kostimu: Požarna bramba in ga. Sofrl v dvornem gledališču. — Groteska: Samomorilec itd. Kdor se hoče imenitno in plemenito .zabavati, naj ne zamudi te izredne prilike in naj si kupi vstopnico vnaprej (Ga. Brišnik in g. Hofer). V ponedeljek 16. t. m. predava univ. docent g. dr. Seliškar iz Ljubljane o Vjetemici, največji jami Jugoslavije. Prekrasne skioptične slike! Oddaja zgradbe skladišča in drugih objektov v Celju bo potom ofertne licitacije dne 4. februarja t. 1. pri inženerskem oddelku poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljana, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Celje bo potom licitacije 14. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljub-ljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračun pa pri isti direkciji.) Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ČETRTEK 12 ČETRTEK 12 I Itf ENCALI! VELIKA KAVARNA Zvezde z neba (Das Biaue vom Hlmmel) Nalezljive bolezni v dravski banovini. V času od 15. do 21. decembra je zbolelo za nalezljivimi boleznimi v dravski banovini 548 oseb, od katerih jih je umrlo 14. Za tifuzom je zbolelo 63 oseb, za grižo 5, za škrlatinko 60, za davico 331, za šenom 27, za ošpicami 6, za otnpne-njem tilnika 14, za noricami 33, za otroško vročico 6, za krčevito odrevenelostjo in za nalezljivim vnetjem možganov pa 2 osebi. Največ bolnikov je pobrala da-vica. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 3. številki: zakon o naknadnih in izrednih kreditih o proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932/33; pravilnik o podpiranju siromakov, nezaposlenih delavcev ta o izvrševanju javnih del; razglas banske uprave o ljudskem delu in o odkupnini za leto 1933j spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine; objavo Narodne banke o odtegnitvi iz obteka tisočdinarskih bankovcev iz leta 1920 in objavo Narodne banke o odtegnitvi iz obteka desetdinarskih bankovcev iz 1. 1926. in 1929. Tiskovna zadruga, podružnica Maribor se je preselila iz dosedanjih prostorov v sosednji lokal g. Kravosa v isti hiši, Aleksandrova cesta 13. Lutkovno gledališče Sokola matice v Narodnem domu igra v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne veseloigro v treh dejanjih »Gašperček razbojnik«. Zadnjikrat v sezoni. Vreme. Davi ob 7. uri je kazal toplomer skoro 2 stopinji pod ničlo; tlakomer je kazal pri 12.9 stopinjah 741.7, reduciran pa 740.1. V Zagrebu in v Beogradu je včeraj snežilo, dočim je pri nas sijalo solnce. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Mariboru 3.2, v Zagrebu 3, v Ljubljani 1.3, v Skoplju 1, v Beogradu pa 0 stopinj. Tudi v Črni gori imajo toplo pomlad. Skoro po vsej črni gori in Samdžaku imajo izredno tople dni, kakršnih ne pomnijo niti naj starejši ljudje. Armada brezposelnih na Dunaju. Število brezposelnih je v drugi polovici decembra naraslo za 8727 in šteje danes armada lačnih okrog 134.694 ljudi. Brez-posetaost je narasla zlasti v delavskih l siojiL Obrtno gibanje v preteklem meseeu. V mesecu decembru so dobili obrtne pravice: Ivan Babič, izdelovanje perila, Slovenska ul. 20; Leopold Sagadin, krojač, Frankopanova c. 27; Julijana Vidmarjeva, gostilna, Strma ul. 11; Marija Ram-šakova, gostilna, Aleksandrova c. 45; Kurt Paternolli, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 18; Osrednje mlekarne v Ljubljani, prodaja mleka in mlečnih izdelkov, na stojnici na Glavnem trgu; Slavko Amon, obratovanje z avtomatičnimi adresarji ter prodaja istih, Stross-majerjeva ul. 6; Darinka Stefanovičeva, trgovina z manufakturo, svilenimi izdelki, galanterijo in konfekcijo, Gosposka ulica 32; Jakob Preac, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Tat-tenbachova ul. 3; Ivan Dokl, razpečavanje patentiranih aparatov, Aleksandrova c. 55; Tomo Majer, hotel in restavracija, Masarykova ul. 4; Marija Kudrova, gostilna, Kopališka ul. 17; Marija Štiblerje-va, kavarna, Aleksandrova c. 45; Grga Basletič, restavracija, Grajski trg 4; Friderik Fuchs, trgovina z deželnimi pridelki in mlekom na drobno in debelo, Stritarjeva ul. 21; Ida Hofferjeva, gostilna, Taborska ul. 4. Izbrisane pa so bile obrtne pravice: Josip Košuta, špedicija in komisija, Kralja Petra trg 6; Tvrdka -Jugotekstil«, izdelovanje tekstilnega blaga, Trg svobode št. 3; Ignac Božič, krojač, Sodna ul. 30; Romana Lahova, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Ko-roška c. 17; Tvrdka »Clio«, prodaja ke- c-u^tav Frtthilch li ne Haid Stfifce szatall mično-tehničnih, zlasti kozmetičnih izdelkov vsake vrste, Meljska c. 56 in Jožef Pogorevčnik, mesar in prekajevalsc, Vrtna ul. 11. Čevlji po Izbiri Din 30— tedensko »TEMPO«, Maribor, Slovenska ulica 18. Kino Union: od četrtka dalje sijajna vesela opereta »Zena ip diplomat«, polna krasnega petja, glasbe in sladkih melodij. V glavni vlogi: Marta Eggert, Maks Hansen, Paul Morgan in komorni pevec Leo Slezak. Grajski kino. Danes zadnji dan Lehar-jeva »Friderika«. Krasen film. H. H. Boll-mann, Mady Christians, Paul Horbiger in Elza Elster. V petek se začne predvajati nepretirano najboljša in najveselejša opereta; »Zvezde z neba«. Liane Haid, Gustav Frohlich in Szoke Szakall. Velefilm, za katerega je komponiral godbo znameniti Robert Stolz, zrežiral pa ga je genialni Geza pl. Bolvary. 45.000 obiskovalcev si je ogledalo ta film pri premieri v Zagrebu. To je film, o katerem se je izrazila kritika ta publika, ki ga je videla, samo v superlativih. Dva požarna alarma. Sinoči ob 18. uri je bila alarmirana tukajšnja požarna bramba, da je izbruhnil požar v poslopju bivše tovarne perila Durjava v Gregorčičevi ulici. Gasilci so takoj odhiteli z brizgalno in potrebnimi pripravami na kraj ognja, kjer so nevarnost kmalu preprečili. Komaj pa so se vrnili, že so bili ob 19.45. uri ponovno klicani na pomoč v Gosposko ulico, kjer je v dr. Černičevem sanatoriju izbruhnil ogenj. Odhiteli so tja, izkazalo pa se je, da ni nobene nevarnosti ognja. Radi hudega mraza je namreč zamrznila voda v ceveh centralne kurjave, ki so jih delavci odtajali in zakurili primitivne peči. iz katerih se je valil gost dim. Po mestu se je vest o požaru v dr. Černičevem sanatcriju naglo razširila, in sicer v mnogo pretirani in povečam obliki. Skrb za brezposelne v Nemčiji. V Nemčiji računajo, da bo potrebnih 2.900 trilijonov mark za podporo brezposelnim y letošnjem proračunu Narodno glidiliji« Repertoar. Četrtek, 12. januarja ob 20. uri »Pri be-lem konjičku«. Red B. Petek, 13. januarja ob 15. uri »Maks in Moric«. Otroška predstava. Sobota, 14. januarja. Zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti). Nedelja, 15. januarja ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Iz gledališča. »Maks ta Moric«, zelo zabavna otroška igra s petjem, plesom in godbo, ki je pri nedeljski premieri napolnila gledališče do zadnjega kotička, se ponovi v petek 13. t. m. ob 15. url. Preskrbite si pravočasno vstopnice! — »Bog maščevanja«. Kot prihodnja dramska premiera se uprizori v kratkem židovskega pisatelja Schaloma Ascha »Bog maščevanja«, ki se je svojčas mnogo uprizarjal po nemških odrih in je vsebinsko zelo globok ta učinkovit. Režira VI Skrbinšek. Maks in Moric Naše gledališče bi moralo uprizoriti vsako gledališko leto vsaj tri mladinska dela. Prepričan sem, da bi naši malčki vedno napolnili gledališče, zlasti še, če bi bila dela srečno izbrana in dobro prirejena, kajti vsi moderni pedagogi so si edini v prepričanju, da je za otroke dobro le najboljše. V. Buscha in L. Giiu-therja »Maks ta Moric«, ki ju je priredil režiser g. Kurt Bachmann in spravil na oder v obliki revijske operete, sta zelo zabavna, a brez revijskih dodatkov bi to gotovo ne bila. Več kakor zabavno Pa vse skupaj ni. Nekatere revijske točke se mi zde za mladino celo neprimerne in lahko sploh pokvarijo vzgojo umetniškega okusa. Na ta način si gledališče vzgaja pač operetno, a ne pravo, resno gledališko občinstvo, ki išče več 'kakor plehke zabavne naslade. Inscenacija očituje naše ozke finančne razmere, režija pa je dosegla precej živahnosti, ki je temelj vsega dela. Mlada brata Franjo in Stanko Sladek sta precej pogumna Maks ta Moric. Dobro in tipizirani in zabavno maskirani so Furi-janov učitelj Lempel, Harastovičev krojač Kozobrad, Udovičeve krojačeva žena, Tovornikov stric Fric, Savinove teta Mica, Gorinškov kmet Peče ta Pavla Koviča mlinar. Razen teh nastopajo še g. Sancin kot Pavliha in gdč. Burbiče-va, Križajeva, Perkličeva, Ermanova, Ju-tršnikova, Vu-gova in Gabrovčeva v revijskih točkah. Pri premieri je bil naval tak, da jih je moralo mnogo oditi. _r. Godba: Robert Sfoiz Režija: Geza Bolvar/ Naši pravoslavni verniki obhajajo 13 t m. Silvestrov večer v prostorih kavarne »Jadran«. Vabljeni vsi prijatelji. Nezgoda pri sankanju. Včeraj popoldni se je pri sankanju ponesrečil llletni šo lar Dominik Božič, stanujoč na Ptujsk cesti. Zaletel se je s sankami v neko drevo in si pri tem zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici. Žrtev poledice. Na poledenelih tleh ji včeraj padla 611etna Uršula Baumanov; iz Frankopanove ulice in si pri padci zlomila desno roko. Z rešilnim avtom s< Jo prepeljali v bolnišnico. Skesana defraudantka. Preteklo nedeljo popoldne se je zglasila pri tukajšnj policiji blagajničarka novosadske železniške postaje Katarina Dejanovičeva it izpovedala ter skesano priznala, da j< ona tista, ki jo išče policija. Izpovedale je, da je poneverila večji znesek ta odpotovala iz Novega Sada še preden sc bile poneverbe razkrite, z namenom, ds pobegne v Avstrijo. Skušala je sicer večkrat preko meje, kar pa ji tri uspelo. Ir ker je potrošila ves denar, ki ga je vzeta s seboj, si je hotela v obupu vzet življenje, ko pa se je spomnila svojega otroka, ki ga je zapustila v Novem Sadu, ni tega storita. Dejanovičeva je bila "retirana in izročena novosadski policiji Ukradeno perilo. Delavec Josip Kanta stanujoč v Koseskega ulici je policiji prijavil. da mu je neznan zlikovec odnese' z dvorišča več perila, ki se je tam sušilo. Perilo je vredno okrog 400 Din. Or-T—otrtncVe orl Pfn (R,___ Maore proda izpoaojevaluica »Singer«, Slovenska uL 18 V M a r i b o r u, dne 12. I. 1903. WBBBSB8SBk Hm—mm—m—b——■ Gospodarska kriza in šolstvo OBJAVA DRUŠTVA »ŠOLA IN DOM« V LJUBLJANI. Prvi deli Ob zaključku leta se navadno sestavljajo bilance o uspehu dela v Preteklem letu. O uspehih v šolah se sestavljajo pregledi navadno s koncem šolskega leta. Srednje šole imajo po novem zakonu sklep prvega polletja pred Božičem, in zato smo dobili prva poročila o uspehih v prvem polletju na srednjih šolah za semestralne oziroma božične počitnice. Potrebno je, da pogledamo kako se je tta-še šolstvo razvijalo v zadnjem letu Pod vplivom sedanj* gospodarske krize. 0 tem nimamo podrobnih podatkov, vendar moremo na podlagi poedinih član kov in poročil podati približno sliko razvoja našega šolstva v preteklem letu, ki kaže, kako se je gospodarska kriza javila tudi v šolstvu in to na vseh stopnjah (kategorijah) od osnovne šole dlo vseučilišča. I. O šolski mladini. Prežatastno je poglavje o šolski mladini v industrijskih revirjih, kjer pohaja v šolo deca brezposelnih brez obleke, brez hrane, bolna, telesno izčrpana, da je vsaj nekaj ur na toplem v družbi mladine in kjer dobi morda košček kruha ali čašico mleka, ako je v kraju organizirana pomoč siromašnim. V takih krajih pride beda našega naraščaja bolj do izraza, ker je koncentrirana na enem mestu; toda nič manjša ni beda v nekaterih podeželskih občinah, gorskih, viničarskih, kjer ni nobenega zaslužka in ne dovolj plodne zemlje, ki bi preredila številne družine. Raztrgani, premrazeni brez vsakega zajtrka prihajajo otroci ure daleč v šolo. Učiteljstvo iz takih krajev bi nam lahko navedlo primerov, kako se je zgrudil otrok med poukom, ker je oslabel. Kakšni so učni uspehi v takih razmerah, si lahko misli vsak, — da ne govorimo o vzgojnih, ker še tako skrben u-čitelj ne more zabrisati socijalnih razlik med učenci in dokazati lačniim želodcem, da so polni, ko vidijo pri drugih izobilje. Kaj prinesejo otroci od doma od staršev, ki žive v največji bedi, v zapuščenem, praznem, mrzlem stanovanju, z nabera-čeno hrano v vednem strahu, kaj bo jutri. (Nova pedagogika govori o vzgoji osebnosti!) Kako naj se vzgajajo iz te mladine ponosni, odkriti značaji, ko do-žive vsak dan hrezštevila ponižanj in udarcev. V taki mladini je samo odpor in boj proti vsem in vsemu, kar jih tišči in boli. Tudi na srednjih šolah je mnogo mladine, ki je hudo prizadeta radi sedanjih gospodarskih razmer. V kakšnih prilikah žive danes nekateri dijaki, je nekaj nepopisanega. Res, da ne prihajajo več s kmetov otroci siromašnih staršev, ker so izdatki za stanovanje in prehrano veliko previsoki, da bi jih zmogel najboljše plačan delavec ali tudi trden kmet. Delavske in kmetske mladine študira vedno manj, vedno več pa je uradniških otrok in otrok delavcev, ki žive v mestu in posebno otrok premožnejših slojev iz večjih krajev in iz mest, kjer so srednje šole. Teh poslednjih je povprečno nad 50%. Tako je postala srednja šola bolj privilegij mestnega prebivalstva. Včasih so si siromašni dijaki pomagali z inštruikcijami, ali število tistih staršev, ki lahko plačuje inštrukcije je vedno manjše in ako že vzamejo inštruktorja, dobi lahko profesorja ali učitelja, ker jih je toliko brezposelnih. Dijaki pa prezebajo v mrzlih nezakurjenih stanovanjih brez knjig in učnih pripomočkov. Posledica je, da se potem zbirajo pri tistih, kjer je zakurjeno in ne da bi študirali, zabijejo čas na kak drug način, ki morda ravno ni primeren za mladino. Dijaštvo naše univerze si pomaga na vse mogoče načine, da se pretolče skozi študijska leta brez knjig in učil. II Šole. Poleg neprilik, ki jih ima mladina pri svojem študiju, so tudi gospodarske ovire, ki onemogočajo reden in dober pouk na vseh šolah. Proračuni osnovnih, kakor srednjih šol za kurjavo in razsvetljavo so tako nizki, da-so vedne neprilike in skrbi, kako bo upravitelj, oziroma ravnatelj pokril stroške. Priznati moramo, da je vzdrževanje osnovnih šol za nekatere občine pretežko breme in da ga nekatere z vsem razumevanjem nosijo in za svojo mladino vse žrtvujejo, medtem ko v drugih občinah ravno pri teh postavkah najbolj skoparijo. Še slabše kot s kurjavo in razsvetljavo je z učili. Za učila je v proračunih po par sto dinarjev, ravno tako za knjižnice, tako da iz teh postavk komaj naroče one liste in knjige, ki so od oblasti priporočene ali celo naročene. Naše srednje šole so dobile v zadnjih letih prav malo učil, še manj pa knjig, čeprav je tehnika izdelovanja učil silno napredovala in so se vse panoge znanosti jako razširile ter zahteva zakon o srednjih šolah od vsakega učitelja, da redno sledi razvoju svoje stroke. Minili so časi, da si je lahko vsak učitelj ali profesor nabavil svojo knjižnico za lastno uporabo, ko komaj živi ob svoji plači. Šole ne izpopolnjujejo svojih knjižnic in profesorji jih nimajo; odkod naj se potem ti nadalje izobražujejo v svojih predmetih. Največje neprilike v razvoju našega šolstva povzroča vprašanje prostorov za osnovne in srednje šole. Število mladine se je ponekod celo podvojilo, v primeri s časom pred svetovno vojno, a prostori so ostali isti. Med svetovno vojno niso zidali. Po vojni občine niso zidale, ker so čaikale boljših časov, danes ne morejo, ker res nimajo denarja. V prvih letih po svetovni vojni bi bili lahko zidali, da niso ovirali tisti, ki so hoteli spraviti dobičke na varno. Sedaj nam pripovedujejo, da je bila doba konjunkture pred šestimi leti, toda v šolstvu je tudi tedaj nismo čutili, pač pa čutimo danes velik zastoj. Neprimerno je v higijenskem kakor v vzgojnem oziru, da je v eni učni sobi 70—90 otrok, česar tudi zakon ne dopušča; celo na srednjih šolah je v ne- katerih razredih črez 60 otrok. Jezikovni pouk, posebno pouk tujih jezikov , je pri takem številu otrok nemogoč, zato so tudi slabi uspehi. Na mnogih osnovnih šolah in na nekaterih srednjih šolah ie pouk dopoldne in popoldne v enem in istem prostoru. Opoldanski odmor ne zadostuje za zračenje, posebno pozimi ne, ko je treba prostore kuriti. V prenapolnjenih, premalo zračnih prostorih sedi m’adwa dopoldne pet, popoldne pet ur, kar je proti vsem zdravstvenim načelom. Konjice Pogreb inž. Vladimirja Rudolfa je bil v soboto 7. t. m. ob veliki udeležbi številnih prijateljev in znancev priljubljenega pokojnika na tukajšnje pokopališče sv. Ane. V imenu sodelavcev tovarne za dušik v Rušah se je prisrčno poslovil od pokojnika g. inž. Knez, v imenu rezervnih častnikov je spregovoril veterinar g. Kulterer, v imenu osebja laboratorija tovarne v Rušah pa g. Gašper. Dragega pokojnika bomo ohranili v prijetnem spominu. Silno prizadeti ugledni rodbini g. dr. Rudolfa naše iskreno sožalje! Glavna skupščina Sokolskega društva Konjice, ki je bila v soboto 7. t. m. zvečer ob številni udeležbi članstva v Narodnem domu, je pokazala, kako plodo-nosmo je bilo delo te naše nacionalne organizacije in kako težavno je bilo to delo. Skupščino je v iskrenih in bodrilnih besedah pozdravil župni starešina br. dr. Milan Gorišek. Župi je bila predlagana z malimi spremembami stara društvena u-prava s starešino br. dT. Ervinom Mejakom, podstarešino br. dr. Ivom Rudolfom, načelnikom br. Nandetom Nardinom in načelnico s. Milko Križmaničevo. Novi društveni upravi želimo v bodočem letu še več uspeha kot v preteklem! Starejše moško članstvo Sokolskega društva Konjice pozivamo, da se v čim večjem številu udeleži telovadbe v oddelku starejših bratov pod vodstvom br. dr. Mejaka. Prva telovadna ura bo danes v četrtek. 12. t. m. ob 18. uri in bo telovadba predvideno do nadaljnega vsak četrtek od 18. do 19. ure. Pri Sv. Kunigundi pri Konjicah bo po 24. letih zopet gledališka prireditev. Pod okriljem šole in v režiji šolskega upravitelja g. Vlada Voglarja se priredi živa slika »Jaslice« in gledališka predstava »Nevesta v krizi« v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri. Sodelujejo fantje in dekleta ter šolski otroci iz Sv. Kuniguinde in okolice. Čisti dobiček se porabi za fond za obdarovanje revnih šolarjev o Božiču 1933. Delo pri tukajšnjem okrajnem sodišču se je v preteklem letu zelo pomnožilo. Zapuščinskih zadev je bilo v letu 1931: 410, v letu 1932 pa 502, zemljiškoknjižnih vlog je bilo lani 1560, v preteklem letu 1733, kazenskih zadev je bilo lani 339, v preteklem letu pa 503, tudi število primerov pravne pomoči tako v kazenskem kakor v civilnem oddelku se je pomnožilo v preteklem letu. Civilnih tožb je bilo lani 1262, v preteklem letu pa 1157. izvršilnih zadev je bilo lani 1182, v preteklem letu pa 1579. Sodišče rabi nujno še enega sodnika in še vsaj enega uradnika.. Ptuj Vlom. V Kukavi pri Juršincih v Slov, goricah je bilo v noči od 6. na 7. i m. vlomljeno v« vinsko klet posestnika Šmi-goca. Nedaleč proč so iste noči v neki hiši kuhali žganje. Tam zbrani ljudje so čuli nenavaden šum in s palicami oboroženi šli pogledat, odkod prihaja. In res so presenetili v omenjeni kleti tri moške pri pitju vina. Ko so vlomilci opazili, da niso več sami, so pričeli streljati iz samokresov, skušajoč si na ta način priboriti pot iz kleti, ki so jo medtem kmetje, ki so bili i>ri žganjekuhi, obkolili. Dvojici se ie posrečilo uiti, tretjega, ki je dobil pri begu po glavi udarec s palico, so pa prijeli. K sreči streli vlomilcev niso nikogar ranili. Zanimivo je, da je prijeti vlomilec Šmigočov nečak, ki so ga izročili sodišču. Ostala dva zasledujejo orožniki. Poskus samomora. V valovih Drave je hotela končati svojo mlado življenje 191etna Terezija Zavec iz Ptuja. V hladni grob je nameravala vzeti tudi svojega mesec starega otroka. Slučajno je šel mimo neki jrodčastnik ter jo z otrokom rešil smrti. Na policiji je izjavila, da je hotela v smrt radi bede in sramote, ker je nezakonska mati. Izročili so jo tu živečim sorodnikom. Policija je aretirala 16 letno L. P. z Brega radi vlačugarstva. Ker je spolno bolna, so jo oddali v bolnišnico. Dekle je odšlo pred enim mesecem od doma ne da bi vedeli starši za njeno bivališče. Irkali so jo jrovsod, vendar zaman. Povodom rojstnega dne kraljice Marije je bila 9. tm. ob 9. uri slovesna služba božja z zahvalno pesmijo v ptujski proštijski cerkvi, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki raznih društev in korporacij. fpominialteje CMD Delfin: Bruc potu*e v nebesa Nekoč je umrl človek, jpo svojem poklicu bruc. Brucovstvo je starodaven poklic, kar izpričuje predvsem dejstvo, da je ime latinskega pokolenja in je starim Rimljanom pomenila beseda to, kar pomeni še danes: nevednega, nerodnega, zelenega začetnika; skratka: bruca ali bru-‘voša. Težko je torej oporekati trditvi, da so bili bruci prej na svetu kot stare bajte; kajti je ta hvalevredna obrt vzcvetela Šele takrat, ko so začele poganjati s »kulturnega polja« prve univerze. Stari Rimljani pa univerz sploh še poznali niso, ker so bili bolj vajeni rokodelstva kot smo mi. Na primer jo bilo izdelovanje rimskega prava pri njih domača obrt. Čisto jasno pa je, da ima Bog vse bruce rad, kajti tudi njihovo je nebeško kraljestvo. Torej se je odločil naš bruc, da se odpravi v svoje kraljestvo, češ, sedaj imam tam domovinsko pravico in najbrž še ni Šolnine. Takse za tujce pa mu čisto gotovo ne bodo zaračunali; kako bi mu jo tudi, njemu, brucu, pa v nebesih, ki so po Gospodovi izjavi takorekoč njegova?! In še je preudarila njegova brucovska pamet: če krize ni in Solnice, potem je gotovo tudi tako. da so stare bajte zelene, bruci pa modri, To si jih bomo privošči! Ko ’e bil votov s tem razglabljanjem, si je šel ogledat svoj pogreb. Štirje tovariši so ga nesli, vsak pri enem oglu, in kislo so se držali kot se pogrebcem spodobi, posebno če niso vajeni i>osla in jih bolijo rame. Kajti je bilo bruca obilo in več za njegovih živih daii, sedaj pa je manjkala samo njegova duša in še ta je bila brez teže. To je namreč umestno la potrebno, kajti odmerja sv. Peter mitnino od kilograma. Zato pa pridejo od težkih grešnikov v nebesa samo oni, ki imajo denarja dovolj, da plačajo svojo visoko mitnino. Ko je bilo pogreba konec, se je bruc napotil v nebesa. Pa ni vedel kod se gre. Prav takrat ko so to »jemali« ga ni bilo v šoli... Večer se je naredil in noč in na dež je kazalo, on pa še ni vedel ne ulice ne hišne številke. Končno se ga je sreča vendarle usmilila in mu je privedla staro bajto pred oči. »Halo, bruc, kaj pa ti iščeš tako pozno po ulicah?« »Umrl sem, v nebesa sem namenjen, pa ne vem za pot. Ti mi povej, ki si slavna, visoka in nezmotljiva stara bajta, kod